Tecaj LUI.

gospodarske, obrtniške in národně.
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".

Izubijani 4. oktobra 1895.

1
'i
Politiski oddeiek.
li

Upajmo, da z novimi 80 poslanci pride v zbornico nekaj novega duha, in to bode pač dobro. Slaba stran Badeni jeve volilne reforme bode pa ta, da se ž njo one-mogoči volilna reforma po Taaífejevem náčrtu, ker ne bi
Volilna reforma.
Grof Badeni je přišel na Dunaj in seboj že pri-nesel načrt volilne reforme, o katerem se nadeja, da bode ugajal vsem stránkám. Načelo samo na sebi, na katerem hoče grof Badeni osnovati volilno reformo, ni slabo, ker je načelo občne volilne pravice, a vendar za delavce pa njegov načrt ni dosti ugodneji, kot je bil načrt, katerega je izdelal pododsek o svojem času.
Mi vendar mislimo
da
ne bilo umestno

ko
opozicijalne stranke onemogočile ta načrt, kajti ž njim se
imelo nobenega smisla v sedanjih kurijah uvajati občne
volilne pravice, ko bi bila taka pravica
v novi kuriji, ker
se s tem podrlo načelo, na katerem bode zasnovan novi volilni red. In baš zaradi tega upa grof Badeni prodrti s tem načrtom.
Seveda konservativci, liberalci in Poljaki se močno
motijo, ako mislijo na ta način ohraniti svojo posest. Očividno je že propadanje teh strank. Liberalci so na Dunaji prišli že ob vso veljavo in razen notranjega mesta
nimajo upati nobenega
državnozborskega
mandata

pa
tudi drugod se jim postojanke močno gibljejo. Po novih
položi temelj za daljšo boljšo volilno reformo. Delo, ka- volitvah jih ne pride dosti več v zbor, kolikor dobe man
tero bode storil grof Badeni, se ne bode smelo smatrati za kaj definitivnega, temveč le za nekako prehodnje stanje.
Taaffejeva volilna reforma je bila za Slovane dosti ugod
nejša, nego bode Badenijeva. Po Taaífejevem náčrtu bili bi dobili večino v zbornici poslancev, po Badenijevem pa tega ne smemo pričakovati.
datov v veleposestvu in trgovskih zbornicah. Tudi je ve-rojetno, da se levičarji razcepijo in se naprednejši elementi pridružijo drugim stránkám. Y Galiciji so deželnozborske volitve pokazale, da se majejo tla sedanji poljski stranki in upati je, da pride nekaj novih poslancev tudi v državni zbor, ki ne bodo več zagovarjali pravic poljske
Grof Badeni hoče v sedanjih kurijah vse pustiti žlahte. Konservativna stranka tudi zgublja stališče in je
pri starem, potem pa osnovati jedno novo kurij
v ka
upati
da se tudi konservativni volilci ne bodo dali več
teri bi se volilo 80 poslancev po občni volilni pravici, dolgo od podobnih ljudij, kot je Ebenhoch, za nos voditi
Vsi dosedanji volilci
torej volili po dvakrat, jeden- in bode tudi v njih vrste zašel demokratičneji duh
To
ker
krat v njih dosedanji kuriji, drugikrat pa v novi, novi se zlasti zgodi, ako se od njih ločijo veleposestniki, volilci bi se v novi kuriji morali s prejšnjimi boriti za je pričakovati, ko ne bode več grofa Hohenwarta v zboru
80 mandatov in verojetno ni,
da
jih dosti pridobili, ki jedini še združuje sedanji konservativni klub
y
Vsekako bode pa novih 80 poslancev bolj demokratičnega
Razmere v novem državnem zboru bodo precej dru
mišljenja. Po našem mnenji bi to načelo, katerega du- gačne in
upati

da se z novimi 80 poslanci dobi
ševni oče je grof Hohenwart, bilo dobro, ako se bi novi ugodna večina za daljšo volilno reformo.
kuriji dalo toliko poslancev, kolikor jih imajo vse druge
katerem zmislu naj bi se ta volilna reforma vr
kurij e
Ker pa v zbornici poslancev ni prostora za toliko šila, se še sedaj ne more govoriti. Umestna bi bila pre
poslancev
i
naj bi se pa število v sedanjih kurijah raz- memba v sedanji kuriji veleposestva. Ta kurija v sedanji
memo pomanjšalo. Toda kaj tacega ni pričakovati od	sestavi je povse neopravičena. Plemenitaši imajo tako
sedanje zbornice, v kateri nt .iočujejo nobena načela,	svoje zastopnike v gospodski zbornici in so tako bolje
temveč skrb za mandate posamičnih poslancev, kar smo	zastopani kot drugi stanovi. Ta kurija naj se torej prese imeli že večkrat priliko prepričati.
stroji tako, da bodo v nji volili vsi posestniki, ki plaču
390
jejo 100 ali pa 50 gld. davka. S tako spremembo bi se pomnožilo v državnem zboru zastopstvo kmetskega stanu. Morda bi pa bilo umestno, da se ta kurija popolnoma odpravi in za toliko poslancev pomnoži kurija, v katero bi se volilo po občni volilni pravici. Obe ti dve poti bi tudi peljali do slovanské večine v državnem zboru, druga še bolj gotovo, kakor prva. Seveda z odpravo kurije ve-leposestva naj bi se odvzela tudi volilna pravica trgov-skim zbornicam, ki tudi ni povse opravičena in se je bila pred vsem uvedla le v prid nemških liberalcev:
Katero teh dveh potij bi kazalo nastopiti pri novi volilni reformi, to se bi dalo določiti še le po tem, ka-keršne bodo razmere v bodočem državnem zboru.
