Poitntna plaSana v gotoriaL Pnhubi ftavUJu »Uaa 115 Din. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku. Iihaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Štev. 6. V Ljubljani, dne 30. januar j at 1925. leto 111. Rdeči blok. Pretekli teden je pokazal, da je rdeči blok tabor delavnega ljudstva cele Slovenije. Preko sto shodov in sestankov, ki jih je priredila naša stranka v temu tednu po celi Sloveniji, je pokazalo, da je delavstvo sito vseli razkolov in cepljenj in da hoče enotnosti za vsako ceno. V prazen nič so razblinjene za lase privlečene čvekanje o zelenih mizah, kajti 100 sijajno obiskanih shodov je nedvomno pokazalo, da je politika naše stranke v živem kontaktu z voljo in željami slovenskega delavstva. Pot vtisom te veličastne ljudske manifestacije za enotnost delavskega pokreta pričenjajo še zadnji zagovorniki separatizma kloniti svoje glave. Že sama Ber-not in Moderndorfer, kot najizrazitejša predstavnika razkolništva sta pričela uvidevati svojo napako in se kesata, da nista pristopila v rdeč blok. Zadnji »Naprej« ni več pisan s tisto trdovratno roko, kakor so bili prejšnji. Iz vsake vrste se mu vidi, da je pričel njegov urednik uvidevati, da se proti volji ljudstva ne more uveljaviti nobena politika. Mogoče ga bo poraz pri volitvah po- Za svobodo in pravico za enakost vseh ljudi! polnoma z-modroval, da bo vsaj po volitvah pristopen za idejo skupnosti. Tudi govor Moder-ndorferja v Štorah je dokaz, da se mož kesa, da se je dal kandidirati na separatistični listi. Sam je priznal, da ne upa na uspeh, pač pa, da hočejo h; prešteti glasove, če se je v zadnjem trenotku vendarle spametoval potem naj uvidi še to, da je greh šteti proletarske glasove zato, da bodo nazadnje prišteti najmočnejši stranki in to bodo klerikalci. Mož naj najde v sebi toliko moralne sile, da bo svojo napako popravil, dokler je še čas. Naj pove svojim pristašem, da bodo zanj oddani glasovi prišteli klerikalcem in naj jim pošteno pove, da je teh glasov za klerikalce škoda. Mogoče je to zanj precejšnja žrtev, ali popravil bo vsaj deloma greh, ki je bil storjen nad interesi proletariati}. .Prošli teden je bil napravljen ogromen korak k ozdravljenju delavskega pokreta. Ako bo šlo v tem tempu do volitev, potem bo uspeh precej sličen onemu pri volitvah v konstituanto. Z revolverji in koli. Zverinski napad na nemškega poslanca dr. K rafta. —- Nacionalisti in policija razbijajo na shodu dr. Topoloviča. Iz vseh krajev države prihajajo poročila, da si skuša zasigurati pri teh volitvah Pašič-Pribičevičeva vlada z revolverji in koli svojo oblast. Zlasti iz Vojvodine prihajajo naravnost neverjetna poročila. Madžarom je vlada kratkomalo prepovedala kandidirati in je vse njihove voditelje pozaprla. Nemških voditeljev, katerih politika je bila vedno lojalna in oportunistična ni mogla na ta način preganjati. Zato je nahujskala in najela proti njim plačane bande, ki so razbili vsak shod nemške stranke. Tudi v čisto nemških krajih ni mogoče prirejati nemški stranki javnih shodov. Zato so se zbirali zaupniki nemško stranke po privatnih hišah, kjer so jih obiskovali njihovi voditelji in bivši poslanci. Plačane druhali pa so jih začele napadati tako, da agitator v Vojvodini že ni več življenja varen. V Sivicah v Bački so napadli in težko ranili voditelja nemške -stranke dr. Krafta. Sam »Slovenski Narod« piše, da težko, a da »Kraft še ni umrl«. Ta napad je lojalno nemško prebivalstvo do skrajnosti razburil in bo imel tudi zunanje .politične po sledice. Nemški poslanik v Beogradu je proti temu že protestiral. Tudi naša stranka se mora boriti v Vojvodini z nečuvenim terorjem od zgoraj. V nedeljo dne 18. t. m. se je vršil v Stari Palanki shod, na katerem je govoril eden prvih voditeljev naše stranke di. Živko Topa-lovic.- Policija je skušala shod zabrani-ti l-n je prepovedala, da bi se vršil na običajnem prostoru. Zato se je moral vršiti na pro- St('Okrog 2000 ljudi je hotelo shodu mirno prisostvovati. Mala skupina 20—30 ljudi pa je kričala, kakor obsedena. S. Topalovič pa je vkljub temu govoril. Sedaj se je zbrala skupina razbijačev in je navalila na_ govorniško tribuno. Socialisti so jo branili. Topalovič je govori dalje. Ko razbijači s svojim razbijanjem niso uspeli, se je pojavil policijski komisai in je v interesu javnega reda in mira Topaloviču zabranil dalje govoriti in je shod razpustil. I Sodrug Mirko Maranlč. | Zahrbtno umorjen na agitacijskem pri v n Pozno je dospela vest o zagonetnem umoru enega naših najagil-nejših sodrugov na Hrvaškem — — Mirka Maraniča. Dne 26. decembra se je -podal s. Maranič po nalogu zagrebškega pokrajinskega načelstva SSJ v Krapinske toplice, kjer je imel sestanek s tamošnjimi zaupniki. Ko se je zvečer vračal domov v Male Erpenje, ga je iz zasede napadel znani pristaš Radičeve