Štev. 24. V Mariboru, 25. decembra 1888. IX. tečaj.
List za šolo in dom,
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. —Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Eeiserstrasse S v Maribor«. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Veledušni dobrotnik naroda slovenskega, gospod Josip Gorup. — Kako se toplota meri? — Marka Fabija Kvintil.jana govorniški pouk. — (Priloga.) Kazalo. Naši sotrudniki. — V zadevi slov. uč. društev. — Dopisi. — Razne stvari, — Inserati. — Vabilo na naročbo.
Veledušni dobrotnik naroda slovenskega, domoljub
gospod Josip Gorup.
Kakor so poročali listi slo^^nski^j^dločil je v spomin štiridesetletnega vladanja Njih Veličanstva cesarj/|^-aiW'Jožefa I. — tudi Mariborčanom — dobroznani rodoljub, gospod Josimjbru^veletržec na Eeki, 50.000 gld. v jed-notnej papirnej renti za 100 usta^A^o«SOO gld. za gojenke bodoče višje dekliške šole v Ljubljani, 60.000	papirnej renti pa za 10 štipendij po 300 gld. za visokošolce, oziroma 12 štipendij po 250 gld, za dijake srednjih šol na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ako so hčere in sinovi slovenskih roditeljev.— Pravico podeljevanja uredil je previdni gospod ustanovnik tako, da bodo teh 20, oziroma 22 ustanov vživali vedno le sinovi in hčere slovenskega naroda, kajti za slučaj, da bi izumrli njegovi moški potomci je določil, da bode štipendije podeljeval deželni zbor kranjski, dokler bo imel narodno slovensko večino, sicer pa odbor „Matice Slovenske". — Teh 110.000 gld. rentfj. dsponoval je na Miklavževo v Ljubljani. — A to še ni vse. — Prepričan o ^-vej potrebi višjega učnega zavoda za dekleta slovenska ponudil je plemeniti^Slc^e^iec deželnemu odboru kranjskemu 120.000 gld. za poslopja in vrt bofijjee tna Dunajskej cesti v Ljubljani. Tej ponudbi je dostavil, da bi za se pndržal le; gorenji del vrta; spodnji vrtni del in vsa bolnišnična poslopja pa da bi odstopil brezplačno mestu Ljubljanskemu pa za to, da ustanovi tam višjo slovensko dekliško šolo, ali pa, da ta poslopja, ko bi za taki učni zavod ne bila pripravna — porabi za drug namen; za višjo dekliško šolo pa da zezida novo poslopje na drugem pripravnem prostoru. To ponudbo — izjavil je uzorni značajnik — da vzdržuje do konca tekočega leta. Gospodu Gorup-u gotovo ni toliko do tega, da bi dobil v last zemljišče sedanje bolnice, ampak — sodeč po njegovih patriotičnih ustanovah — do tega, da se temelj za višjo slovensko dekliško šolo položi še letos v spomin vladanske 40-letnice cesarjeve.
Ta velikanski čin vzbudil je v presenečenem narodu preprijetna čutila, samosvest prišla mu je enkrat zopet na površje, da se čuti nekako pomlajenega, okrepčanega, kajti mirneji zna odslej zreti v bodočnost svojo. Ljubljenec njegov S. Gregorčič pa, ki je še vselej delil po bratovsko ž njim gorje
Panešnji list ima naslov kot prilogo, ~apQ	24
in veselje, posegel je navdušen po liri svoji, ter veličastno zapel „Josipu Gorup-u v zahvalo za velikanske ustanove":
Zgubi pač mnogokaj se v časov tiri, Tako Tvoj čin brezmejne res zasluge A velik blagi čin živi vselej,	Iz veka v vek bo žil in se množil,
Iz roda v rod se plod množi mu, širi, Kot rekam s potjo širijo se struge, Iz roda v rod deli dobrot brez mej, Blagost bo vedno v širše kroge lil; Dobrote te pa novim spet so viri, Ti, ki vzgojiš jih, te vzgoje pa druge, Ki več in večjih porode poznej;	Gojitelj prvi vsem pa Ti si bil, —
A kdor je bil dobroti prvi oče,	In plodov teh ves rod bo naš deležen!
Ta vstvaril je posredno vse bodoče., Kako naš rod naj Ti ne bo hvaležen? !
Deželni odbor kranjski se je res požuril skleniti, da se sprejme gospod Gorup-a velodušna ponudba glede deželne bolnice. Ta sklep je velevažen za metropolo slovensko. — Deželna bolnišnica umaknila se bode iz mesta, onda pa, kjer stoji zdaj dolgočasni zid, postavile se bodo nove krasne zgradbe, odprla nova ulica, s kratka, mesto pridobilo bode izredno veliko. — Da bode prihodnji deželni zbor radostno priznal zasluge sedanjih deželnih odbornikov, ter brez ugovora ratifikoval preliminarno kupno pogodbo z gospodom Gorup-om — smo že naprej prepričani. Tako „Slov. Narod, kateri končuje: Ako odraču-nimo 40.000 gld. za pridržani gorenji del vrta — kar je več, ko zadosti — znaša ta pomoč njegove 80.000 gld. Ali niso te velikanske svote prav kraljevski dar narodu slovenskemu?! Kolikokrat je pa že poprej globoko v svoj žep po-segnil ta mecenat slovenski! In če se pomisli, da je on rodbinski oče, kateremu je pred vsem skrbeti za svoje otroke, potem imajo one glavnice še večjo vrednost, poleg tega pa pričajo o odločnem možu, kateri nosi v prsih svojih trdno prepričanje o boljšej bodočnosti sicer mladega, a čilega in raz-merno naglo napredujočega naroda našega. In baš to more vsakega učitelja narodovega navdajati z veseljem, z navdušenostjo ter mu ogrevati srce k hvaležnosti do največjega radodarnima siromaškemu narodiču svojemu, kateri poln hvaležnosti blagoslovlja z istim slavnim pesnikom gospoda Gorup-a in njegove, ter
moli zanj. ^Navdušenost ves narod naš prešinja, Iz src stotisoč kliče Ti naprot: „Oj srečna bodi slednja Ti stopinja, Povsod nebeški čuv«j Te Gospod, Na Te naslednja vsiplje se blaginja, Ki rodu toliko deliš dobrot, Nad domom Tvojim angelj sreče bivaj, Na Te, na Tvoje blagoslov razvijaj!
In ta moj spev? ---- Le v glasih skromna slika,
Kar čuti roda vsak hvaležni sin, On ne prisvaja slave si glasnika, Ki naj bi yvekovitil Tvoj spomin: Glasnika treba ni Ti, ne pomnika, Pomnik Ti večen bo — Tvoj slavni čin! Na vek ostane Tvoje blago delo,
Na veke bode Ti ime slovelo!	F. Jarnšek.
Kako se toplota meri.
Dr. Križan.
(Konec.)
Zrak se razlega od 0° do 350° s toplino razmerno in se tedaj zamore tudi za toplomere rabiti, in to so toplomeri napolnjeni z zrakom. Ti toplomeri imajo različne podobe in se tudi na različne načine izgotavljajo. Obče ima toliko vrstij z zrakom napolnjenih toplomerov, na koliko glavnih načinov se raz-tega zraka določuje. Toplomeri z zrakom napolnjeni so zaradi svoje velike čut-Ijivosti znameniti; zrak namreč vsled svoje velike raztege vže najmanjšo spremembo topline naznanja. Razun tega so važni za porabo, ker zrak v različnih temperaturih ne spremenja svoje skupnosti, kakor živo srebro in vinski cvet, to je, on se ne spremenja v trdno telo, ker pri vsaki temperaturi ostane zrakast ali plinast. Skupnost in gostota teles odvisi slednjič od privlačnih in odbojnih molekularnih sil, to je onih močij, ki med najmanjšimi delei teles delujo. Ker se s povekšavanjem temparature kakega telesa njegova gostota pomanjšuje, zato toplina odboja molekularne sile povekšava, ali ker so v zra-kastih telesih privlačne molekurne sile neizmerno male proti odbojnim, zato ravno povekšanje topline brez ovira svojo delavnost razvija nad odbojnimi silami in zrakoto telo mora se tedaj s toplino enakomerno raztezati. Iz vsega se tedaj razvidi, da so toplomeri z zrakom napolnjeni zanesljiveji. Ti toplomeri zamorejo se rabiti tudi za merenje para. Najprostejši imajo podobo navadnih toplomerov s tem razločkom, da je v kroglji in cevi notranji zrak od zuna njega z živim srebrom oddeljen. Te vrsti zračnih toplomerov podvrženi so tlaku zraka in zato se more njihova lestvica z ozirom na tlak zraka določiti.