Mi danes le toliko rečemo, da najbrž slovenskim poslancem glede volilne reforme Badeniju ne bode kazalo delati opozicije, ker je malo upanja, da bi se sedaj ugod-nejša doseči dala. Le v tem slučaji, ko bi razmere kazale, da pride Taaffe, ako pade Badeni, bi morda kazalo delati ovire, ali pa če bi to zahtevala politično taktiko,
ko bi nova vlada se slovenskim zahtevam postavila po-
0
polnoma po robu. Vsekako naj si pa naši poslanci prizadevajo, da se po možnosti volilni načrt zboljša, če tudi v tem oziru ne smemo gojiti prevelicih nad. Pred vsem pa moramo imeti pred očmi, da sedanja volilna reforma, se mora zmatrati le za začetek k dališemu preustrojstvu našega parlamentarizma
Politični pregled.
Protisemitska prijaznost do Siovanov. — V
okraji Favoriten na Dunaji biva jako mnogo Čehov Po ve-licih težavah so dosegli češko božjo službo. Potreba češke božje službe se je kmalu pokazala, kajti češke propovedi so jako dobro obiskane. To pa protisemitom ne ugaja in okrajni zastop tega okraja je sklenil proti češkim propovedim ugovar-jati. To naj si dobro zapomnijo vsi tišti, ki od protisemitov še narodne jednakopravnosti pričakujejo. Protisemitje dunajski so prav za prav nemški nacijonalci. Svoje krščanstvo kažejo samo zaradi tega, da jih duhovščina podpira pri volitvah in pa da dražijo žide. Sicer pa njih krščanstvo ne sega tako dalec. Po svojem glasilu „Deutsches Volksblatt" so se že odločno izjavili proti verski šoli. Samo za to so, da se v šolah ločijo krščanski otroci od židovskih Pa tudi tega ne zahtevajo iz verske gorečnosti, temveč iz nasprotja do židov. Po njih mislih žid ni pravi Nemec in se boje, da bi nemški otroci svojega pristnega nemštva kaj ne pokvarili, ko bi hodili z židovskimi otroki v jedno in isto šolo.
Volitve na Dunaji so končane. Protisemitje dobili so dvetretjinsko večino. Tudi v prvem razredu je levica zgubila 8 mandatov. Levičarji so zaradi izida dunajskih volitev močno poparjeni. Tacega poraza niso pričakovali. Sedaj je gotovo, da bode dr. Lueger voljen za dunajskega župana. Levičarji njegove izvolitve ne morejo več preprečiti. Govori se, da bodo protisemitje razsvetlili Dunaj, ko bode voljen dr. Lueger. Pro-tisemitski časopisi pripovedujejo, da bode nov nnstni zbor
znižal županovo plačo s 24.000 na 12.000 gld. Plačo pod-županovo s 6o00 na 4000 in plače mestnih svetnikov 3000 na 1500 gld. S tem se bode gotovo prikupila dunajskému prebivalstvu nova večina. Za druzega podžupana mislijo voliti jednega liberalca in ravno tako tudi 6 liberalcev v mestni svet. Protisemitje nikakor ne mislijo prezirati liberalne jnanjšine.
Dunajsko županstvo pod jerobstvom. — Neizmerna
hvala se po vladnih časopisih poje okrajnemu glavarju Friebeisu, ki tako dobro vrši svojo nalogo na Dunaji. V resnici pa okrajni giavar ni nič posebnega še storil, k večjemu, če je to kaka zasluga, da je zavlačeval volitve. Za to je pa vidno, da pravi povod tej hvali more tičati kje drugje In tudi to ti časopisi razkrivajo. Pri dolenjeavstrijskem namestništvu se osnuje poseben oddelek za dunajské stvari in vodja temu od-
V
delku bode Friebeis, ki postane poprej vladni svetnik Ta oddelek bode nadzoroval občinsko upravo dunajsko, Lueger kot župan dunajski bode im^l v Friebeisu nekega jeroba Naloga Friebeisu bode delati razne sitnosti in ovire dunajskému proti-semitskemu zastopstvu Ta seveda iz prevelike skrbi za razvoj Dunaja, kateri bi sicer neki pod protisemitskim vodstvom takoj propadel. Da delà Friebeisu ne bode manjkalo, bodo že skr-beli liberalci, ki se bodo zoper vsako malenkost pritoževali na namestništvo Mestni zastop, oziroma županstvo boie imelo vedno neprijetnosti. Če se bode tako kaka dobra stvar zavlekla, bodo pa liberalni časopisi krivdo izvračali na protisemite.