stranke Jurij Koprivnjak in ga na mestu umoril. Pri zaslišanju je morilec izpovedal, da je storil zločin po nalogu tamkajšnjega vodstva Radičeve stranke. Mirko Maranič, naš sodrug in naš brat je položil svoje zadnje imetje — svoje življenje na oltar socializma v boju za osvobojen j e proletariata. Nahajamo se sredi najljutejše bitke, kar jih je bojeval proletariat Jugoslavije po svetovni vojni. Z desne pritiska na nas režimski teror, zlasti v Vojvodini. In z leve pa demagoško surova zveza federalističnih reakcijonarjev. V tej ogorčeni bitki, ne utegnemo vsakega padlega bojevnika pokopati s tistimi častmi, kakor jih zasluži. Ali vsem, ki so padli do -sedaj in, ki bodo- v bodoče, tako tudi Milku Maraniču postavimo živ spomenik, v srca in duše hvaležnega jugoslovanskega proletariata. Ob-ljubujemo pri tem svežem, svetem grobu: Maščevali Vas bomo dragi naši mrtveci, maščevali s tem, da bomo vztrajali, do končne zmage in osvoboditve zasužnjenega proletariata! Težko smo verjeli hrvaškim sort rugom, ko so nam vedno pripove dovali o neznosnem terorju, ki so ga uganjali Radičevci nad našo potovanju od radičevca Jurja Rojaka. stranko na Hrvaškem. Nismo si mogli predstavljati, kako je mogoče govoriti o človečanstvu in rni-rotvornosti, v istem hipu pa terorizirati pristaše druge -stranke s koli, noži in požigi. Kar neverjetno -se nam je zdelo, ko so pripovedo-naši sodrugi, da so temu ali onemu ubogemu kmetiču, zato, ker je -bil naš pristaš porezali vse trte v vinogradu, ki je bil edini njegov zaslužek, ali pa mu požgali borno kočico nad glavo. Sedaj verujemo! Sedaj se ne čudimo razglasu zagrebškega vodstva naše stranke, ki je izdalo np pristaše zlasti na agitatorje svarilo, naj se pazijo pred nasilniki, ker -stranka za enkrat nima sredstev, niti moči, da bi jim nudila dovoljno varstva. Proletarijat Jugoslavije, bo moral razmišljati, kako si bo zagotovil v bodoče svobodne volitve. Moral bo najti sredstva, da bo zatrl .vsak teror,, pa naj -pride z desne ali leve, od zgoraj ali od spodaj, že \ kali. Čast in dostojanstvo pokreta, zahtevajo od nas, največjih žrtev, da vstrajamo in izvojujemo bitko za svobodo vesti do brezpogojnega poraza vseh nasilnikov. Slava našim junakom! Naprej! Ni se še dobro posušila tinta od te žalostne vesti, že je prišla druga. Nekaj dni po umoru s. Ma-rarrča je bil istotako zavratno napaden na agitacijskem potu s. Jakob Tišler iz Velike Erpenje. Ra-dičevec Štefan Zaič ga je iz zasede napadel, ter mu zadal smrtonosne poškodbe. Sodr. Jakob Tišler se bori s smrtjo. Tako je Radičevo »mirotvor-stvo«! Proti tem in enakim metodam vlada v vseh krogih države silno razburjenje. To se je pokazalo na svetosavski proslavi na univerzi v Beogradu, kjer je zbrana akademska mladina v navzočnosti kralja in kraljice hrupno protestirala- proti politiki, ki se upira v glavnem na revolverje in kole in proti glavnemu -predstavniku te politike, prosvetnemu ministru Svetozarju Pribičevicu. # Kaj pravimo mi o politiki revolverjev in kolov? Mi pravimo, da taka politika ne more biti večna. Tudi v politiki bo strl duh -surovo silo. Veliki duhovi pa se vzgajajo v neprestani borbi, ki jo omogoča le demokracija. Okrog avtokratov in nasilnikov se zbirajo prihuljenci, špijoni in nesposobneži, na tem taki sistemi propadajo. Kako si je mogoče razlagati ono silno razliko med državniki in poli; tiki v zapadnih državah na eni strani in cesarskih velesilah, Avstriji, Nemčiji in Rusiji? Tam je vladala svobodna tekma duševnih sil, — tu je dušil vse politično življenje absolutizem. Politika z revolverji in koli je politika, ki gre pred padcem, ki mo; ra priti, pa -naj je ta čas blizu ali daleč. ■ ■ iz leta 1923. V letošnjem voliv-nem boju agitirajo agitatorji Ber-notove stranke z vso silo proti osebi nosilca liste -SSJ na Štajerskem, proti našemu -s. dr. Korunu — kakor da bi socialisti pri volitvah volili osebo, ne pa stranko! Toda vendar, če se že vrši agitacija proti osebi s. dr. Koruna, naj vendar povemo, kako mnenje so imeli današnji voditelji Bernoto-ve stranke 1. 1923. o -s. dr. Korunu. Pokrajinsko -načelstvo SSJ in KT>Z (»Naprejeva« skupina) je iz dalo 1. 1923. v volivnem boju proti takratni Mariborski skupini .SSJ letak, katerega naslov je: »Sodrugi mariborskega okrožja!