Toplomer z zrakom napolnjen, ki pokazuje natančno stopnje temperature, je bolj sestavljen od onih živim srebrom napolnjenih. Najpriporočnejši je Rudberg-ov in Regnault-ov.
Vse kovine ne raztezajo se vsled toplote enako. Na tem svojstvu osnoval jo Holzmann svoj toplomer iz kovin. On je namreč dal palici, ki obstoji iz dveh prog različne kovine, n. pr. železa in mesinga, obokasto obliko, in je eden teh krajev utrdil, drugi pa pritiska svojo raztego na navor, ki giblje tako kazalo, katero nam stopnje toplote pokazuje na desno. Ako se temperatura zmanjša, tedaj se giblje kazalo na levo. Razdeljenje stopinj določuje se s toplomerom z živim srebrom napolnjenim. Bregnet-ov toplomer te vrste je zelo prost. Kazalo giblje namreč pri tem toplomeru vrtelasta zavinjena palica iz sreberne, zlate in platinske proge, čem se temperatura spremenja, zgrbijo ali pa raztegnejo se kovinske proge in pri tem se kazalo na okrogljastej lestvici odzdol giblje in kaže stopnje, ki se morajo z toplomerom, z živim srebrom napolnjenim določiti.
Za merenje velike vročine rabijo se ognjomeri (pyrometri), ki se izgotavljajo ali iz kovin ali iz gline in se osni vajo na raztegi teh tvarin po toploti. Imamo pa tudi ognjomere, ki raztegom zraka temperaturo določujo. Tak ognje-mer ima zrak v platinenej posodi, ki se postavi v ono telo, katerega vročino z navadnimi toplomeri meriti ne moremo. Ta platinska posoda je navadno združena se stekleno cevjo, ki ni toploti izpostavljena. Iz te cevi ali izhaja z
24*
ogrevanjem zrak, in po razhladi preračuna se po množini ostalega zraka temperatura; ali pa se na cevi nahaja lestvica, ki nam stopnje temperature naznanja. Wedgwood osnoval je svoj ognjemer na lastnosti ilovice, ki namreč do pekline (Gliihhitze) vodo izpušča in se vsled tega s povekšanjem temperature raztezuje. Valji ilovnati (Wedgwood je rabil porcelansko ilovico Cornvallis-ko) osušeni pri 100° 0. denejo se v peč, katere vročino želimo zvedeti, in sicer na mesingovo lestvico mej dve k sebi nagnjeni črtali. Ti valji puste se v peči, dokler ne dobijo vročino peči. Ko se lak valj vzeme iz peči in se ohladi, mora se gledati, za koliko stopinj so je stegnil. Ako so dalje stopnje na lestvici ognjemera tako določene, da se zna, koliko njegovih stopinj ide na stopinjo navadnega toplomera, tedaj se iz tega valja zamore tudi na vročino peči sklepati. Ognjemeri poslednje vrsti pa niso niti praktični niti zanesljivi, ker prvotna toplina valja nij dovolj določena; dalje se vsaka vrst ilovice po svojem posebnem načinu stezuje in skoz dalj časa stegne se tak valj v manjšej toplini ravno tako, kakor če je za kratek čas v velikej vročini.
Prinsep določeval je stopnje vročino tudi po stališču različnih kovin.
Toplomeri so človeku potrebni in koristni, ker nam pokažejo vsak čas toplino zraka, kapljevin in drugih teles. Ako želimo, da bodo naše izbe po zimi vselej enako tople, moramo imeti v izbi toplomer, posebno ako smo bolni, da se ne prehladimo, ker toplina izpod +10°R. v naših izbah je preraala, in 20° R. je prevelika. Najzdraveja toplina je po zimi +16° R. Toplomer rabi se dalje v toplicah, ker zdravniki bolnikom različno tople kopelji predpisuje. Rastline potrebujejo za svoj razvoj določene topline; ako tedaj želimo, da je umetno odgojimo v gredah steklom pokritih, moramo jim to toplino dajati po kuritvi. Toplomer rabijo dalje nčenjaki pri svojih preizkavah, ker z njegovo pomočjo zamore se temperatura v različnih višavah in različnih zemeljskih krajinah določevati, kar je imenitno, ker vemo, kaj v teh ali onih krajinah pri tej ali onej temperaturi rase in živi. Tudi gospodarji zamorejo toplomer koristno rabiti. Ako so namreč mrzle jeseni in je mošt v kleteh, v katerem se ne nahaja k vrenju potrebna temperatura, to je +8°R., tedaj se mora s kuritvijo dopomagati.
S pomočjo toplomerov zamorejo se zakoni najti, po katerih se različna telesa po premembah temperature raztezajo in stezajo. Gostota in obseg teles odvisi dalje od temperature, in pri natančnem merjenju gostote in obsega moramo se tedaj tudi toplomerov posluževati. Temperatura našega ozračja dalje niti na istem mestu niti istodobno na različnih mestih ni vselej enaka in ravno zato je zakon, po katerem odvisi razpenjavost zraka od temperature, za vse prikazni v zraku znamenit.
S pomočjo toplomera določuje se slednjič edinica topline. Množina toplote, ki iz kakega telesa izhaja, zamore se določiti po množini leda, katerega ona raztali, ali znanost ima priročnejšo edinico toplote, in sicer nam predstavlja ona množina toplote, ki zamore ogrejati 1 kilogram vode od ničice za eno stopnjo 0. — edinico topline. Ta edinica ne sme se zamenjati se stopnjo topline, ker stopnja ne pokazuje nam množine, ampak stopnjo topline. Tako n. pr. trebamo za kilogram leda 79 edinic, če ga želimo raztaliti; ako pa želimo 1 kilogram vode od ničice do 100° ogreti, potrebujemo 100 edinic toplote in da se 1 kilogram vode od 100° v pare spremeni, potrebujemo 536 edinic
toplote. Res je, da s vsemi mogočimi sredstvi celokupne toplote tega ali onega telesa določiti ne moremo, ali mi moremo s pomočjo toplomera natančno določiti, koliko toplote moramo telesu privažati ali odvažati, da njegovo stanje spremenimo.
-vat-
Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk.
Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Brežnik.
(Dalje.)
Sledi ogromno število govornikov, ker jih je ena doba ob jednem obrodila deset'). Najvrleji izmed vseh je Demosten2) in skoraj zakonik govorništva; tolika moč je v njem, tako jedrnato vse, tako žilavo, tako vse na svojem mestu, tako vse premišljeno, da ni v njegovih govorih nič odveč in se nič ne pogreša. Precej dovršen in bolj obširen je Ajshin3), ki se vzvišenemu zlogu tem bolj približuje, čim gostobesednejši je ; vendar ima več mesa, manj kit. Pred vsem prijeten in izvesten je Hiperid4), pa bolje kos, da ne rečem hasnovit, manj važnim pravdam. Stareji nego ti je Lizija5); on je preprost, okusen in sploh dovršen govornik, ako ne zahtevamo od tega nič drugega nego da poučuje. Pri njem ne najdeš nič praznobesednega, nič prisiljenega; vendar je bolj podoben bistremu studencu nego veliki reki. Izokrat6), v drugi vrsti zgovornosti vrl, olikan, pa bolje za palestro nego za boj sposoben, se je za vsako-jako mičnost v zgovornosti popenjal, in to po pravici; kajti on se je bil pripravil za šolo, ne za sodišče; v iznajdbi je spreten, za poštenost vnet v skladnji besedij tako natančen, da so mu preveliko skrbnost očitali. Pa vrline, katere sem pri navedenih govornikih omenil, niso edine, ampak največje, in tudi drugi govorniki niso slabi. Jaz celo priznavam, da je Demetrij7) Falerski, dasi
*) Mimo tukaj navedenih govornikov se prištevajo k omenjeni desetorici še ti-le: Antifon, Andocid, Izej, Likurg, Aristogiton. Pr. Kvint. XII, tO, 21.