Grof Badeni je prišli na Dunaj in novo ministerstvo je priseglo. Kakšno stališče bode zavzelo nasproti stránkám je popolnoma nejasno. Levičarji upajo, da se bode Badeni nanje nnral ozirati, ker so neobhodno potrebni za vecino. Kar seveda ni povsem res. Tudi brez njih vlada dobi večino, ako resno hoče. Protisemitje bodo vladi delali vse mogoSe ovire, ker bi radi, da bi državni zbor se razpustd pred volilno reformo. Sedanje razmere so za protisemite jako ugodne. Peta-karji so na njih strani in ti odločujejo v mnogih krajih večino. Levičarji bi pa najrajše videli, da se volitve odlože, kolikor dolgo mogoče. Da bodo dosti izgubili, to dobro vedo. Zaradi tega pa ne bodo Badeniju delali resnih ovir, če tudi seiaj po svojih glasilih přete z opozicijo, ako se ne bode nova vlada na nje ozirala. Slovenski poslanci pa naj uravnajo svoje stališče proti vladi po tem, kakor bode se jim kazala naklonjena.
Mladočeški shod. — V nedeljo je v Pragi zboroval shod mladočeških zastopnikov. Na ta shod se je bilo sešlo nad 1300 zaupnikov. Nekaj jih je bilo prišlo tudi iz Moravske. Na shodu sta se pokazala dva toka. Poslanec Kaizl je zahteval, da se Badenijevi vladi napove takoj najodločnejšo opozicijo. Grajal je, da mladočeški listi prijenljiveje pišejo, nego so nekdaj. Večina je bila drugih mislij, dr. Herold in dr Gregr sta naglašala, da pač ni povoda, da bi Mladočehi že sedaj popustili opozicijo, a umno bi pa ne bilo vladi napo-vedovati skrajne opozicije. Bolje je, če se ž njo pogajajo, ako bode hotela. Podpirajo naj jo pa še le, ako bode dala podlago za uresničenje čeških teženj V tem smislu se je vsprejela tudi resolucija. Badeni sedaj ve, da more računati na Mlado-čelie, ako kaj resnega stori glede uresničenja čeških teženj, létali pa Mladočehi ne bodo za njim.
Rabinec Bloch še ni odložil svojega državnozborskega mandata in ga tudi odložiti ne mi3li. Njegova izvolitev je pa tako nepravilna, da se je niti Poljaki ne upajo zagovarjati, če tudi so tacih volitev že vajeni. Poljski klub mu je sveto val, naj odloži mandat, da se umazano perilo ne bode pralo v državnem zboru. Ko Bloch neče izpolniti te želje, je klub v naj-večji zadregi. Ljubo mu sploh ni, da se o galiških volitvah v državnem zboru govori. Pustiti Blocha ne more tako na cedilu, ker so zlasti pri zadnjih volitvah rabinci in drugi židje v Galiciji porabili ves svoj vpliv za kandidate poljskega vo-lilnega odbora. Židje bi utegnili potem kedaj jih pustiti na cedilu in to bi stalo mnogo mandatov. Židje v Galiciji kar koman-dirajo pri njih zadolžene kmete k volitvi. Bloch je voljen z ve-likimi nepostavnostmi. Posebno ga je volilo veliko židov, o katerih se je dokazalo, da nimajo volilne pravice, ker so bili kaznovani zaradi tatvine in goljufije. Volilo se je tudi za mrtve. Skoro ni misliti, da bi tako volitev mogel odobriti drž. zbor.
Gališke volitve. — V Galiciji je kmetska stranka dosegla pri volitvi za deželni zbor lepe vspehe. Pridobila je

39 ï
osem mandatov, kar je jako veliko. V vsem je v deželni zbor kristjanom. Angleška vlada je po teh dogodkih zahtevala od
voljenih 14 kmetov. Proti kmetskim kandidatom postavili so Kitajske, da uvede strogo preiskavo in kaznuje vse zločince bili najbogatejše in najuplivnejše plemenitaše, mej drugimi tudi Ker Kitajska vlada ni prav hotela na to delo, se poroča, da kneza Sapieho, pa so pogoreli Nič ni pomagalo plemenitaškim ADglija sedaj odločno zahteva od Kitajske, da nemudoma prične
kandidatom, da jih je podpirala duhovščina in pa židje.
Po-
preiskavo in kaznuje najostreje vse zločince; sicer bo Anglija
sebno se je pri teh volitvah v Galiciji opazilo veliko prija- Kitajsko k temu z grda prisilila. Kakor se poroča je kitajska
teljstvo mej katoliško duhovšČino in židi Ljudstvo je nevoljno
lada že
na duhovšČino,
se je pobratila z židi. V nekem kraji je
dotično preiskavo
se vrši v
navzočnosti za-
s
topnikov Anglije in Združenih držav amerikanskih
župnik zahteval, da se v volilni odbor vzame polovico Židov, v drugem kraji je župnik bil voljen za volilnega moža z Ži-dovskimi glasovi Po volitvi so kmetje obstopili vrlega gosp. župnika in mu klicali, vi niste naš župnik, vi ste rabinec, ki ste se z židi zavezali proti nam Pri volitvah je bil od več stranij velik pritisk Da so se volitve vršile svobodné, kmetskih občinah ne bil voljen noben kandidat poljskega volilnega odbora.

Obrtnija.
« ..................................■.........
v
Civilni zakon na Ogerskem.
dnem
t. m
se je madjarskim liberalcem izpolnila jedna goreČa želja, trije cerkvenopolitični zakoni so vstopili v veijavo, mej drugim tudi civilni zakon. Sedaj se poroke sklepajo pred civilnim uradnikom v pristni madjarščini Roistvo, smrti in poroke se vpi-sujejo v civilne matrike tudi v pristni madjarščini. Manj veselo je pa prebivalstvo samo civilnega zakona. Sprva bodo dotični uradniki imeli kaj malo posla. Poslednje tedne je bilo na
Koliko časa bodo zadoščali premogovi
skladi v Evropi.