« V tem letaku opisuje načelstvo »Naprejeve« skupine oz. delegacija tega odbora vso zgodovino pogajanj za skupno kandidatno listo obeh takratnih -skupin SSJ (»Naprejeve« in Mariborske skupine). Na tem letaku je natisnjeno tudi pismo, ki ga je delegacija takratne »Naprejeve« -skupine pisala vodstvu Mariborske skupine. Pismo ima datum 21. janu; arja 1923 in se nahaja v njem tudi sledeči odstavki: »Mnogo naših organizacij (t. j. iz »Naprejeve« skupine) iz bivše Štajerske si je želelo kot nosilca liste s. Bernota ali s. Korena. Ker ste se (Mariborčani) proti temu odločno izjavili, -smo vam predlagali s. dr. Milana Koruna, ki je kot poslanec vsekakor izvrševal svojo (lolžno-st, če ne toliko na agitaciji, pa zato toliko več pni parlamentarnem delu v zakonodajnem in finančnem odboru, zlasti pa pri ustavni debati in vzakonjenjiu zakonov v varlstvo in zaščito delavcev. Ta sodr ug je tudi pri strokovnih organizacijah znan kot izvrsten parlamentarec, zato upamo, da bo tudi za Vas (Mariborčane) sprejemljiv, zlasti še, ker je znan kot neutrudljiv zagovornik sporazuma med pokrajinskim odborom in vašim okrožjem...« In kdo mislite, da je to pismo (razen s. Uratnika in F. Svetka) lastnoročno podpisal: V. E; singer, K. Kisovec in V. Moderndorfer, — slednji je danes nosilec liste, ki se bori proti listi -SSJ, katere nosilec je ravno s. dr. Korun! In s. dr. Korun je še danes član internacionalne SSJ, medtem ko so , ostanki bivše »Naprejeve« -skupine ustanovili na Božič 1924 svojo samostojno stranko in s tem pretrgali vse vezi s SSJ! — Sicer pa beremo v zadnjem »Na-preju«, da je največja napaka s. dr. Koruna ta, da mu je čelo že na tilnik zlezlo ... Žalibog; pa vsak vendar ne more biti tak fejst kerle, kot je Beivnotov Tonček. Ifolil^a borba v siioveniji. S s k - sn je naš^ skrinjica i(j. sx ltn'a k ' Šmartno pri Slaven j<:i adeu. V nedeljo* dne 25, januarja se je vršil pri nas volivni shod SSiJ. pri Pe-telincu ob 8-uri, takoj po prvi maži. Poselila sta nus.jss. T.anc in Rau-ter iz iSlpvenjgradca. Ni bil sicer tako številno obiskan kakor je to običajno v .krajih, kjer imamo že stare in močne organizacije, vendar se je zbralo precejšnje število zavednih sodrugov, ki so pazno in z odobravanjem sledili poročilu s. Tanča, ki je zlasti opozarjal na kameleonsko izpreminjanje klerikalnih volivnih gesel, ki so pri zadnjih volitvah lovili kaline z »avtonomijo«, katero so pa sedaj zamenjali s »slovenstvom«, da ga bodo pri prihodnji priliki zaba ran tali zopet za kak nov volivni »šlager«. kakor jim bo pač. bolj kazalo. Prepričal jih je, da so klerikalci pripravljeni obesiti na klin i avtonomijo i slovenstvo, če se jinvle ponudijo vladne jasli. Enako tudi Radič, ki je sveto zatrjeval, da če se vlada le predrzne dotakniti se njegove posvečene osebe, bo izbruhnila po vsej Hrvatski strašna, kravava revolucija, a ko so zaprli njega in njegov štab in radi tega v celi Hrvatski ni padel niti en list. z drevesa, da tudi ta Radič ni tak, kakor so si ga predstavljali hrvatski seljaki in da je vse njegovo gibanje bilo zgrajeno le na demagogiji. Zborovalci so se razšli s prepričanjem, da je edino Socialistična Stranka Jugoslavije, ki tvori del internacijonalno organiziranega proletarijata vsega sveta, prava zastopnica delovnega ljudstva in da bodo pri volitvah dne 8. februarja vrgli svoje krogljice v 10. skrinjico. Podgorje pri Slovenjgradcu. Za nedeljo oh 11. uri dop., je bil sklican volivni shod SiSJ. katerega nam je; pa tamošnji klerikalni župan Peter Klančnik s svojimi nahujskanimi kimovci onemogočil. Shod bi se imel vršiti v gostilni »Stara šola, ki je cerkvena last. Naš zaupnik se je že en teden poprej informral pri županu, če nam je lokal za shod na razpolago, čemur je ta pritrdil. Ko pa so videli da je plakat plakatiran, so se začeli bati, da bi jim ne potegnil črte čez njihove klerikalne volilne račune, zato je izbrskal župan iz nekega zaprašenega predala staro okrožnico okrajnega glavarstva, s katero se naroča, da morajo biti vsi shodi najpozneje 24 ur pred vršitvijo naznanjeni politični oblasti. Ko smo zahtevali naj nam da okrožnico prečitati, da vidimo, od kedaj je datirana in kaki odredbi temelji, nam tega seve ni dovolil, ker bi ga lahko razkrinkali, temveč se je sam jecljaje vežbal v čitanju ter citiral nek § od 2. V. 1919. leta, to je od ta'kart, ko še ustave in volilnega zakona imeli nismo. Zbudil je s tem splošno veselost med našimi somišljeniki ob enem pa obžalovanje, da si pustijo podgorčani županovati od človeka, kateremu je ustava in volivni zakon, po katerem se smejo volivni shodi vršiti bre*. vsakega predhodnega naznanila in dovoljenja politične oblasti, španska vas, 'kljub temu da nosi debelo zlato verigo na trebuhu. Izjavil je celo, da ima od orožništva nalog, da ne sme dovoliti našega shoda, ker ni bil politični oblasti nazna njen; s tem je seve hotel vplivati na malodušneže. 