'') Demosten, rojen v atiškem okraju Pajania 1. 385. pr. Kr., je vrlo znani atenski govornik in branitelj grške svobode proti nasiistvu maeedonskega kralja Filipa II. Tako moštvo in taka značajnost, kakoršno kaže Demosten osobito v filipskih in olintskili govorih, in pa goreča ljubezen do domovine, bodo narodi vseh časov občudovali; dokler bo poštenost in značajnost kaj veljala, bo imenovan Demosten med onimi možmi, ki so vso duševno in telesno moč darovali za blagor domovine. Zatorej so mu Atenčani v< svetišču na Kalavrijskem otoku, kjer je svojo blago dušo izdihnil, postavili spomenik sč sledečim napisom : „Ako bi mislim jednako imel moč, o Demosten, — Meč Macedonski nikdar vladal bi Grkom ne bil". Kot govornik ni krasil svojih govorov z nepotrebnim bliščem; njemu je bilo za stvar; resnica ga je navduševala in mu dajala ono silnost (6siv6rf]<;), ki se v njegovih govorih hvali.
3)	Ajshin (390,—314. pr. Kr.) je zloglasni nasprotnik Demostenov in vodja mace-donske stranke v Atenah. V slavni pravdi „o vencu" od Demostena zmagan je ostavil Atene ter se na otok Kod preselil.
4)	Hiperid (395.—322. pr. Kr.) je bil sodobnik in prijatelj Demostenov in učenec
Izokratov, umorjen na povelje Antipatrovo 1. 322. pr. Kr.
6) Lizija, sodobnik Sokratov, umrl je v visoki starosti 1. 378. pr. Kr.
6) Izokrat je bil izvrsten učitelj govorništva v Atenah. Najodličnejši govorniki so se pri njem izšolali. Svoje življenje je končal 98 let star s prostovoljnim izstradanjem kmalu po bitki pri Heroneji 338. pr. Kr.
') Demetrij, rojen v Faleronskem okraju Atike, bil je namestnik Kasandrov v Atenah ter se je podal leta 307. pr. Kr. v Aleksandrijo, izgnan od Demetrija Poljorketa.
je, kakor pravijo, prvi zgovornost spodkopaval, zelo nadarjen in zgovoren bil in zaradi tega spomina vreden, ker je menda zadnji Atičan, ki zasluži imenovan biti govornik; pa Cicero*) ga v srednjem govorniškem slogu vsem predpostavlja.
Izmed modrijanov, iz katerih je M. Cicero, kakor sam priznava2), največ zgovornosti zajel, je brezdvomno Platon3) najizvrstniši, bodi si, zaradi bistroumnega razlaganja, bodi si, zaradi divnega in homerskega jezika. Kajti on se vrlo vzdiguje črez prozajski in od Grkov vsakdanji imenovani jezik, da iz njegove navdušenosti ne govori človeška nadarjenost ampak delfski prorok. čemu naj omenim naravno prijetnost Ivsenofontovo4), ki se ne da z nobeno prisiljenostjo doseči? Gracije same so menda njegov jezik ustvarile in po vsej pravici se sme to, kar stara komedija o Perikleji spričuje, tudi o njem trditi, da je namreč na njegovih ustnicah neka boginja zgovornosti bivala. Kaj mi je treba opozarjati na krasen zlog drugih Sokratovcev? Kaj na Aristotela5)? pri katerim se ne da dognati, odlikuje li se bolj v učenosti, ali po velikem številu spisov, ali po prijetnosti jezika, ali iznajdljivi bistroumnosti ali mnogovrstnosti del. Lepota Teofrastovega °) jezika je celo tako divna, da je baje od-todi tudi ime dobil7). Manj pečali so se s zgovornostjo prvi Stoiki; a oni so kakor priporočali poštenost tako posebno odlikovali se v sklepanju in dokazovanju svojih naukov, pa oni so bili bolj bistroumni mišljeniki nego vrli govorniki, v čemer si gotovo niso veliko truda prizadejali.
Taistega reda se moram tudi pri rimskih pisateljih držati. Kakor torej pri Grkih Homer tako je pri nas vrlo srečen početek osnoval Veigilijs), ki se izmed vseh grških in naših epskih pesnikov brezdvomno Homeru najbolj približuje. Jaz bodem rabil taiste besede, katere sem kot mladenič od Afra Do-micija slišal; na moje vprašanje, koga da ima prvega za Homerom, je rekel: „Drugi je Vergil, vendar je bližji prvemu nego tretjemu". Sicer moramo nebeškemu in nesmrtnemu duhu Homer-jevemu prvo mesto dati, pa pri Vergiliji je zato več natančnosti in marljivosti, ker je njegovo delo bilo bolj trudapolno, in če nas prekašajo Grki z vrlinami, je morda nadomestuje pri nas jednako-mernost. V precejšni daljavi sledijo vsi drugi pesniki. Kajti Macer in Lukrecij sta sicer čitanja vredna, pa ne da bi pospešila zlog, t. j. jedro zgovornosti;
') Cic. de or, 2, 23, 95.
2) Cic. orator 3, 12.
9) Platon iz Aten (429.-—.348. pr. Kr.), učenec Sokratov, je slaven nstanovnik akademske šole. On je razplel Sokratovo pojmoslovje v velikanski sistem, kojemu vrhunec je nauk o idejah.
4) Ksenofon, Grilov sin, iz Aten (444.—354. pr. Kr.), učenec Sokratov, bil je slaven
modrijan, zgodovinar in vojskovodja,
6) Aristotel iz Stagire v Macedoniji (384.-322. pr. Kr.) je največji veleum in učenjak grški. Od njega v Atenah ustanovljena šola se je imenovala peripatetska.
6) Naslednik Aristotelov in učitelj peripatetske filozofije. Pr. op. 15.
') Diogen Laertski poroča (V, 38.), da so Teofrasta prvotno imenovali Tirtama; a zaradi njegovega blagoglasnega jezika ga je Aristotel prekrstil v Teofrasta.
8) Veigilij, sin kmetskih roditeljev v Andah pri Mantovi, 70,—19. pr. Kr., jo slavni pesnik jnnaške pesni „Aeneis", v katerej opeva po izgledu Homer-jeve Odiseje in Iljado Ene-jevo vožnjo po morju in njegove boje na latinski zemlji. Vrh toga je še zložil Buco-lica (10) = pastirske pesni, in Georgica (4 knjige) = poljedelstvo.
oba popisujeta prav okusno svojo tvarino, a prvi piše v prenavadnem jeziku, drugi je težko razumljiv. Varo J) ataški je v tem, s čimer si je slavo pridobil, kot prelagatelj tujega dela hvale vreden, pa .v pospeševanje zgovornosti premalo bogat izrazov. Enija spoštujemo kakor od starosti posvečene gaje, v katerih nas visoki in stari dobi ne mikajo toliko z lepoto, kolikor se častitljivostjo. Drugi so bližji in v našo svrho koristnejši. Ovidij2) je tudi v onih pesnih, katere je v šestomerili zložil, neobrzdan in preveč navzet svoje nadarjenosti, vendar tu pa tam pohvale vreden. A Kornelij Sever3) je vrlejši kot stihotvorec nego kot pesnik ; ako bi pa bil, kakor se je vže omenilo, sicilsko vojsko popisal po vzgledu prve knjige, šlo bi mu po pravici drugo mesto. Pa prerana smrt mu ni dala razviti se do dovršenosti; vendar kažejo njegova dela mlade-niške dobe veliko nadarjenost in zlasti v tej dobi vrlo prizadevanje za naraven govorniški zlog. V veliko zgubo nam je nedavno smrt pokosila Valerija Flaka.4) Silnega in pesniškega duha je bil Salej Bas,5) vendar ga tudi starost ni do zrelosti razvila. Kabirij °) in Pedo7) naj se čitata, ako bode obilo časa. Lukan8) je strasten, buren, sloveč zaradi lepih rekov in, da moje pravo mnenje izrazim, bolj posnemanja vreden govornikom nego pesnikom. Naštel sem samo te, ker je Germanika Avgusta9) skrb za dežele odvrnila od početega učenja in ker se
') P. Terencij "Varo, rodom Galec iz Ataka, slovel je v prvem stoletju pr. Kr, kot epski pesnik. Zložil je epos „bellum Sequanicum"; po aleksandrijskili junaških in poučnih pesnih je predelal: Argonautae, Chorographia, Ephemeris. Skoval je po Lucili-jevem vzgledu tudi nekaj satir in elegij; zatorej ga omenja Horacij (sat. I, 10, 46).
