Književnost in umetnost. Rofcal zapisnlk za šolsko leto 1906—1907. Sestavil L. Jelenc. Natisnila ,,Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Že trinajstič stopa letos BEočni zapisnik" pred slovensko učiteljstvo. To je dokaz, da je učiteljstvo z njim zadovoljno in da bi ga ne moglo več pogrešati. .Eočni zapisnik" je sestavljen natančno, pregledno in praktično. To troje je zasluga tovariša Jelenca, ki je imel mnogo dela, da ga je izpopolnil. Nov razpredelek tvori pregled naše organizaeije. To je hvalevredno. Z .Ročnim zapisnikom" v roki lahko pokaže napredno učiteljstvo obrekljivemu svetu, da je delo njegov program. Nadejmo se, da ne bo slovenskega učitelja in slovenske učiteljice, ki bi ne iraela te lične in pripravne knjižice. ,,Bočni zapisnik" je natisnila .Učiteljska tiskarna", ki je izvršila delo elegantno in solidno. To oboje jo najtopleje priporoča in ji zagotavlja lep razvoj. PriporoSamo jo vsem somišljenikom ter pričakujemo, da naroča vse svoje potrebščine samo v -Uciteljski tiskarni". Šola In dom. Poročali smo že, da je izdal v .Učiteljski tiskarni" tovariš Ivan Štrukelj knjižico z gorenjim naslovom. Knjižica je namenjena najširšim slojem, zato je pisana preprosto in umljivo, a — kar je glavno — prepričevalno. Zato smo preverjeni, da doseže svoj namen: tesnejšo zvezo medšoloindomom. Za uvodom govori tovariš pisatelj o vzgoji v domači hiši od rojstva do vstopa v šolo. Potem poučuje, kako bi moral dom podpirati šolo in dokazuje v naslednjem poglavju, kakšne važnosti je šola vobče in posamezni učni predmeti posebej V zadnjem poglavju govori o poraenu roditeljskih shodov. Kdor prečita poljudno razpravo, mora vzklikniti: Pisal jo je res ljudski učitelj! — Ker je cena jako nizka.— 1 izvod stane sanio 12 h — smo prepričani, da bo treba kraalu misliti na drugi natisk. V tem primern bi trebalo večjo skrb obrniti na jezik, ki bi mu trebalo enotnosti in doslednosti. Družba st. Mohorja šteje letos 81.979 udov, t. j. 1593 manj nego prejšnje leto. Nazadovali smo torej nekoliko, a vendar se je skupno število Mohorjanov še vedno ohranilo na častni višini. Naj bi ostalo i v bodoče tako! Bazmerje udov po posameznih škofijah oziroma krajih nam kaže ta-le pregled: 1. Goriška nadškofija 9215 (— 221) udov 2. Krška škofija 6173 (— 265) „ 3. Lavantinska škofija 25024 (— 658) „ 4. Ljubljanska škofija 32640 (— 678) „ 5. Tržaško-koperska škofija 4392 (-+- 36) „ 6. Sekovska skofija 461 (— 52) „ 7. Somboteljska in druge ogrske škofije 265 (-f- 21) „ 8. Zagrebška nadškofija 479 (+ 11) „ 9. Senjska in druge dalmatinske škofije 346 (+ 55) „ 10. Poreška škofija 107 (— 24) „ 11. Djakovska škofija 78 (— 8) „ 12. Bosniške škofije 213 (+ 9) „ 13. Videmska nadškoflja ..... 234 (+ 4) „ 14. Eazni kraji . , 364 (— 48) „ 15. Amerika 1771 (+ 253) . 16. Afrika in Azija . . . . . . ¦ 217 (— 38) „ Vkup 81979 (—1593)udov. Številka v družbinih .zlatih bukvah", v katere se vpisujejo na novo vstopivši udje, je narastla od 259.984 na 267.194, torej je vpisanih 7210 novih udov. 491.874 Mohorjevib knjig bode torej letos romalo med Slovence! Ce dodamo to število onemu prejšnjih let, pridemo do števila 10,800.934 knjig, reci deset milijonov, osemstotisoč, devetsto ter štirintrideset knjig, katere je družba samo kot letna darila svojim udom razdelila od svojega obstanka sem. Pri tem pa niso všteta mnoga poznejša naročila, ponatisi itd. Dne 10. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali si bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tejle vrsti: Škofije: 1. Goriška, 2. Tržaška, 3. Lavantinska, 4. Ljubljanska, 5. Krška, 6. Amerika in Afrika 7. Eazni kraji. Genjene gospode poyerjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo ,,avizo", pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnib. reklamacij, ki provzročijo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosirao, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. # 0 d b o r. Knjige ,,Družbe st. Moliorja" za 1.1907*. 