'Prejšnjo nedeljo se je pa istotam vrš;l klerikalni shod, ki kajpada ttidi ni -bil naznanjen politični oblasti, ker za klerikalne shode živ krst ne ve, najmanj pa politična oblast. Tu se vidi, koliko je pri klerikalcih vredna svoboda govora, ki pri vsaki najmanjši krivici, ki bi se jim zgodila, 'kriče na vse grlo, sami pa istotako za- tirajo vsako svobodno izražanje, e ni v skladu z njihovimi nameni, ter si s tem z današnjimi režimovci lahko kar roke podajo, saj so skupno ž njim iglasovali za z'akon o zaščiti države. Kljub temu pa, da so nam nahujskani klerikalci z županom na čelu onemogočili shod, nam je ta dogodek najbrž več 'koristil kakor bi nam pa shod sam, ker so se očividci lahko prepričali, na kateri strani je teror in demagogija in na kateri pravica, ter bodo zato spustili 8. februarja svojo krogljico v 10., to je socialistično skrinjico. Mimogrede bodi omenjeno, da je ita ta nameravan shod v Podgorje bil od nekih tajnih sil delegiran tudi Martinšek iz Velenja z namenom, da bi nam zgago delal. Svetujemo tem krogom, da pošiljajo svoje ljudi na shode svojih pristašev, kraje, kjer mi z velikim trudom skušamo oživiti pokret, 'katerega so oni zafurali, naj pa puste v miru. ♦ Maribor. Prošlo nedeljo se je vršil pri nas-sijajno obiskan shod naše stranke. Velika dvorana v kazini je bila polna volilcev,'ki so z napeto pozornostjo poslušali govora nasil-ca liste dr. M. Koruna in našega srezkega kandidata s. J. Petejana. Mariborski proletariat bo kakor vedno storil svojo dolžnost. 10. skrinjica ho pri nas polna volivnih kroglic. CJuštanj. nedeljo se je vršil pri nas v restavraciji pri Pošti sijajno obiskan shod naše stranke. S. J. Kopač je v sijajnem in temperamentnem govoru pojasnil politični položaj, ter pozval navzoče naj store pri volitvah svojo proletarsko dolžnost napram sebi in svoji stranki. Ta shod nas je spominjal na čase takoj po vojni, kajti po sijajnem razpoloženju in obisku ni nič zaostajal za takratnimi. Prav posebno razveseljivo je dejstvo, da so se odzvali v častnem številu tudi okoliški kmetje,.ki so s tem dokazali, dft se zavedajo, kje je njihov tabor. Ponosni Guštanj, ki tvori vrata v rdečo mežiško dolino, bo tudi pri teli volitvah korakal na čelu koroškega proletariata. 10. škrinjica z rdeče obrobljeno kandidatno listo bo pri nas sijajno zmagala. Muta. Pri nas je navada, da so shodi dobro obiskani, kajti mi ne poznamo nobenega razkola. Pri nas ni niti enega Bernotovca in niti enega komunista, temveč sami zavedni socialisti. Shod, ki se je vršil preteklo nedeljo je pokazal, da ostane Muta socialistična trdnjava kakor je bila do sedaj. S. Eržen iz Maribora nam je poročal o politični situaciji in o volitvah. Kakor smo pri zadnjih občinskih volitvah dobili socialisti razun enega vse mandate, tako bodo tudi sedaj jako redke one kroglice, ki ne bodo padle v 10. škrinjico. Trbonje. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas volivni shod SSJ, na katerem je poročal s. Eržen iz Maribora. Razpoloženje tukajšnjega delavstva je socialistom jako naklonjeno, zlasti ko vidimo, da se pričenja pokret zopet ozdravljati. •Shod je bil za naše razmere zelo dobro obiskan in bo tudi voliven uspeh zelo ugoden. Rdeče obrobljena . socialistična kandidatna lista mora zmagati. Sv. Miklavž. Na voli vnem shodu, ki se je vršil pri nas preteklo nedeljo, je poročal s. Krajcer iz Maribora. Shod je bil dobro obiskan in bo ugodno vplival na volivni uspeh 10. skrinjice. Krčevina. Na lepo obiskanem shodu naše stranke, ki se je vršil preteklo nedeljo, je poročal s. Dru-zovič iz Maribora. Njegov poučen govor so navzoči volivci pazno poslušali in mu pritrjevali. Uspeh za rdeče obrobljeno listo na 10. skrinjici ne bo izostal. Zg. Hoče. Preteklo nedeljo se je vršil tukaj precej dbbro obiskan volivni shod naše SSJ. S. Ošlak iz Maribora nam je v lepem govoru pojasnil, zakaj vladajo take razme re in nas poučil, da je treba socialistično voliti, če hočemo, da bo boljše. Ožigosal je politiko meščanskih strank in nam priporočil- naj volimo socialistično rdečeobrobljeno kandidatno listo, ki bo na 10. mestu. Laznica pri Zg. Bistrici. Volivni shod, ki ga je sklicala preteklo nedeljo naša stranka, je bil zelo dobro obiskan. Sodr. Petejan iz Maribora nam je v krasnem govoru prikazal potrebo sloge med delavci in kmeti in skupen voliven nastop. Obljube meščanskih strank, zlasti klerikalcev v našem kraju več ne vlečejo, in bo 10. skrinjica pri nas zmagala. Ruše. Na volivnem shodu naše stranke, ki se je vršil preteklo nedeljo,' je poročal nasilee naše liste s. dr. M. Korun. Njegov stvarni go vor, v katerem nam je izčrpno poročal o političnem položaju, smo vsi navzoči, celo komunisti odobravali. Ruše so in ostanejo socialitsične. Vse diuge stranke bodo pri nas 8.. februarja propadle. Studenci pri Mariboru. Preteklo soboto se je vršil pri nas dobro ob:s-kani volivni shod na katerem sta poročala kandidata naše stranke ss. dr. Korun in J. Petejan. Številni volivci so oba govora pazno poslušali in jih zelo odobravali. Pri nas bomo istotako voHi 10. skrinjico. Ribnica na Pohorju. Tudi v našem kraju se živahno pripravljamo na volitve. V nedeljo smo imeli tu lepo obiskan shod v gostilni Sole-šar. Govornik nam je lepo razložil, kako se v naši državi gospodari in kako divja v njej reakcija. Pri nas zelo obžalujemo, da ni lrlo mogoče doseči -pri teli volitvah še popolne enotnosti. Vendar smo pa prišli po pojasnilih, ki nam jih je dal govornik do prepričanja, da ste vi vse storili, da bi do tega ne prišlo in pripoznamo, da ogromna vcč:na delavstva to uvidi. Zato 1 >.