2)	P. Ovidij Nazo se je narodil v polignovskem Sulmonu 1. 43. pr. Kr. in je umrl 1. 17. po Kr. v Tomali ob črnem morju v prognanstvn. Njegova prva pesniška dela so erotskega značaja: Amores (pesni ljubezni), ars amatoria (umetnost ljubljenja), remedia amoris (pomočki zoper ljubezen). Bolj resnobna je vsebina druge dobe, v katerej je Ovidij kot zrel mož zložil nastopna dela: Fasti (pratika, ki obsega rimske praznike, katero je pa Ovidij samo za prvo polletje dovršil), Metamorphoses (preobrazbe), v katerih opeva Ovidij žalostne in vesele dogodbe iz starodavnih bajk v šestomerih. Zaradi neke pregrehe je moral Ovidij na povelje cesarja Avgusta v prognanstvo. Pesni te dobe so večinoma žalostinke v dveh zbirkah: Tristia (žalostinke) in Epistolae ex Ponto (pisma iz Ponta). Ovidij je duhovit iv dovtipen pesnik in natančen opazovalec človeške narave. Tem vrlinam duha se pridružuje tudi krasota njegovega jezika, ki prav blagoglasno in živahno teče.
3)	Kornelij Sevčr je bil sodobnik in prijatelj Ovidijev in kot epski pesnik zelo čislan.
4)	Valerij Flak je bil epski pesnik za časa cesarja Vespazjana, kateremu je junaško pesen „Argonautica" (v 8. knjigah) posvetil. V tej pesni je posnemal v oziru tvarino Apolonija Rodskega, v oziru jezika pa Vergilija. Vendar je njegova pisava okorna in nejasna.
5)	Salej Bas je bil tudi sodobnik cesarja Vespazjana in je zlagal epske pesni. Tacit (dial. de orat. 5) ga imenuje vrlo dovršenega pesnika (absolutissimus poeta).
6)	Rabirij je bil epski pesnik in sodobnik Ovidijev, ki (ep. ex Pont. 4, 16, 5) „magni oris" imenuje.
') Pedo Albinovan je bil sodobnik in prijatelj Ovidijev, ki (ep. ex Pont. 4, 16, 6) pravi, da jo „sidereus".
8)	M. Ančj Lukan je bil rojen 1. 39. po Kr. v hispanski Kordubi in umorjen 1. 65. v Rimu. Izmed njegovih mnogobrojnih pesnij še imamo „Pharsalia", ki obsega v deseterih knjigah boj med Cesarjem in Pompejem do obleganja Aleksandrije. Pesnik omiluje jako ganljivo pogin rimske svobode.
9)	Germanih Avgust. Kvintilijan misli na cesarja Domicijana, ki je ta naslov dobil po triumfu nad Germani (84. po Kr.) Sveton (Dornit. 2.) pravi, da je hlinil Domicijan kot mladenič ponižno obnašanje in vnetost za pesništvo in vedo, daje celo javno čital svoje pesni.
je zdelo bogovom premalenkostno, da bi on postal največji pesnik. In vender kaj je lepše, kaj učenejše in naposled kaj v vsakem ozira bolj dovršeno nego so baš ona njegova dela, katera je odloživši poveljništvo spisal bil^ oddaljen od svetnega hrupa? Kajti kdo bi vtegnil vojske bolje opevati nego oni, ki jih tako vojuje. Koga bi boginje, v katerih varstvu zo znanosti in umetnosti, rajši poslušale? Komu bi Minerva1) kot sorodna boginja rajši razod'ela svoje umetnosti? O tem bodo prihodnja stoletja obširnejše govorila, kajti sedaj zakriva ono slavo blesek drugih vrlin. Meni pa, ki se se skrivnostmi znanostij pečam, dovoli, o Cezar, da tega ne zamolčim, ampak vsaj z Vergilijevim verzom pričam, da „Med lavorike zmagonosne širi se ti bršljin". (Dalje prik.)
---—
V zadevi „zaveze slovenskih učiteljskih društev'!
Osnovalni odbor „zaveze" je dal pravila in poziv: »Učitelji slovenski" tiskati v mnogih izvodih ter je razposlal vsem šolam črnomeljskega, kamniškega, kočevskega, kranjskega, novomeškega, postojinskega in radovljiškega okraja, v drugih okrajih kranjska dežele pa (ker je tiskovin zmanjkalo) le večrazrednicam. — Samo pravila ..zaveze" razposlal je vsem slovenskim učiteljskim društvom v več izvodih, katere naj slavna vodstva posameznih društev razdele mej č. gg. delegate. Ako bi katero slavno društvo ne prijelo pravil,
prošeno je, naj se obrne na člane osnovalnega odbora.
---
Dopisi.
Dobova. Učiteljsko društvo za okraja Sevnico in Brežice obhajalo je dne 22. listopada 1888 v Vidmu štirdesetletnico presvitlega cesarja Prana Josipa I. Sešlo se je bilo 17 udov ter nekaj odličnih gostov iz Krškega in okolice. Pred zborovanjem je služil č. g. župnik sv. mašo, pri kateri so popevali sami izborni pevci izmed učiteljev. Po službi božji podali smo se v krasno okinčano šolsko poslopje, kjer se je zborovanje vršilo. Ker je bil društveni predsednik, gosp. ravnatelj Pr. Jamšek vsled bolezni priti zadržan, je zborovanju predsedoval g. nadučitelj Mešiček. Po prijaznem pozdravu nadaljeval je svoj govor, naštevši blage čine — posebno na razvitku šolstva — za katero se imav Avstrija svojemu vladarju zahvaljevati, ter sklene svoj govor s trikratnim „Živijo" na presvitlega cesarja, na kar vsi zbrani navdušeno zapojo cesarsko pesem.
Pri volitvi novega odbora bili so izvoljeni gospodje: J. Mešiček, predsednikom; T. Dernjač, podpredsednikom; T. Ivunstič, A. Skariovnik in BI. Tramšek, odbornikom; A. Kokot, blagajnikom; E. Slane, voditeljem petja in godbe; Fr. Slane in J. Stante, zapisnikarjem. Iz blagajnikovega poročila smo poizvedeli, da se nahaja v društveni blagajnici okoli 20 gld.
Po zborovanju podali smo se vsi k skupnemu obedu. V prijetni zabavi, med katero so se napivale mnoge napitnice in popevale mične pesmi, ostali smo še dolgo združeni.	J. Stante.