Premog je v današnjem času velike važnosti za do
mačo potrebo, še večje važnosti je pa za industrijo.
Go
vsaj v Evropi bili izsekani vsi gozdi, da nimamo
premogu se je pa prejšnja tisočletja naku-
tovo
premoga.
pičilo taka množina toplote, da bode vsekako še zado
tisoče porok v Budimpešti, da se ljudje le izognejo civilni po-
ščala za nekaj stoletij. Gorkota
se pokaže v premogu
i
roki
M n ogi,
se sicer še ne bili takoj oženili, so sedaj ko gori, ki potem goni razne stroje, je solnčna gorkota.
to storili. Te mnogobrojne poroke so bile nekak protest proti Čitateljem se bode to čudno zdelo, ali je vendar res.
Premog so zogljeneli ostanki nekdanjih velicih gozdov
civilnemu zakonu. Posebno Slovaki in Rumuni bodo tudi imeli nekako mržnjo proti civilnemu zakonu, ker je nekako sredstvo
za madjarizacijo Upanje, da
se zopet odpravil, pa vendar
ni veliko, naposled se ga ljudje privadijo, kakor so se ga v mnogih drugih državah.
Bolgarija.
Po nekih poročilih izza zadnjih dni bodo
Koburžanovega sina Borisa dne 26 t. m. krstili (?!) po pravoslavném obredu Njegov prestop k pravoslavju hočejo sobranju naznaniti dne 27. t. m. Najbližja prihodnjost bo pokazala, če ni ta novica prenagljena
izza časa, ko še ni hodil po zemlji člověk. Toplo ta premoga je pa jednaka toploti, kadar drva gore. Tudi ta toplota je solnčna. Ko drevo raste povzame mnogo solnčne toplote, ki se preminja v kemično energijo. Po-fizičnem zakonu o ohranjenju sil pa ta toplota ni izgubljena,
temveč le nekako spravljena in se pri gorenji zopet pokaže kot toplota. Mi se torej grejemo z zakladi toplote
Turčija.
Izmej vzhodnih držav daje gotovo zadnji iz davnih tisoČletij.
Koliko
premoga v zemlji, še sedaj ni določeno
»
čas največ gradiva za razmotrivanja po časopisih vsakemu ne-priljubljena Turčija. Vstaja v Makedoniji in nenormalne razmere v Armeniji, kateri obe pokrajini oskrbuje Turčija, so povod tem politiškim razmotrivanjem. Glede Armenije se čuje,
da se Francija in Rusija zadovoljujeti z reformami, kakor jih Gorski svetnik Nasse misli, da nad 1200 metrov v zemljo
posebno, ker se ne ve, koliko daleč seza, Za nas je pa važen le premog, kolikor ga bode mogoče izkopati.
hoče uvesti Turčija in le Anglija ne.
druge strani se pa
zopet poroča, da se bo posebna konferenca evropskih vele-vlastij sešla v Pariz in ondi řešila arménsko vprašanje. Neve-
rojetno je, da
posvetovanja v Parizu imela večji vspeh nego
ne bode mogoče kopati, kajti v taki globočini je že tako vroče, da pri sedanjih tehničnih pripomočkih ni mogoče nobeno delo. Na drugi strani se pa ne splača dobivati
v Carigradu Na makedonsko mejo je pričela Turčija iz Azije premoga, če ni dovolj na debelem. Posebno plasti pod pošiljati vojake. V vsem se vidi, da Turčijo pričenjajo skrbeti decimetre debelosti ne pridejo v poštev.
nenormalne razmere ondi Makedonsko vprašanje se ji zdi pe-reČe in delà ondi priprave za vsak slučaj. Turčija je trdovratna
in kdo ve, če je ne bo ta trdovratnost še mnogo stala in se
Veščaki računajo, da je v Nemčiji v zemlji
114
ne bo kedaj kesala, ker ni spravljiveje postopala.
milijard ton premoga v tacih legah goče in da se bode izplačalo ga
da ga kopati.
bode mo-Ker se na
Madagaskar.
V kljub tropični vročini,
vlada na
atrikanskem otoku Madagaskarju, prodirajo ondi Francozi precej vrlo dalje Poroča se vedno o novih zmagah in brezdvomno je, da bodo vstaši madagaskarski popolnoma podlegli francoski sili.
leto v Nemčiji izkoplje kacih 90 milijonov ton premoga, se sme računati, da ima Nemčija premoga še za 1000 let.
Angliji se na leto izkoplje blizu 200 milijonov
Opozicijonalni francoski listi močno napadajo vlado, da ton premoga. V zemlji ga je pa po cenitvi veščakov kacih
nezadostno ne skrbi za vojake ondi, da jim ne nategne zadosti	200 milijard ton v tacih legah, da se bode dal pridobiti,
živeža, střeliva in druzega potrebnega. To je resnica, toda po-	T , b đ Anglija imela za 1000 let.