>m-» glasovali vsi za listo z rdečim robom, to je za 10. Vsak glas, ki bi bil oddan za druge liste, bi samo pojačai moč meščanskih strank, ker se vsi ostanki največjim strankam prištejejo. Ribnica pojde na volišče in bo rdeča, kakor je bila I. 1 i>20. Po volitvah pa na delo v skupini organizaciji, da bo samo en list in da bo prepiranja konec. Kdaj bodo v-u spoznali, da je naš glavni sovražnik kapitalizem? Sv. Lovrenc na Pohorju. Kje so tisti časi, ko je dala naša*" občina 193 delavskih glasov? Takrat smo šli kot en mož na delo in uspeh nr izostal. Mi danes vidimo, da so delali vsi, ki so delavske vrste cepili in tisti, ki so sejali med njega veno-mer sovraštvo delavstvu zelo slabo uslugo, kapitalistom pa veliko. Zato se bomo pridružili na dan volitev tudi mi, kar nas je ostalo, delavski stvari in socializmu zvesti 10. listi, listi z rdečim robom, ki ima edina izgled na zmago in koje predstavniki se zavedajo, da je rešitev delav-stav le v edinosti in slogi razredno zavednega proletariata. Rogatec. Pri nas se je vršil v nedeljo, dne 25. januarja volivni sestanek. Teror, ki ga izvaja vlada proti Radiču, vzbuja pri velikem delu naših občanov simpatije za republikanski pokret. Sodrug Koren iz Celja nam je razložil pomen teh volitvah za delavski in splošno političen interes. Razložil nam je, da ljudstvo od političnih demagogov — kar je Radič tudi — nima ničesar pričakovati, razun še hujše reakcije. Socialisti v Rogatcu bomo z vso en e rži jo agitirali za socialistično kandidatno listo, ki bo imela pri nas 10. škrinjico. Rogaška Slatina. V nedeljo, dne 25. jan., se je vršil pri nas dobro obiskan volivni shod, na katerem je govoril s. Koren iz (Jelja. Govorniku so navzoči mirno in pazljivo sledili. Posebno dobro spoznavamo meščanske stranke, ki nam pri vsakih volitvah servirajo s frazami zavite obljube,-ki jih pa nikdar ne spolnijo. Posebno pa računajo pri Sedanjih vdlitvah na neumnost slovenskih volivcev, zato imamo 14 skrinjic na voliščih. Nas pa ne 'boste^ premotili! Vse delavstvo v Rogaški Slatini bo volilo socialistično Kandidatno listo, ki je rdeče obrobljena in 10 na našem volišču! Živela socialistična stranka Jugoslavije! Živela socialistična internacionala! Štore. Mi se dosedaj še nismo zglasili'v našem časopisu k volilnemu gibanju, akoravno pridno agitiramo od moža do moža za našo kandidatno listo. V nedeljo, dne 25. jan. popoldan so sklicali N a preje voi volivni shod, na katerem je govoril učitelj Modendorfer; znal nam pa ni nič posebnega povedati, kakor, da je moral sam priznati, da je njihovo delo zaman, da štejejo svoje glasove, koliko jih je še, ki so za lazdiranje enotnega socialističnega pokrota, ki bo koristil edino meščanski m strankam. Cisto presenečen je pa postal, ko je že proti koncu njegovega govora na enkrat stopil naš sodrug Koren, iz Celja v dvorano, ter je vzkliknil: no danes bo še luštno, kakor izgleda! Da bi stvar malo zavlekel, je Moderndor-fer svoj govor podaljšal. Začel se je, ne da bi ga kdo napadel, zagovarjati radi zločina, ki ga je napravil v svoji strasti v Mežici napram strokovni organizaciji, ki je sklicala protestni shod proti Žerjavovem pravilniku, Moderndorfer pa je preprečil protest in poduk rudarjem, kako se naj zadržijo napram pravilniku. Svoje dejanje je Moderndorfer utemeljeval, da je tajnik Unije rudarjev kandidat socialistične stranke Jugoslavije na Kranjskem, zato tla mu je treba onemogočiti strokovno zborovanje rudarjev. Moderndorfer se boji za glasove, boji se da ne bi doživel v svojem lastnem kraju pri predsto-jecih volitvah blamažo. Po njegovem naj bi se protestni shodi vršili šele, ko je že vse prepozno. Sodrug Koren je Moderndorfer ju povedal v ostrih in odločnih besedah, da bodo volitve čisto jasno pokazalo, na kateri strani so organizacije in to tudi veliki del 'onih organizacij, ki so bile dosedaj v Bernotovem taboru. Pri teh volitvah bo delavstvo napravilo konec Bernotovcem in osebnim gonjam; mi nismo Ko-runovci, temveč socialisti internacionalnega pravca. To, kar pa ho čete Vi, Bernotovci, je nekaj, kar do danes še nikjer ne poznajo in se tudi Vam ne bo obneslo, to je namreč ideja skupnega doma. Vi hočete za vsako ceno razdor, vsled tega iščete zmirom nove novotarije. S. Koren je apeliral na sodruge v Štorah, da naj na dan volitev volijo socialistično stranko, ki ima na vseh voliščih 10. škrinjico, nikakor pa ne tistih, ki propagirajo nekaj novega in vsled tega razbijajo to, kar delavstvo ima. Debata se je vršila dve uri. K koncu se je oglasil še s. Uranič, ki je napravil učitelju Modern-dorferju in Bernotu lepo in primerno lekcijo ter apeliral na vse, da naj volijo socialistično, voliti Bernotovce 'bi pomenilo delati za klerikalce. Poset sodruga Korena in njegov nastop je napravil na navzoče, izjemši par pijanih kriča~ čev, sijajen utis, posebno še zaradi tega, ker mu nasprotniki niso mogli ničesar očitati, kar bi bilo za njega obtožilno; ravno nasproti, _ sam Modendorfer je -moral priznati Korenovo poštenost in njegovo pošteno hotenje. Velika večina delavstva v .