Ljubljana. (Prva šolska delam a na Kranjskem) se je v 3. dan t. m. otvorila na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Gospod učitelj A. Žumer dobil je od deželnega šolskega sveta dovoljenje, da začne tu delamo
') Domicijan je hotel, da bi ga ljudstvo imelo za sina Minervinega (Philostr. vit. Apoll. VII, 12.)
in mestni odbor je dovolil za to potrebnih 160 gld. Iz te svote se je napravila vsa oprava, orodje in tvarina. Poučuje pa brezplačno gosp. Žumer s pomočjo namestnega učitelja g. Hribar-ja dvakrat na teden vselej po 1 l/a ure 24 učencev iz 5. in 4. razreda. Poučuje se pa letos po vzgledu tako zvane Dunajske šole samo v kartonaži, ker se ta stroka najbolj naslanja na geometrični pouk v ljudski šoli, ker je to delo najlaže in se potrebuje malo orodja. Predmeti, ki se izdelujejo, pa so tako izbrani, da se s tem delom ne sega v nobeno rokodeljstvo, marveč, da si učenci pridobe nekoliko ročnosti in veselja do dela. Izdelujejo se nekaj reči, ki na ta način podpirajo geometrični pouk da se podobe, ki se rišejo, tudi iz lepenke (debelega papirja) izrezujejo in različno okrašajo, nekaj pa reči, ki služijo kot učilo tudi pri drugih šolskih predmetih. Prihodnje leto namerava se ta delarna razširiti še z lesnim delom. Učitelji, ki se bavijo z ročnim delom v ljudski šoli, n. pr. na Dunaju, v Pragu posebno pa v Galiciji, kjer je vže več nego 40 šol, ki imajo ročno delo, trdijo, da je tako delo jako važno in vspešno vzgojno sredstvo, ki se priporoča posebno šolam v mestih in tovarniških krajih. Znano je, da je uboštvo v mestih bolj občutljivo, kakor na deželi in da se ubogi otroci, ki so čez dan brez domačega nadzorstva, na pohajkanju po mestnih ulicah nravno zelo spridijo. Za take otroke glede vzgoje ni boljšega sredstva, nego šolska delarna. Tam delajo po končanem dnevnem pouku, torej po duševnem delu, kar je zdravju kaj koristno; tam se bavijo s koristnim delom, mesto, da bi se po ulicah klatili; tam dobe veselja do dela tako po končanem delu le na delo mislijo in se tako odvračajo od krivih potov in od nravnega pohujšanja. Posredno jih ročno delo vodi tudi k večji marljivosti in vbogljivosti v dnevni šoli, ker se pridobivši veselje do dela boje, da bi se iz delarne šole ne izključili, če tudi v šoli ne napredujejo. Kdor pozna izpridenost vbožne mestne mladine, bo gotovo spoznal, kako zelo važno so deška ročna dela za mladino, bodisi glede duševne in telesne izomike, bodisi glede vzgoje. S tega stališča smatramo za svojo dolžnost, da naše učiteljstvo opozorimo na to stroko deške vzgoje, ki se do sedaj v naši deželi še ni gojila. Imenovani delarni pa želimo dobre vspehe in potrebne duševne in gmotne podpore od merodajnih zastopov in oblastnij. „Uč. T."
Iz Hrvaškega, Izborno uredovana »Književna smotra" prinesla je v 12. broju na stran 89.—91. zelo laskavo oceno o „P e d agogi čn e m letniku", II. leto. Vsa kritika pisana je jako stvarno in poučljivo, kar bi naj bilo marsikateremu kritikastru v vzgled. Ko navede vsebino posameznih člankov, priporoča prav toplo imenovano knjigo hrvaškemu učiteljstvu. Ne moremo si kaj, da bi konec dotične ocene, ki govori o vzajemnosti jugoslovenskega učiteljstva na književnem polju, ne navedli doslovno:
„Iz svega dakle (tedaj), što smo ovdje (tu) o toj knjiži rekli, vidi se, da je njezino uredjivanje u rukama veoma vještima (spretnih) za takov posao. Svi su članci dobro birani, i ne nalazimo niti jednoga, koji nebi znamenit i zanimiv bio za učiteljski praktički život i rad. Toga radi preporočujemo toplo ovu knjigu i našim hrvatskim učiteljima, jer smo osvedočeni, da de ih ona ne samo zanimati, nego da de oni takodjer (tudi) u njoj dosta toga nadi i poučna i koristna za svoje z vanje (poklic). A napokon mi bi želeli, da medju učiteljstvom hrvatskim, sbrskim i slovenskim nastane njeka uzajamnost u književnom r a d u, da se naime medjusobno pod-pomažem o (podpiramo), dasi svoje književne potrebe medjusobno popnujujemo svojim rado m, p rije nego li drugamo posižemo. Tim načinom mogli bi se i mi za vedi dio učiteljstva na skoro stvoriti dovoljnu pedagožku književnost prema našim potrebama, te u tom barem (vsaj) pogledu sebe i svoju školu emancipovati od duševne premodi tudjinstva. Eekosmo ve-činu, jer za pozvane literarne radnike bit de uvijek potrebno, da kontaktni budu sa pedagožkim radom i drugih naprednih naroda. Uz tu mimogrednu pripomenku neka je dakle još jednoč srdačno preporučena ova knjiga, kojoj
je i cijena od jedne same forinte posve neznatna prama njezinu sadržaju i obsegu".
Uredniku „Književne smotre", g. J. Filipovid-u smo mnogo hvale dolžni, da slovenske knjige toli toplo priporoča hrvaško-srbskemu učiteljstvu ter pri vsaki priliki pospešuje književno vzajemnost. Da bi njegove besede našle le tudi obilo odziva!
Od važnejših knjig, zlasti pedagogičnih, ki so izišle tekom leta v Hrvatih in Srbih, naj omenimo sledeče:
„Naše realke prema srednjim školam u obde a poimence prema realkam austrijskim, ugarskim, francuzkim i njemačkim." Na osnovi reorganizacije francuzke realne obuke. Napisao Pravomil Krbek, prof. kr. vel. realke u Zagrebu. 1888, 4°, 66 str., cena 80 kr.
„L o g i k a za srednja učilišt a". Napisao dr. Gjuro A r n o 1 d, prof. i učitelj kr. gimnazije zagrebačke. Trdo vezana 55 kr., ima 116 str.
„Pismeni sastavci u pučkih učionah" sastavio Lovro Matagid. U Petrinji. 1888, 8°, 104 str., cena 50 kr.
„Uzgoj slijepaca". I. del. Uzgoj slijepaca u prvoj dobi. Po Entlicheru napisao Vinko Bek, učitelj v Bukevji (zadnja pošta Orle kraj Vel. Gorice). Zagreb 1888, 8°, 36 str., cena 20 kr. — Od istega pisatelja je tudi knjiga: „Bečki zavodi za slijepce". Zagreb 1888, 8°, 61 str., cena 35 kr.
„Škole u Ornojgori". Napisao Marko Dragovid, Zagreb 1888, 8°, 55 str. Tiskom Scholza i Kralja.
„ N a u k a o izreči za š k o 1 uNapisao Mirko D i v k o v i d, ravnate lj kr. gimnazije zagrebačke. 4. natis. Zagreb. 1888, vel. 8°, 68 str., cena 35 kr.
„SkoleSrba uUgarskoj i Hrvatsko j". Od preselenja pod patrijar-hom Carnojevidem 1690. godine, do početka ovog stoleca. Napisao Petar D e s po t o v i d. 1. zv. U Kragujevcu 1888, 12°, 71 str. Celo delo izide v 3 zvezkih.
„T r a ž i se vaspitač" (srbski pisano). Napisao J. P., učitelj. Jako dobra in izvorno pisana knjiga.
Higijenično književnost pomnožil je znani pisatelj iste stroke dr. A n t. L o b m a y e r za dve knjigi, namreč: »Zdravje u g r a d u i n a s o 1 u" in „Pogibleji od žive prirode".
Vse navedene knjige so izvrstne in mi je prav toplo priporočamo slovenskemu učiteljstvu.
Kakor je znano, odločila je zadnja glavna skupščina „Saveza hrvatskih učiteljskih družtava", da bode ob priliki zavezne skupščine v prihodnjih šolskih počitnicah svečano otvorjen „hrv. učit. dom." Da se pa hrvaško učiteljstvo v čim lepšem vidu prikaže narodu svojemu in tujcem, razpisuje središnji odbor „Saveza" nagrado od 10 dukatov v zlatu za najboljšo razpravo o vprašanju: „Sta se od sadanje pučke škole mora zahtijevati, da se ne zanemari njezina uzgoj na zadada?" Na osnovi te razprave vodila se bode debata o tem pitanju, zato se naj dodaje k spisu tudi primerne resolucije, katere se imajo sprejeti. Da bode pa razpravljanje čim zrelejše in da se skup-činari lahko dobro pripravijo, bode razprava, ki je bila najboljšim proglašena, z resolucijami tiskana v „Napredku". Natečaj traja do konca marcija 1. 1889. Pogoji so isti kakor pri drugih enakih razpisih častnih nagrad. To je kaj dobra misel središnjega odbora „Saveza" in nadejati se imamo zanimive skupščine prihodnje jeseni.	—id.