• 1 • i • • I v lit* • Ail • J • |_ • 1	* VJ O WVVtV O J * v v v •
misliti je težave, s katenmi se je na otoku boriti, ker ni cesta
in sploh nobene komunikacije. Značilno za francoske vojake	V Franciji se na leto izkoplje premoga kacih 25
je, da tudi ob pomankanji zmagovito prodirajo. Zadevo, da	milijonov ton in zakladi premoga se pa cenijo na 20 mi-
vladajo v organizaciji vojske na Madagaskarju nedostatnosti,	lijard ton. Pri sedanjih potrebah bi Francija imela pre-hočejo opozicijonalci v francoski zbornici porabiti za napad na
vlado in verojetno
Kitajsko.
, da zna to vladi pieglavico delati. Znane so grozovitosti Kitajcev, katere so se pred kratkim dogodile nasproti inozemcem, zlasti evropskim
moga še za kacih 800 let.
Belgiji se izkoplje na leto po 20 milijonov ton
Premogovni zakladi pa znašajo kacih 16 mili-
*
premoga
jard ton. Belgija bi torej tudi imela še za 800 let pre-moga.
V	Avstriji izkoplje se na leto kacih 30 milijonov ton premoga, in naši premogovni skladi pa znašajo kacih 17 milijard ton. Zadoščal bode torej nad 500 let.
V	Rusiji se izkoplje na leto kacih 6 milijonov ton premoga. Premogovni skladi v Rusiji cenijo se pa na najmanj 30 milijard ton. Pi sedanji porabi bi Rusija imela premoga še za 5000 let. Seveda se bode v Rusiji, ko se bolj razvije industrija porabilo mnogo več premoga in zatorej lahko rečemo, da ostala Evropa se na ruski premog ne sme zanašati. Manjše množine premoga imajo druge evropske države, ki pa ne pridejo dosti v poštev.
Ker se pa sodi, da se bode vsaj še nekaj deset-letij vsako leto več premoga porabilo, mislijo učenjaki, da se ne sme računati, da bi Srednja Evropa imela premoga dosti več kakor za 500 let. Na drugi strani pa utegne tehnični napredek stvar precej zasukati. Znano je, da se v sedanjih pečeh in pri sedanjih strojih večina toplote izgubi in se je le manjšina dobro izkoristi. Včasih niti petina toplote ne pride v korist. Če se stroji zbolj-šajo, da se bode porabila bolj vsa toplota, utegne pa premog veliko dalje trpeti v Evropi. Vsekako pa čas ni več tako daleč, ko bodo ljudje morali začeti resno misliti, s čim bi premog nadomestili, ali pa vsaj varčneje ravnati ž njim.
Mnogo dalje, kakor v Evropi tudi ne bode zadoščal premog v druzih delih sveta. V Severni Ameriki se cenijo zakladi premoga na 700 milijard ton in se na leto izkoplje po 130 milijonov ton premoga. Ker se pa v Ameriki prebivalstvo hitro množi, se ne more računati, da bi Amerika premog za mnogo dlje časa imela, kakor Evropa.
V	Aziji in Afriki imajo že velike premogovnike, v Afriki se pa dosedaj s kopanjem premoga še niso dosti pečali. Na vsej zemlji se sedaj izkoplje na leto kacih 500 milijonov ton premoga, ki se vedno množi.
nuče, Št. Vid, Vič in Medvode, in poleg tega tudi vsled deželnega zakona z dne 12. februvarija 1892., dež. zak. št. 2 od 1892. 1., zemljišće, iz selske občine spodnje ši-šenske izločeno ter ljubljanskemu mestu priklopljeno, katero pa leži zunaj užitninske proge glede užitnine zaprtim proglašenega ljubljanskega mesta. Pod točko 13 navedeni odkupni okraj Studenec obsega pa naslednje selske občine davčnega okraja ljubljanske okolice, in sicer: Studenec, Dobrunje, Sv. Jury, Grosuplje, Iška vas, Iâka loka, Lipljene, Šmarje, Račna, Devica Marija v Pulji, Moste, Pijava Gorica, Slivnica, Tomišelj, Vrbljenje in Želimlje. Odkupna obravnava vrši se za vsaki pod točko 1 do vštevši 11 navedenih odkupnih okrájev posebej v uradnih prostorih c. kr. davčnega urada jednakega imena ob 9. uri predpoldne, in sicer v Postojini, Vrhniki, Kranjski gori in Žužemberku dne 21. oktobra 1895., v Kranji in Crnomlji dne 22. oktobra 1895., v Ložu in Kostanjevici dne 23. oktobra 1895., v Krskem, Tržiči in Kamniku dne 24. oktobra 1895. Za pod točko 12 in 13 navedene odkupne okraje pa vrši se posebej odkupna obravnava v uradnih prostorih tukajšnjega c. kr. glavnega davčnega urada, in sicer za odkupni okraj Šent Vid dne 23. okt. 1895. ob 9. uri predpoludne in za odkupni okraj na Studenci ravno isti dan ob 3. uri popoludne. Pri pogodni obravnavi mora biti navzoča večina vseh obdavčenih obrtnikov odkupnega okraja po osebah in obsegu obrtnij, in ta večina mora pogodbi pritrditi. Pooblaščenci obrtnikov morajo se izkazati s poverjenimi pooblastili in ta poobla-stila izročiti voditelju pogodne obravnave. Povodom teh odkupnih obravnav se smejo vložiti tudi zakupne po-nudbe. Te ponudbe (oferti) se imajo vložiti sposobuo za-znamovane in zapećatene pri c. kr. tinančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Na taiste se bode pa le tedaj oziralo, ako presegajo 10 % in če doidejo finančnemu ravnateljstvu tako pravočasno, da je mogoče, ponujeno letno zakupnino vsaj 14 dnij pred odkupno obravnavo davčnim obrtnikom naznaniti. V teh ponudbah mora biti zakupnina za vsaki odkupni okraj posebej s številkami m besedami navedena, komulativne ponudbe, katere se glasijo skupaj na več okrájev, kakor tudi pogojne ponudbe sploh niso dopuščene. Zakupni ponudbi mora biti na dalje priložena varščina (vadium) v znesku 10 % od ponujene zakupnine, in mora taista obsegati izrecno izjavo, da je po-nujalec na svojo ponudbo tako dolgo vezan, dokler se mu ne naznani, je li njegova ponudba sprejeta ali ne, posebno pa da ponudba tudi tedaj še ostane v pravni moči, če se je poprej vršila zakupna obravnava potom
avne dražbe.