Štorih je že spoznala, da tako ne more iti več naprej in bo kompakt- Kandidatne liste na naših skrinjicah imajo rdeč okvir! * SOCIAL l S T“ Stran 3 no glasovala za nosilca liste sodru-ga Koruna. Živel rdeči veletok, živela internacionala, živela socialistična stranka Jugoslavije! Dol z razdirači! Dol z novotarijami in farbarijo delavstva! Dol z bernota-ri jo! Sv. Peter pod Gorami. Pretečeno nedeljo, dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne, se je vršil pri nas najlepše obiskani shod socialistične stranke Jugoslavije. Shod je otvo-ril s 'Sojen s prošnjo, da ostanejo poslušalci mirni in zagotovil vsakemu besedo. — Prošnja se je tikala lažnivega klukca An znanega raz-bajiea shodov, ki so ga predzadnje volitve metali iz lokalov na cesto — Martina Umeka. Imel je rešpekt in se je zadržal še dokaj mirno. Kot poročevalec dobi besedo s. Vrhunc jz Ljubljane. Po enournem govoru je razložil posetnikom shoda, celotni ustroj današnjega splošnega nezadovoljstva in gnilobe vladajoče klike. Vsa izvajanja je podprl z dokazi. Zborovalce je prepričal, da je edino naša stranka resna in sposobna ustvariti boljšo družbo. Besedo je dobil tudi Umek, ki je vsa predgovornikova izvajanja kopiral, pristavil pa je, da je predgovornik pozabil povedati, da se od eibie tudi plačuje davek. Razume se, da ali pozabil agitirati tudi za svoje poslansko človečanstvo, da je edino on pravi od boga Bernota poslani »Misija« kmetov in delavcev. Ko se je pa dotaknil in upiral na svoj pravilnik, češ da je bil 011 na kongresu izvoljen po mili Ber-notovi volji, so ga zborovalci izžvižgali! Ponovno je dobil s. Vrhunc besedo, ki mu je triumfiral na lažnjiv Bernotov pravilnik in ga postavil na dilco. Besedo sta tudi dobila govornika Pucljeve stranke, ki sta mislila: če se dva kregata, se tretji smeje — ali žal, tudi njima je spodletelo. Napeljavala sta vodo na svoj mlin s tem, da sta priporočala naj se kmetje organizirajo, delavci pa tudi. Povdarjala sta, da ni več dolgo, ko bodo socialistične frakcije združene in takrat nam SKS ponudi roko za skupni boj proti buržuaziji. Gg. od SKS naj nam oproste, če mi socialisti trdimo: Samostojna kmetijska stranka je porodica demokratov in ni nič boljša, tudi ne od klerikalcev! Enoglasno je zadonel klic: naša je deseta! SKS agitatorja sta odšla, Umekov Tim-e se je pa na prsa trkal: žalostna slika za mene — ne bom poslanec. — S tem se je zaključ/1 lepo obiskani shod in Tin-čeku ponesrečen razbijaški namen. Na svidenje! Naša je 1(5! PREKMURJE. Iz Prepmuarja. (Volivni ocvirki.) Dne 22. januarja so ljudje v M, Soboti začudeno gledali in se povpraševali, kaj pomeni, da je prišlo na glavarstvo toliko ljudi. Stvar se je zdela tembolj čudna, ker so bili t<< sami evangeličani. Zadeva se je pojasnila, ko je pridrdtal avtomobil, iz katerega je izstopil veliki župan iz Maribora, dr. Pirkmajer. Ne ve se, ali je on sprejemal evangeličanske prvake, alhso oni njega sprejeli, gotovo je le to, ua je ta rec cisto navaden volivni trik, radi katerega se colo Prekmurje krohota. Po sprejemih na glavarstvu so imeli pri Dobraju neizogibno »zakusko« opremljeno s tudi neizogibnimi govorancami, ki so zelo dišale ipo reklami za »kormanv part«, ki se imenuje tudi »narodni blok«. Ne bo nič! Klerikalci dan za dnem zago varjajo v njih. časopisju svobodo prepričanja in grmijo proti režimu, ki zasleduje pristaše opozicionalnih strank. N praksi pa znajo oni še iz-vrstneje zagovarjati to svobodo s tem, da vsakega, ki si upa na njih shodih ugovarjati, enostavno ven vržejo. Tako je n. pr. /ebot na ne-kem shodu človeka, ki je naredil medklic, prav pa Žebotsko p n jel za vrat in ga vrgel iz lokala. V isti sapi pa je Žebot rohnel proti terorju drugih in kričal o svobodi. Tonce Krautzak iz M, ^Sobote _ bi takim ljudem dejal: Kro-ko-di-li.. • ! Korespondenčni biro »Trnrara« poro('nV,;dft'tW'Ma,M'ryteYVe^cijo veli- kega župana — bum — začel voziti na progi Ormož-M. Sobota drugi par vlakov. To bi se imelo zgoditi že 24. t. m., pa se je biro »trarara« prenaglil. Isti biro poroča sedaj, da bosta vsled iste »intervencije« nova vlaka vozila že 11. februarja. Ah, ta vražji volivni — eselbon! »Mali kmet« milijonar Hartner pripoveduje v svojem listu «Izabad-szagu« in v letaku, ki ga je izdal, kaj bo