-'-<#£&>-
Novice in razne stvari.
[Velikodušni dar.] Ravnateljstvo mariborske posojilnice darovalo je tukajšuji dijaški kuhinji velikodušno 100 gld. Slava!
[»Narodna knjižica"], zbirka romanov, povesti in dragega leposlovnega berila, začela je izhajati v Ljubljani. Prvi zvezek prinaša roman »Pobrati m i" iz peresa našega rojaka, gosp. dr. Vošnjak-a. Pisatelj v tem svojem najnovejšem delu opisuje živahno nedavno preteklo dobo narodnega prebujenja na slov. Stajarju. Knjiga, lepo vezana, stane 1 gld. 20 kr. (po pošti 5 kr. več), ter se dobiva v Ljubljani v „Narodni tiskarni", drugod pri knjigotržčih. — O priložnosti spregovorimo znabiti še natančneje o tej novi prikazni slovenskega leposlovstva.
[Vedo] razdelil je Lic-htenberg na čvetero vrstij in sicer prvič na takošno, ki daje kruh in čast; vdrugič, katera ne daje ni kruha ni časti; vtretjič na takošno, ki daje čast, a ne daje kruha in četrtič na takošno, ki daje kruh, pa nobene časti.
[Petrarka], slavni pesnik italijanski, spal je v obleki iz kožuliovine in ko mu je po noči prišla dobra misel v glavo, napisal jo je na to obleko, katere vsa površina bila je pokrita se stihovi. Ta kožuhovina se je potem dolgo shranjevala a ob času kuge konečno vendar sežgala.
[Kap (mrtvoud).] Neki londonski zdravnik se je po dolgem preiskovanju prepričal, da kap pohaja ponajveč vsled tesnih obvezkov okolo vratu; vsled tega je pri ženskah redkejša a pri mnogih narodih, ki si vratu ne ovijajo, povsem nepoznana.
Vabilo. Celjsko učiteljsko društvo ima v torek, dne L januv. 1889 ob 11. uri dopoludne svoje glavno zborovanje v celjski okoliški šoli. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Letno poročilo: a) tajnika, b) blagajnika. 4. Volitev: a) novega odbora, b) treh pregledovalcev računov. 5. Določitev društvenine. 6. Nasveti. — lv prav mnogobrojni vdeležbi vabi uljudno	odbor.
Opomba. Pri tej priliki bode g. Pr. Kocbek razdelil knjige, katero je ,,Slovenska Matica" podarila vsem šolam celjskega okraja.
Vabilo. Dne 10. januvarija 1889. bode imelo učiteljsko društvo za mariborsko okolico svoje glavno zborovanje v Mariboru v navadni dvorani po tem lo vsporedu: 1. Dopisi. 2. Poročilo odborovo o društvenem delovanju v preteklem društvenem letu. 3. Volitev novega odbora. 4. Nasveti. — Ker so mej dopisi važne stvari, ki čakajo konečne rešitve, se nadeja mnogobrojne vdeležitve
o d b o r.
Popravek. Str. 358 zadnje „Pop." številke se je v 1. dopisu vrinila neljuba tiskarska pomota. V 7. vrsti tega dopisa moralo bi namreč stati mesto reprobovana: aprobovana, kar se s tem popravi.
NATEOJLJ I.
štv ]440-	Učiteljski mesti.
Na četirirazrednici Ptujske okolice, III. plač. razreda, se stalno umeščate eno učiteljsko in eno podučiteljsko mesto.
Prosilci naj svoje prošnje do 24. januvarija 1889 pri krajnem šolskem svetu vložijo.
Okr. šolski svet v Ptuju, dne 3. decembra 1888. 2-3	Predsednik: W«i'<"A; s. r.
gtv-662	Podučiteljsko mesto.
__ Na četirirazredni ljudski šoli v Šoštanju — v HI. plač. razredu — se umešča mesto podučitelja definitivno ali tudi provizorično.
Prosilci, oziroma prositeljice naj svoje rodno obložene prošnje vložijo predpisanim potom do 20. januvarija 1889. I. pri krajnem šolsk. svetu v Šoštanju. — Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika.
Okr. šolski svet Šoštanj^ dne 17. decembra 1888.
Predsednik: Finetti s. »'.
gtv 431	Podučiteljsko mesto.
Na trirazredni ljudski šoli v Kostrivnici se podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plač. razredu in s prostim stanovanjem stalno umešča.
Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svojo redno obložene prošnje do konca decembra t. I. pri krajnem šolskem svetu vložijo.
Okr. šolski svet Rogatec, dne 7. novembra 1888. 3-3	Predsednik: ifkar&k h. »•.
šty 542	Podučiteljsko mesto.
Na trirazredni ljudski šoli v St. Ilu ob Turjaku — v III. plač. razredu — so umešča mesto podučitelja definitivno ali tudi provizorično.
Prosilci, oziroma prositeljice naj svoje redno obložene prošnje vložijo predpisanim potom do 20. januvarija 1889 I. pri krajnem šolsk. svetu v Št. Ilu ob Turjaku. — Zahteva se popopolno znanje slovenskega jezika.
Okr. šolski svet Slovenjgradoc, dne 17. decembra 1888.
Predsednik : Fhtelti «'. v.
štv-1401	Podučiteljsko mesto.
Na trirazredni ljudski šoli pri sv. Marjeti poleg Ptuja se podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plač. razredu in prostim stanovanjem provizorično umešča.
Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svoje redno obložene prošnje do 10. januvarija 1888 pri krajnem šolskem svetu vložijo.
Okr. šolski svet v Ptuju, dne 20. novembra 1888. 3-3	Predsednik: jflarek h. »•.
Vabilo na narocbo.
Z današnjo številko završuje „Popotnik" deveto leto svojega potovanja. Poslavljajoč se od čast. svojih bralcev za preteklo leto, kliče jim na veselo svidenje v prihodnjem; zahvaljajoč se vsem svojim blagim podpornikom: vrlim sotrudnikom svojim kakor onim, ki so ga blagovolili gmotno podpirati, da je mogel izvrševati svojo prevažno nalogo, prosi ob jednem, da mu blagohotno svojo naklonjenost ohranijo tudi v prihodnje ter mu privabijo še mnogo novih močij — sotrudnikov in naročnikov.
Tako ojačen bode se „Popotnik" — zvest svojemu dosedanjemu programu*, pospeševati narodno šolstvo ter buditi in gojiti narodno in stanovsko zavest mej slovenskim učiteljstvom lahko odpravil na neomahljivo izvrševanje svoje naloge tudi deseto leto.
Tudi zanaprej izhaja „Popotnik" 10. in 25. dan vsakega meseca v vsedanji obliki in obširnosti. Cena mu ostane tudi ista, namreč
za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr.
Naročnina se p r odplačuje; zatorej prosimo vse one, ki še dolgujejo kaj naročnine ali od prej ali za tekoče leto, da svoj dolg vsaj začetkom prihodnjega leta gotovo poravnajo.
Ce se je kateremu p. n. naročniku katera številka tekočega leta izgubila, lahko še mu ž njo postrežemo, ako jo v kratkem reklamuje. Isto tako se še dobo nekatere številke od letnikov 1886 in 1887, kakor nekaj celih iztisov teh letnikov in od letnika 1888. Cena 3 gld. za komad s poštnino vred.
Vesele praznike in srečno in plodonosno novo leto!
Uredništvo in upravništvo
„Popo1:iiika", Maribor, Reiserstrasse, št. 8.
Izdajatelj in urednik M. Nerat.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
Kazalo.