Odkup užitnine.
Finančno ravnateljstvo za Kranjsko razglaša, da se bodo letos pogodne obravnave glede odkupa vžitnine od vina, vinskega in sadnèga mošta in mesa za 1. 1896. po-gojno tudi za 1. 1897. in 1898. v zdolaj navedenih okrajih vršile. Odkupnina od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa znaša na leto skupaj za odkupni 'okraj: 1. Posto-
jina 10.200 gld. 2. Lož 5500 gld. 3. Vrhnika 7500 gld. 4. Kamnik 14.400 gld. 5. Kranjska gora 3500 gld. 6. Kranj 10.200 gld. 7. Tržič 4950 gld. 8. Krško 8000 gl. 9. Kostanjevica 4800 gld. 10. Žužemperk 4100 gld. 11. Ćrnomelj 6900 gld. 12. Šent Vid 13.800 gld. 13. Studenec 13.200 gld. Odkupni okraji, navedeni pod št. 1 do vštevši 11, so jednako veliki z davčnimi okraji jednakega imena. Pod točko 12 imenovani odkupni okraj Šent Vid obsega sledeče selske občine davčnega okraja ljubljanske okolice, in sicer : Brezovica, Dobrova, Ježića, Log, Zgornja Šiška. Spodnja Šiška, Šmartno, Podgorica, Čr-
s *
Obrtnij ske raznoterosti.
Dober les. Mnogi mislijo, da se les more po širokost letnih obročkov določiti, jeli res dober ali ne. Skušnje pa kažejo, da to ni vselej res. Tudi les z ozkimi letnimi obročki utegne biti slab, nasproti pa še s širokimi dober. Pride največ na to, ali večino letnega obročka zraste pomladi ali po leti. Pomladi zrasel les je slab, po leti pa dober. Zanesljivejše se določi dobrota lesa, če se tehtajo poskuševalni kosi.
»90
Odlikovan Slovenec. Te dni je bukvoveška šola v Greri na Nemškem razstavila delà svojih učencev. Pri tem je bilo več učencev odlikovanih. Prvo dařilo za pozlatovanje, in prvo
Fran BonaČ
sin
dařilo za popolno francosko vez je dobil tnkajšnjega bukvoveza. Mladenič kaže izreden talent in na Slovenskem dobimo dobrega knjigoveža, ter potem ne bode treba knjig pošiljati vezat na Nemško.
Poučni in zabavni del.

II

UÎ ÍW M l

Deset let
Ameriki.
(Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.)
X.
sk đ^đ^«®»*!^	ářář đ&Ađsáfc & AA^fc áfj áfeáfeáfc t& & ítt Hft 4?
- ™
I íBBfi!......kmetiistvo.
Blaine, katerega ime
(Dalje.)
je trdno zvezano z vsemi váž-
nějšími dogodki dežele poslednjih 30 let in se spoštljivo imenuje po vseh Zjedinjenih državah, začel je svojo kar-
Pravilo za vrenje vinskega mošta.
1.) Mošt naj se takoj od stiskalmee spravi v posode
Pridejati se mu pa mora nekaj tacega mošta
za vrenje, ki že močno v re, če se ga ima
2.) Za vrenje je najbolje, če je 20
)
o
gorkote. Če
tudi v kleti nekaj stopmj gorkote manj, vendar
ni
treba zaradi tega še skrbeti za kako ogrevanje prostora, ker se pri vrenji mošt sam ugreje. Treba je pa gledati, da se klet od zunaj preveč ne ohladi. Seveda je treba
včasih jo tudi umetno ogrevati.
nabranega 10° C. gorkote.
3.) Mošt, ki se je napravil iz grozdja
pri neugodnem vremenu
kaže včasih
Tukaj
je pa že treba skrbeti za gorkoto, da se bode
redno vrelo. Zato je pa treba močno zakuriti v prostoru
i
j
kjer vre. Ker se pa mošt le poćasi navzame gorkote tudi v toplem prostoru, je še bolje, če se mošt naravnost
ogreje. Najbolje je, če se vlije skozi cinasto zavito cev, okrog katere je vroča voda.
4.)	Mej vrenjem naj se mošt vsaj dvakrat na dan z toplomerom preišče. Ce se gorkota vekša, je znamenje da vretje napreduje in v kleti ni treba dosti kuriti. Če bi pa gorkota presegla 30° stopinj je pa treba skrbeti celo za ohlajenje, kajti drugače se mošt rad spridi.