vsega storil za Prekmurje, če ga izvolijo za poslanca. Mislimo, da se bo ta predrzni kapitalist dne 8. februarja prepričal, da mu vse nič ne pomaga, ker razum nekaj plačanih agentov mu bodo vsi volilci hrbet obrnili. Na j več ja sramota za Prekmurje bi bila, če bi Hartnerja izvolili, da si bo nakupičil še nekaj milijonov. v I- i j« v:ašv skrinjica 3. Ljubljančanom in vsem statnovanj-nikim najemnikom! Za februarski termin čaka stanovanjske najemnike »prijetno« presenečenje in po sedanjem nasilnem režimu prpravljeno iznenadenje: Mesto izplačila diference uradnikom, mesto izplačila doklad invalidom, mesto znižanja cen živilom — bodo hišni posestniki po sklepu svojega ljubljanskega društva zvišali s 1. februarjem najemnino za 200—400 in več odstotkov. To povišanje kaže in izpričuje: V državi jugoslovanski je dobiček in dobrobit hišnih posestnikov glavni in ed:ni interes! Režima in vladajočih strank ne brigajo skrbi, ki tarejo delavca, uradnika — stanovanjskega najemnika. V zasmeh, da bo drzkost očita, pa so postavili samostojni demokrati v Ljubljani, v uradniški, delavski Ljubljani za kandidata pred-stavitelja gospodarskih krogov, predstavitelja hišnih posestniko\ Ivana Mohoriča! Gospod Ivan Mohorič je tajnik Trgovske in obrtniške zbornice. Trgovska in obrtniška zbornica pa je z vsem ne baš majhnim vplivom za- -stopala dosledno stališče: zaščita stanovanjskih najemnikov je krivična, odurna, nepotrebna in interesom gospodarskega napredka proti vna! In, predstavnika takega, delavstvu in uradništvu skrajno škodljivega in neprimernega stališča naj voli delavec naj voli uradnik, ki je stanovanjski najemnik! Pa še več! Dr. Perič, ki ga kandidira Socialistična stranka Jugoslavije v Ljubljani, je za časa svojega županovanja zasnoval velikopotezen načrt za omiljenje stanovanjske bede v Ljubljani. Gradili so po njegovem prizadevanju za Bežigradom, gradili na Fridah, nad 200 stanovanj je zgradila mestna občina.ljubljanska pod Peričevim županovanjem! ■ Proti Peričevi stanovanjski akciji pa so vprizorili najogabnejšo, najostudnejšo gonjo ravno samostojni demokfjiti. Baš samostojni demokrati so bili, ki so se zakleli, da se Ljubljana ne bo rešila stanovanjske bede. In, eksponent samostojnih demokratov dr. Baltič je bil, ki je preprečil, da še ni zgrajenih novih 48 stanovanj za ljubljanske družine. Udarec v obraz je bil zato vsem poštenim Ljubljančanom, ko je odredila sedanja vlada, da bo Jože Turk iz Kravje doline doma vodil stanovanjsko politiko mestne občine ljubljanske. Rezultat Turkove (demokratske) stanovanjske politike je že tu. Na sestanku v Št. Peterskem okraju so izrekli hišni posestniki Turku zahvalo za to, ker je ščitil njihove interese! Vprašamo le: koga ne bo spametovalo tako početje. Kdo bo še tako slep, da bo verjel demokratski gospodi, ki vedri danes pri vladnih jaslih! iv Naj pomisli Ljubljančan: Mohorič je zastopnik onih, ki pravijo, da je stanovanjska zaščita škodljiva gospodarskemu napredku! Perič pa je zastopnik onih, ki nočejo biti na milost in nemilost izročeni preganjanju in izžemanju hišnih posestnikov. Zato bodo Ljubljančani volili: Za stanovanjsko zaščito! Proti zvišanjui najemnin! Proti hišni renti! Za produktivno stanovanjsko politiko! Jože Turk na študijskem potovanju. Jože Turk je po Baltičevi volji Vicegerent mestne občine ljubljanske. In obveljala bo o jujem naša stara sodba: Jože Turk ni iz zadnje moke. Vsaj on ve, da imajo konjsko silo njegovi konji, da pa ima konjsko silo tudi elektrika, ki dela razsvetljavo. Kakšna je konjska sila pri dunajski elektriki, to je Jožeta Turka vedno zanimalo. Al’ je pramasta, al’ je šekasta, to se je pogosto vprašal Jože Turk, vicegerent. No, in ker je v proračunu mestne občine postavka za študijsko potovanje, je Jože Turk rekel: Najprej morrna bit mi šti-diran, k’ pelamo magistrat. Zato pa študijsko potovanje! Seboj je vzel koc, ki ga ima za Luco, seboj je vzel tudi ta zlate špegle. Peljal se je naravnost na Dunaj in šel gledat, kakšne farbe je dunajska konjska sila. Videl je, da je Ljubljana še dolga vas. Videl ji’, da je dunajska občina v rokah rdečkarjev, \ rokah socialistov. Ti pa znajo dni gače, kakor pa Turk in njegova kompanija. V flašci, v kateri je imel za slučaj želodčnih krčev sl'vovko, pa je prinesel Turk iz Dunaja »mušter« tamošnjih konjskih sil. Sedaj pa šalo na stran: Turk naj bi lepo doma ostal, pa prepustil študi-■ranje drugim, ki so zato poklicani. Spodnja šiška. V soboto, dne 24. t. in. se je vršil volivni shod naše stranke v salonu restavracije Reininghaus. Nad 120 volivcev je burno pozdravljalo sodi-. Periča in pritrjevalo njegovim izvajanjem. iSodrug Perič je obrazložil naloge, ki čakajo delavske poslance \ skupščini in razmerje do drugih strank v Ljubljani in v državi sploh. K besedi se je oglasil tudi zastopnik