I. Vzgoja in pouk.
A. Pedagogično-didaktične razprave.
Stran
Analogija čutnega in umnega spoznanja 33
50
Kako se goji v šoli sočutje 195, 211, 227 Kakšen vpljiv ima snažnost na odgojo 331 Katere moralične dobičke prinaša človeku delavnost? Kako naj šola napeljuje mladino k delavnosti? . . 348 Marka Fabija Kvintilijana govorniški
pouk 5, 21, 37, 54, 69, 83, 100, 110, 132, 150, 165, 181, 197, 216, 231, 249, 200, 277, 292, 302, 319, 332, 353, 367
Stran
Mladina naj se varčno gospodariti uči . 49 O nravno verski vzgoji v ljudski šoli 19, 35,
52, 66, 81, 87
O poočitovanju pri računstvu 113, 130, 147,
163, 180
O predelovanju nemških slovnic za slov.
ljudske šole .... 212, 228, 246
Pedagogiški iveri.......227
Posamne misli o vzgoji, pouku in učiteljstvu ....... 244, 259
Metodična obravnava berilnih odlomkov iz: II. Berila štev. 120 „Zelezo" „ „ „ 41 „Skrb za
zdravje"........
iz: I. .Nemške slovnice št. 40 „Sei versohnlich.......356
B. Učni poskusi.
Jesenski podlesek. Učni jjoskus za višjo
stopnjo večrazrednic . . 305, 322 Fizikalni poskusi v narodni šoli (priloga 1
do 12)
41
II. Razni spisi.
Botanični listi 118, 135, 153, 168, 184, 200, 219, 234, 263, 280
Čriček...... 274, 290, 300, 316
Hišna goba........27
Hrvaški učiteljski dom.....220
Kako naj slovenska mladina obhaja 40-letni spomin vladarstva Njih .Veličanstva Franca Jožefa I. .	2 Kako se toplota meri? . . . 350, 365 Lex Lichtenstein in slovensko učiteljstvo 65 Narodno šolstvo v Rusiji 24, 85, 103, 170,
186, 236, 251
Novo leto!........ 1
Obrtna strokovna šola v Ljubljani . . 299 Poziv slovenskim učiteljem .... 17
Pravila zaveze slov. učit. društev" 307, 324 Slovniški pogovori . . 29, 104, 121, 172 Šolstvo v celjski razstavi .... 288
Tretja glavna skupščina „Saveza hrvatskih učit. društava" . . . 325, 336 Učitelji slovenski! ...... _315_4
Učitelji in učiteljice na Štajerskem! . 24SJ Veledušni dobrotnik naroda slovenskega,
domoljub gospod Josip Gorup .
III. Pesmi.
Slovenska mladina v proslavo 40-letnega vladanja presv. cesarja Franca Jožefa
IV. Književna poročila.
363
271
Angeljček.........112
Bog ohrani........311
Dom in svet........44
Drobtinice.........126
Gorski odmevi.......13
Gregorčič-evih poezij II. zvezek . . .	193
Iskrice .........361
Jezičnik.........12
Josipa Jurčiča zbrani spisi . . . . 156
Kmetovalec........32
Knjige društva sv. Jeronima . . . 344 „ družbe sv. Mohora ... .311 Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda 267, 310 „ hrvatsko-pedagog.-knjiž. zbora 284 Kočevsko okr. glavarstvo .... 32 Ljubljanski Zvon.......13
i Vh
Narodna knjižnica......373
Naš cesar 1848—1888 ..........174
II. Pedagog, letnik......174
Pripovedke za mladino.....193
Slovanski svet.......32
Slovenski pravnik......13
Stric Tomova koča......80
Stritar-jevi zbrani spisi 31, 47, G3, 95,	112.
126, 136, 193, 209, 225, 257, 313, 345
Stran	Stran
Svete pesmi za šolarje.....156
Šolske pesmi..... 95, 156,	208
Učiteljski tovariš......12
Vrtnarstvo........209
Dr. Val. Zamika zbrani spisi . . .	345
Zbirka narodnih pesmi.....156
„ domačih zdravil.....174
Zlati orehi........345
Žepni koledar za 1889. leto . . .	311
V.	Listek.
Mlada Slovenija....................72
VI.	Dopisi.
Braslovče.........253
Celje.........13, 253
Črnagora....... 343, 360
Dobova.........370
Iz Hrvaškega........371
„ Krškega .... 63, 75, 109, 191 „ Ljubljane .... 204, 296. 327, 340 „ Št. Pavla v sav. dolini 108, 158, 205, 359 „ Planine na Notranjskem .... 76
„ Ponikve........124
„ Prage.........284
„ Ruš........ 93, 338
„ Reichenburga.......240
„ Središča.......78, 93
„ Slivnice.........207
„ Vranskega okraja......255
Št. Jarnej.........159
Kranjsko..... 45, 94, 267, 311
Ljutomer..... 79, 124, 338, 343
Ljubljana.........370
Maribor . . 60, 74, 139, 177, 295, 358 Od Gornjegagrada 62, 142, 205, 240, 295
„ Dev. M. v Puščavi.....140
„ nekod.........342
„ štaj.-hrv. meje 45, 61, 76, 92, 110, 125, 143, 159, 191, 206, 255
Petrograd.........312
Primorje........ 88, 284
Ptuj..........224
Ptujska okolica 61, 77, 123, 156, 265, 341
S Krasa......30, 111, 192
Šmarje pri Jelšah.....79, 141
Velika nedelja.......109
Vransko.........177
Z Notranjskega.......30
Z jadranskega pribrežja.....109
Zidanmost.........223
Žalec .... 14, 123, 190, 224, 343
VII. Šolske novice.
Avstrijska vseučilišča.....112
Belgijsko šolstvo.......361
Bolgarsko vseučilišče......361
Čuden pojav v švedskem šolstvu . .	345
Frekventacija graškega vseučilišča . .	145
„ učiteljišča v Zagrebu .	329
Iz c. kr. štaj. dež. šolsk. sveta 63, 125,	160,
224, 257,	312
Ljudsko šolstvo v Belgiji Ljudske šole na Kranjskem Obrtne „ „
Okr. šolski nadzorniki za Primorsko
„ „	„ v Istriji
Potrjena šolska postava .... Prva slovenska lj. šola v Trstu Razredi za slaboumne otroke na Švicar
skem........
Srednje šole v Italiji ....
225 297 208 79 111 95
312
313 224
Stalna razstava učil v Švici Statistika srbskega šolstva . Šola za umetno rezanje in čipkarstvo v Ljubljani .... 15, 208, Šolske hranilnice v Franciji . 225, Šolske knjige za ubožne učence 160, Šolske knjige c. kr. založbe predelane Šolsko nadzorstvo na Pruskem . Šolsko obiskovanje na Kranjskem . Šolski nadzorniki na Francozkem . Šolski vrti na Francozkem .... Šolsko nadzorovanje na Češkem
Šolstvo italjansko.....
Šolstvo na Dunaju . Šolstvo slovanskih narodov na Balkanu
Učiteljstvo v Angliji......
Više dekliške šole na Ogrskem . Zavod za gluhoneme v Zagrebu . 126, 344
257,
329 312
329 345 193
267 225 126 345 329 329 285
95
268 126 224
VIII. Razne stvari.
Blag čin.........177
Brasiljski cesar — plemeniti prijatelj
omike...... 268, 269
Cesarjev dar 31, 63, 94, 160, 177, 193, 208,
256, 267, 329
Cesar Friderik II. o učiteljih . . . 329 Družba sv. Mohora . . . . 111, 267 Felbiger-jeva 100-letnica .... 161
Felicijan Leopold f......177
Glavna skupščina evang. učiteljev na
Češkem........312
Glinšek Janez f.......95
Imenovanje..... 125, 284,	361
Irgolič Anton f.......297
Iz družbe sv. Cirila in Metoda ...	31
Javna ces. knjižnica v Petrogradu . .	225
Stran
373 126
Kap (mrtvoud)......
Kateri jezik se največ govori .
Kitajski zemljepis......241
Knjiga iz svile.......225
Koliko se pri nas zakadi? ....	225
Krek Martin f.......145
Lep dar.........257
Lepi piruhi........111
Matica Hrvatska.......208
Stran
Redka knjiga........241
Slovensko pevsko društvo . 141, 193, 257 Srčna in previdna učiteljica .
Stariši pozor!.....