5.)	Ko začne v moštu gorkota se manjšati, je to znamenje, da vrenje poneha. Sedaj je treba klet bolj zakuriti, da se mošt prehitro ne ohladi in drožje ohranijo še tako moč, da se slador, kolikor ga je ostalo, hitro
izvre.
6.) Ko v novem vinu ni več kakor
0
0
sladorja,
se pa ogrevanje kleti preneha in pusti tekočino ohladiti od 15°—20° C. Ta čas se vino čisti. Drožje usedajo se na dne in vino se sedaj pretoči.
jero kot ljudskošolski učitelj v oddeljeni gorski vasiei kentuške države. Životopis skoro vseh znamenitejših ljudij na raznih popriščih v Ameriki, bodi si že v obrtnem, trgovskem ali političnem, začenja se navadno na odda-ljeni kmetiji kakega zakotja, ali s prodajo časopisov in in užigalnic klinčkov v kakem velikem mestu, ali pa s
težko borbo za obstanek v rodbini priprostega delavca. Od 84 senatorjev in jih
422 poslancev ameriškega kongresa
11 hodilo v kako višjo kot ljudsko šolo
vsi
in
drugi so kri od krvi sad od sadu prostťga naroda, so začeli svojo karjero od najnižje stopinje socijalnega položaja, kakor ga razumijo v Evropi.
Lomonosov in Speranski sta blesteči izjemi v ruski
zgodovini, v Ameriki bi pa bila pravilo. Jaz ne poznam nobenega člověka, ki bi igral sedaj v Ameriki kako važno vlogo v politiki ali javnem življenji, ki bi bil začel življenje v ugodnih razmerah po rojstvu in premoženji, vsi so se povzdignili iz sredine narodnih mas, vsi so bili sestavní del priprostega naroda, ostali so vedno ž njim v zvezi, in pripravljeni so povrniti zopet v njega vrste ki jih dežela ne bode več potřebovala.
XI.
Jedna glavnih posebnostij Zjedinjenih držav je
i
nimajo skoro nobene stalne vojske.
njih vojne sile ne znašajo
nad
da
Kakor je znano, vse 15000 mož. In vse te
vojne sile so razpostavljene ob mejah, v trdnjavah odda-
ljenih
teritorij
na mejah Mehike, blizu večjih indi
janskih naselbin in na meji Kanade. Preživel sem v Zje
dinjenih državah nad 10 let in ne pomnim
i
da
bil
kedaj videl rednega vojaka
Novem Jorku sta dve ali
tri topniške baterije in batalijon peščev, a jaz nikdar nisem siečal vojaka v uniformi. V tem oziru se rezko
, kjer je Ameriki
ločijo ulice ameriških večjih mest od evropskih skoro vsak člověk, ki ga srečaš v uniformi.
Kmetijske raznoterosti.
Trganje jabelk.
Neki
ameriški
sadjar
poskusil,
kakšna jabelKa se dalje ohranijo, zgodaj ali pozno trgana. Prepričal se je, da se dalje ohranijo jabelka zgodaj trgana.
Sentjavo pšenico se ne sme dajati živini.
ker
pa nikdar ne vidiš uniforme, razen uradnih sukenj poli-cijstov in železničnih sprevodnikov, pa še te so bolj razno-
vrstnega civilnega kroja.
Vendar imajo vse Z jedinjene države vojne organizacije meščanov — milico posamičnih držav. Vsako mesto
vsled tega zbolela. Najbolje je, če se tako pšenico proda v z dvemi ali tremi tisoči ljudij ima stotnijo take milice,
továrně, kjer delajo škrob. Če se dobro opere, se tudi dobi večja mesta pa cele polke in brigade. Nabirajo se iz zdravo moko iz nje. Ce se slamo rabi za steljo, se tak gnoj
ne sme rabiti za gnojenje pšenice.
Pobiranje krompirja. Pri kopanji krompirja se na
prostovoljcev
mladih ljudij iz mesta in izbero izmej
vadno pušča gnjili krompir na njivi
To
pa škodljivo. S tem
sebe stotnika in poročnika, orožje dobe od države, obla-čijo in hranijo se na lasten račun, ali bolje rečeno
po
se
privabijo na njivo
miši,
pospešujejo razmnoženje črvov. nabiranji. Mesta jako tekmujejo mej seboj, glede lepote
Tudi se s tem gnjiloba krompirja prenese na drugo leto.
uniforme in vojne uprave svojih stotnij. Radodarno do
400
našajo za preskrbo, uniforme in druge stroške. Čim čudneja in vidneja je uniforma, tem večje so stotnije, tem bolj veseli so meščani in tem bolj se ponašajo s svojo milico. Ni je tako fantastične, teatralne obleke, da bi je ne po-snemale stotnije milice v Zjedinjenih državah. Videi sem francoske zuave in ruske gardne grenadirje, od nog do glave bele avstrijske gardijste, rudeče angleške pešce in papeževe telesne stražnike, — in kaj vsega ne vidiš v tej vojakih-meščanih. V Washingtonu srečal sem stotnijo v temnorudečih čevljih, širokih svetlorudečih hlačah, belih suknjah spredi in zadi obšitih z zlatom in medvedjih kapah najnavadnejše oblike. To je sedmi novojorški polk, ko si je bil pridobil nezvenljivo slavo v državljanski vojni; nedavno se je pa ta polk preoblekel v prusko uniformo, od glave do nog, od čevljev do čelade.