neodvisnih Čepeljnik, ki je premleval stare znane fraze proti socialistom. Navzoči so odločno odklonili ‘Cepeljnikovo govoričenje. Sodrug Čelešnik je v sijajnem govoru razcefral in razgalil frazer-stvo neodvisnih ter dokazal, da je nastop neodvisnih v škodo delavski stvari v splošnem in Ljubljani posebej. Govorili so še ss. Haraini-na in Kralj, nakar je sodrug Šlo-se.r ob velikem navdušenju zaključil shod, ki je jasno pokazal, da je vsa delavska Šiška enodušno za s. Periča. Obenem pa je bil shod . tudi sijajen dokaz, da je delavstvo s:to fraz in se oklepa zopet saciali-stične stranke tudi v Šiški, kjer so še pirfed kratkem razbijali glave socialistom in javno sploh nismo mogli nastopati. Kra; k&kenrc je «a$a skrinj c « 8. Mojstrana. V soboto zvečer se je vršil pri naš dobro obiskan shod, na katerem sta poročala srezki kan didat sodr. Čebašek Franc in njegov nam. Vrankar Vinko. Sodr. Talar Franc, kateri je posegel v debato, je povdarjal, da manjka med delavstvom časopija, ošobito delavskega. Resnica je, če bi delavstvo poseglo po dobrih in poučnih knjigah in časopisih in, da hi zraven tudi mislilo, bi dne 8. februarja lahko slavilo zmago izkoriščanih. Pri nas bomo volili rdeč blok združenih delavcev in kmetov, ki ima na kranjskem 8. skrinjico, z rdečim rubom. Pod Smreko pri BrcKovid. Pri teklo nedeljo se je vršil pri nas, dobro obiskin shod naše stranke. O ' volivnem položaju nam je poročal naš srezki kandidat s. Škerl. Razjasnil .dani je v jedrnatem govoru pomen sedanjih volitev za proletariat in nas pozval, naj volimo vsi socialistično. Zlasti nas je razvese-, lilo poročilo, da se delavski pokret zopet ozdravlja in da ni več daleč čas, ko bosta delavec in kmet zopet tako enotno združena, kot sta bila 1. 1919. Naša skrinjica je 8. in bo zmagala. Kranjska gora. V nedeljo popoldne se je tudi v Kranjski gori vršil jako dobro obiskani shod, na katerem je poročal srez. kandidat Čebašek Franc. Eden navzočih je slavil federalistično republiko, za kar pa ni žel odobravanja, kajti fraz, četudi so lepe, je vsak trezno misleč človek enkrat sit. Tudi pri nas je rdeč blok na pohodu. Iz tobačne tovarne. Slovenec z dne 27. jan. 1925 piše o neki spomenici, ki jo je baje poslala že zdavnaj pozabljena skupina tob. del. po Jugoslovanski strokovni zvezi, monopolni upravi v Belgrad, v katerem uljudno prosi, da se so .nam že parkrat očitali, d je. režam naše voditelje pod-kuipjr.— mi ,pa smo sanjali o lepih vladnih miljonih, ki smo jih .spravili v svoje žepe. Sedaj pa smo zve deli, da teh miljonov ni -in jih tudi ne bo, pač pa da nas je režim pod-kuipjl s tem, da je izdalo železn. ministrstvo redakciji »Delavca« in »Soeialnstu« novinarske karte za leto 1925.,— ika.r je po pravilniku že-lewn,iško ministrstvo dolžno storiti! — kakor jih imajo tudi blagoslovljeni redaktorji »Slovenca« in, ne-lilaigoslovljeni uredniki »Nove Pravde«. Črtali ismo, da je železniški mini-ter Šnlnik "adal svojčas neikemu U;V:|ičevou novinarsko železniško karto celo za list — ki ni niti izhajal J Tako »podkupnino« vzeti od režima — pa naj bi,b’l celo kJlerika-len — si ne bi nič pomišljali! »Slovenec« se jez’. \y četrtkovi številki na našega s; Koruna zato, ker je volivni odbor naše stranke izdal agitacijski letak proti klerikalcem, kakor je te pač v volivnem boju navadno in kakor je izdal isti volivni odbor letake tudi proti ostalim strankam. Z ozirom na tozadevni čisto osebni napad »Slovenca« na s. Koruna konštatiramo: s. dr. Korun ni bil nikoli ima zrelih zelo sladkih paradižnikov dvojno konzervirane “ < Tovarna jamči.*da je ekstrat pristen in čist in da gJOrBlHSSOB^&i ne vsebuje nikakih barvil in soli. Proizvajamo (paradižmi ekstrat). tudi prvovrstne marmelade, kompote, grah, fižol in mesne konserve. Dobe se v vsaki trgovini C2 Letna trikotaža, nogavice, ■GA galanterija in drobnina S3 W> C w Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48 -c O (/) v društvu fftJNAROČKft „ popolni/' , ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI t IN OBENEM NAJ FINEJŠI , L Originalne (prave) potrebščine za Opalograph (Preservat), Fixat dobite samo pri LUDVIK BARAGA, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA 6(1. Mehanična popravljalnica pisalnih, računskih In razmnoževalnih strojev, ter tehničnih aparatov. — Barvne trakove, karbon - indigo ter povoščen papir vedno v zalogi. Zavarovalnica in pozavarovalnica „TRIGLAV“ Beograd - Zogreb - Ljubljana glavnio* Din 6.000.000 'vpladena. Zavaruje požar, transport z železnico, na rekah in po morju, valore, tatvino z vlomom, razbitje stekla, dolžnost jamstva, nezgode, točo, chomage In poškodbe strojev. Transportna zavarovanja prevzema v domači in tujih valutah. Posluje v kraljevini SHS In v mnogih inozemskih državah. — Inkaso premij v letu 1923 ie nresevel vsoto 26,000.000’