Starost baverskih učiteljev . Statistika Slovanov .... Šolnina na Kranjskih gimnazijah Šolska kuhinja v Slovenjgradcu .
Šolske stavbe......
Staj. učiteljstvo na državni razst. sadja Število prebivalcev v Rusiji . Štiridesetletnica vladanja Njih Veličan
stva presv. cesarja .... Telovadstvo na Švicarskem . Učilnica za učitelje telovadbe . Učitelji — dež. poslanci (v Švediji) Učiteljske plače na Koroškem . Učiteljsko društvo za prirodopisne vede Umrljivost med angleškim lj. učiteljstv,
„	„ hrvatskim lj
Uporaba kruha .... Ustanovniki kitajske odgoje .
Utrinki zvezd.....
Velikanske ustanove . Velikodušni dar .... Volaptik ni nova iznajdba . Vukov-a 100-letnica . Zagovornik učit. pravic . Zavetišče učiteljic v Varšavi Zaveza danskih učit. društev Zborovanje učiteljev slepcev Zrelostni izpiti ....
193 269 313 225 47 16 80 329 257
256 193 313 313
47
344
345 126 241 361
257 360 372 241
312 47
257
313 313 208
„ Slovenska......161
Nagrade za pospeševanje sadjarstva .	80 Nekdanji ljudski učitelj, danes — rektor
univerze........126
Nova bolezen šolske mladine . . .	268 Novo učiteljsko društvo . . . . 95,	112 Obdarovani učitelji pri razstavi štaj. vrtnarskega društva......297
Odlikovanje .... 63, 145, 208,	344
Osobne vesti 15, 31, 63, 125, 145, 208,	284,
344,	361
Pedagogiško društvo .... 126,	256
Pestalozzi-jev učenec.....344
Pestalozzi-ju v čast......285
Petrarka.........373
Plače katehetom.......284
Pomanjkanje učiteljev . . . 225,	268
Pravično rešen priziv.....145
Prebivalstvo v Italiji......269
Premeščenje dunajskih učiteljev . .	313
Priprava za slučaj požara v šoli . .	257
Proračun v Ruski......285
Razdeljenje vede.......373
V zadevi zaveze slov. učiteljskih društev.
Stran: 45, 58, 74, 87, 106, 188, 203, 282, 307, 323, 336, 370.
Poročilo o pošiljatvali za „Prvo stalno učit. razstavo" Pedag. uč. društva v Krškem.
Stran: 138, 175, 176, 188, 204, 238, 252, 282, 309.
Nekrologi.
Glinšek Jan..........144.
Spremembe pri učitelj stvu.
Stran: 47, 64, 128, 194, 258, 269.
Javne zalivale.
Stran: 32, 80, 146, 194, 209, 345.
Poslano.
Stran: 96, 128, 162, 361.
Vabila.
Stran: 32, 47, 63, 64, 95, 112, 127, 145, 161, 162, 178, 194, 209, 225, 298, 313, 330, 345, 373.
Listnica.
Stran: 16, 96. Razpisi učit. služeb.
Stran: 16, 32, 47, 48, 64, 80, 96, 112, 128, 145, 146, 162, 178, 194, 209, 225, 242, 258, 269, 270, 285, 286, 298, 313, 314, 330, 345, 346, 361, 362.
Naznanila, natečaji in inserati.
[Stran: 16, 32, 48, 64, 80, 112, 128, 145, 146, 162, 178, 194, 210, 225, 242, 258, 270, 285, 286, 298, 313, 314, 330, 345, 346, 361, 362, 374.
Vabilo na naročbo. Stran: 1, 374.	•
Popravki. Stran: 96, 269, 373.
Letošnji naši sotrudnild:
Bano Ivan, učitelj v Divači. Benedek Josip, nadučit. v Planini naNotransk. Benigar Antfo, nadučitelj v Tomaju. Beziaj Josip, meščanski učitelj v Krškem. Brezovnik Anton, učitelj v Vojniku. Breznik Fran, c. kr. gimn. prof. v Rudolfovem. Cvahte Simon, nadučitelj pri Mali nedelji. Dernjač Toni., nadučitelj v Sevnici. Eberl Anton ml., učitelj pri Vel. nedelji. Eksel Srečko, učitelj v Reichenburgu. Fistravec Jože, učitelj v Studencih pri Marib. Fon Ivan, profesor v Ljubljani. Freuensfeld Jože, učitelj v Ljutomeru. Gabršek Franjo, nadučitelj v Krškem. Gnus Zvonomir, učitelj v Zgornji Rečici. Godec Anton, učitelj v Lembahu. Gradišnik Amiin, učitelj v Hrastniku. Hauptman Franjo, c. kr. profesor v Gradcu. Hauptman Svitoslav, učitelj v Št Jurju na
Sčavnici. Hrastnik Jože, učitelj v Frarnu. Hubad Fran, c. kr. profesor v Gradcu. Iglar Miha, učitelj na Zidanem mostu. Jamšek Franc, šolski ravnat, v Reichenburgu. Jarc Valentin, učitelj v Št. Jurju ob juž. žel. Kante Mate, učitelj in šolski voditelj v Sežani. Karba Janko, učitelj pri sv. Križu na mursk. polju.
Kelc Ivan, učitelj v Novištifti. Knaflič Radoslav, učiteljev Šmarju pri Jelšah. Kocbek Fran, učitelj v Žalcu. Koletnik Franc, učitelj v Slivnici pri Mariboru. Koprivnik Ivan, c. kr. glavni učitelj v Mariboru. Kosi Anton, učitelj v Središču. Kosovel Anton, učitelj v Dutovljah. Kovačič Radoslav, učitelj v Ljutomeru. Kovačič Štefan, nadučitelj pri sv. Marjeti na Pesnici.
Križan Josip, dr., gimn. prof. v Varaždinu. Kruleč Janez, učitelj v Ljubljani. Lapajne Ivan, ravnatelj mešč. šoli in c. kr.
okr. šolski nadzornik v Krškem. Lasbahar Jože, učitelj v Crešnovci. Lavtar Luka, c. kr. profesor v Mariboru.
Mahor Srečko, učitelj v Makolah. Majcen Gabrijel, učitelj v Mariboru. Majciger Janez, c. kr. profesor v Mariboru. Meglič Šimon, učitelj na Vranskem. Mejovšek Konrad, učitelj v Št. Jarneju pri Ločah.
Mercina Janez, c. kr. učitelj deške vadnice v Gorici.
Meško Alojzij, korvikarij v Mariboru.
Miklavec Peter, pisatelj v Ribnici.
Nerat Miha, nadučitelj in urednik „Popotnika"
v Maribora. Pajek Jože, dr., c. kr. gimn. profesor v
Mariboru. Pintar Jože, učitelj v Koprivnici. Podkrajšek II., učitelj v Radovljici. Porekar Anton, nadučitelj na Humu. Praprotnik Franc, nadučitelj pri Mariji Devici v Puščavi.
Praedika Jakob, c. kr. profesor v Ljubljani. Preložnik Zdravko, učitelj v Borštu. Pušenjak Tomaž, učitelj v Cvenu. Rakuša Fran, nadučitelj pri sv. Bolfanku. Ravnikar Jarnej, učitelj v Krškem. Reich Janez, nadučitelj v Gomilskem. Romih Tomaž, meščanski učitelj v Krškem. Serajnik Domicijan, nadučitelj na Ptujski gori. Serajnik Lovro, nadučitelj v Prihovi. Stante Jakob, učitelj v Dobovi. Strelec Janez, učitelj v Ptuju. Suher Fran, učitelj v Ptuju. Supanek Jožo, nadučitelj v Grižah. Setinee Fran, učitelj na Ponkvi. Sorn Franc, nadučitelj pri sv. Jurju ob Tab. Tominc Blažko, učitelj v Rušah. Urhančič Marija, učiteljica v Todgori pri Gorici.
Vodopivec Vinko, nadučitelj v Podgori pri Gorici.
Vrečko Franjo, nadučitelj v Št. Ilu poleg Mislinja.
Weinhard Teodor, učitelj v Dornavi blizo Ptuja.
Žilier Franc, nadučitelj v Vurbergu.
m*