1. Koledar za 1. 1907. — 2. Zgodbe sv. pisma. 13. snopič. — 3. Lešniki. Knjiga za odraslo mladino. Spisal Jožef Stritar. — 4. Uporniki. Povest. Spisal Ivan Lab. — 5. Pri severnih Slovanib. Potopisne črtice s slikami. Spisal Josip Lavtižar. — 6. Sveta družina, vzor krščanskim družinam, Spisal J. dr. Seigerschmied. Obrtno račnnstvo. Sestavil H. Podkrajšek, c. kr. strokovni učitelj. — Cena vezani knjigi 1 K 20 h. — Na Dunaju, Založili Karel Graeser ia drugovi. Vsebina. Uvod — Prvi del: Osnovni računi s celimi in desetinskimi števili. — Drugi del: Eačunanje z navadnimi vlomki. — Tretji del: Poraba osnovnih računov v rešitev obrtnih računskih nalog. — Cetrti del: 0 merjenju geometrijskih likov in teles. — Peti del: Eazraerja, sorazmerja in njih poraba. — Šesti del: Kako se izračunijo cene surovin in blaga. — Sedmi del: Proračuni. — Osmi del: 0 novcih, vrednostnih papirjib in denarnih zavodih. — Deveti del: 0 zav^ro-. vanju delavcev proti nezgodam in za slučaj smrti. — Dodafek. Tabele. Z zadovoljstvom moramo konštatovati, da se je pričelo tudi na Slovenskera delati z zanimanjem uspešno za prospeh obrtnega stanu, v prvi vrsti seveda za naše obrtno-nadaljevalne šole. Do sedaj smo pac imeli le šole te vrste na raznih krajih, a imele so se boriti s hudimi težkočami, v prvi vrsti je bilo tu pravo pomanjkanje pravih in dobrih šolskih knjig. In ona velikanska vrzel, ki smo jo ravno učitelji na tem polju občutili, je zadelana prav teraeljito s knjigo, ki jo danes tu navajamo. — Tovariš sestavljalec, g. H. Podkrajšek, nam je podal s svojim .Obrtnim računstvom" v resnici knjigo, ki jo bo vse učiteljstvo na slovenskih obrtno-nadaljevalnih šolah sprejelo s pravim zadovoljstvom. Knjigo podrobneje ocenjevati bi bilo menda odveč, vsaj nam že samo navedena vsebina — ki smo jo nalašč navedli — pove vse. Ne trdimo, da do sedaj še nismo imeli za ta predmet že slovenske knjige, a povdarjati moramo, da sedaj v rabi se nahajajoče Lavtarjevo .Obrtno računstvo" ni nikakor zadostovalo za vse potrebe, ker je knjiga premalenkostna. Vsak slovenski učitelj je moral poleg te Lavtarjeve -Obrtne računice" rabiti še obširno nemško knjigo A. Klanserja. In kako mučno je ravno slovenskemu učitelju, iskati vedno pravib termin pri raznih specijalno obrtnih nalogah, ve le tisti, ki je to izkušal. Podkrajškovo _Obrtno računstvo" je — v kolikor smo ga preiskali — sestavljeno popolnoma v smislu ministrskega ukaza z dne 17. marca 1903., št. 41.575 e_ 1902., ki govori o novih učnih načrtih za obrtno-nadaljevalne šole. Iq kar ji daje posebno vrednost, je pač to, da se prvič naslanja na slično češko knjigo nPočtfstvi živnostenske" prof. V. Žehofovskega in drugič, da bo to knjigo lahko rabil poleg učitelja tako na c. kr. strok. obrtni šoli in obrtno-nadaljevalni šoli tudi vsak samoukmojster ali pomočnik. Knjiga, kakor že rečeno, je razdeljeua v devet delov in ima še dodatek raznib tabel, ki razkazujejo poleg raznega denarja tudi špeeificno težo raznih teles i. t. d. — V tem delu pogrešamo le še to, da ni sestavljalec omenjal nekaj najvažnejših avstrijskih državnih in zasebnih srečk, njih nominalno vrednost, kurzno vrednost poljuduega časa in mogoče še dan tega ali onega srečkanja. Knjiga bi s tem pridobila mnogo na svoji popolnosti in jasnosti. Vse hvale je tudi vredno, ker se v knjigi nahaja lepo število proračunov in kalkulacij. (Jmevno je, da se ti računi ozirajo le na faktične potrebe. Važno se nam tudi zdi poglavje o hranilnicah ter posojilnicah, kakor tudi poglavje o zavarovanju delavcev proti bolezni in nezgodi. Poglavje, ki se mora v obrtrrihšolah obravnavati, in sicer malo obširneje. Slovensko učiteljstvo, sezi po knjigi in jo uvedi že letos v vse obrtno-nadaljevalne šole! Končno pa samo vprašanje: Zakaj ni knjiga tiskanavLjubljani? e + a