Zbirajo se ti polki v svojih vojašnicah vsak teden, ali včasih le vsak mesec, da se vežbajo dve ali tri ure, jedenkrát v letu gredo v vojaški tabor za jeden teden, in tedaj prevzame država del stroškov in navadno članom milice plačuje po dolarji na dan za čas, ko so v taboru. Nekaj stotnij, pet ali včasih tudi deset se jih v teh ta-boriščih organizuje v polk; polkovne in brigadne častnike imenuje guverner, ki je po ustavi glavni poveljnik vseh vojnih čet v državi. V državah, kjer so velika mesta, je ta vojska mnogobrojna. Novojorška in massashusetska država vzdržujeta kadre mnogih polkov, ki so se odlikovali v državljanski vojni. Za instruktorje milice odloči vojni minister častnike redne vojske in jih da guver-nerjem na razpolaganje. Seveda je izvežbanje jako površno in se milico zdi smešno pravim vojakom. Meni, ki sem bil nekdaj častnik prve gardske divizije v Peter-burgu, se mi zde smešne parade teh vojsk, a vendar nikdar ne pozabim, da so baš taki vojaki odločevali v državljanski vojni. Tako v naglici izvežbani vojaki in častniki bili so se pri Shiloh, pri Gettysburgu, Rich-mondu in Pittsburgh, kjer jih je palo na deset tisoče in se proslavila v vojni zgodovini.
Težko je kaj pisati o Ameriki, da bi se ne spomnil to državljanske vojne, in če se je pa spomniš, pa ne moreš prezreti ameriškega vojaka. Okoren in smešen je v svoji komedijantski obleki za evropske oči, a v njem je nekaj, kar ni v evropskih vojskah — nravstveni razvoj državljana in pojem svobodnega člověka Po absolutnem številu ubitih in ranjenih in po razmerji k obč-nemu številu vojujočih se ostanejo bitve pri Spottsylvaniji, pri Wilderpisu, Gettysburgu in prvi napad Fredenckburgu
za zmiraj zaznamovane mej najkrvavejšimi bitvami v zgodovini. Ko je bila vojna končana in sta obe vojski, vzhodna — Grantova in zapadna Sherrnanova prišli v Washington in korakali v paradi mimo estrade predsednika Jonsona, so se čudili vsi evropski vojni atašeji; to je bila velika vojska v polnem smislu besede, ki ni v ničem zaostajala za velikimi evropskimi vojskami, niti v disciplini, niti v vojnem duhu, v umstvenem in nrav-stvenem razvoju jih je pa celo še prehajala. Mesec po tej. paradi se je milijon teh vojakov odpustilo domu, do-
bivat si vsakdanji kruh z delom, in mirno in hitro so se premenili v navadne državljane, kakor so se pred štirimi leti na klic svojega predsednika z veseljem bili zbrali v veliko vojsko.
Duh in tradicije te vojske se sveto hranijo v ame-riškem narodu do današnjega dne. Različne organizacije vojnega časa, polki, brigade, divizije, voji in vojske — so po vojni osnovala društva s stalno vojno organizacijo, vsako leto se za jeden teden zbero k vajam, pojdejo v taborišče in se v šotonh spominjajo starine. Vsa ta po-samična društva pripadajo pa poleg svoje samostalne organizacije k narodnemu društvu udeležnikov državljanske vojne na strani zveze, ki se imenuje „Velika vojska republike", ki šteje kacih štiristotisoč članov in ta ima svoje podružnice v vseh zakotjih Zjedinjenih držav. Ker se je vojna končala pred sedemindvajsetimi leti in so najmlajši udeležitelji mogli biti bobnarji 12 do 13 let, ima najmlajši član te zveze naj manj 40 let, in ker se od nikoder ne popolnuje, se manjšajo od leta do leta udje tega društva in verojetno je, da v štiridesetih letih popolnoma izmrjejo. Že sedaj letni shodi tega društva kažejo čuden prizor : večina udeležnikov so sivi starci, ki so že preživeli dobo aktivnega delovanja in začenjajo živeti s preteklostjo. Društvo nima posebnih znakov razen širokrajnih klobukov s zlatimi vrvicami in palčić v rokah. V paradah, katere daje vsak oddelek nekajkrat v letu, predstavljajo jako ganljiv prizor. Glavna naloga družbe je pomagati potrebnim članom. Na vnanje se kaže to društvo s svojimi letnimi shodi, državnimi in zveznimi, ki vsako leto menjajo mesto zborovanja, in na katere se snide mnogo števila članov iz vseh krajev Zjedinjenih držav. Lani je v Detroitu bilo nad trideset tisoč članov. Na njih se zbira osrednji odbor društva za bodoče leto in se posvetuje o okraševanju gomil, padlih v vojni, ki se imenuje^,,Decoration Day" in se praznuje dne 30. maja. Ta dan se mesta zavijejo v žalovanje, in vrste veteranov z godbo korakajo na pokopališča. Pred njimi gredo otroci in neso cvetlice, za njimi pa prebivalstvo mesta. Na po-kopališči olepšajo grobovje pobratimov po orožji, kar se vrši jako slovesno, z godbo in drugimi slavnostmi. Ta dan se nič ne delà.	(Dalje sledi.)
Poučni in zabavni drobiž.
Sredstvo zoper steklino. Franjèvec Fran Brkič, župnik v Janjevu v Stari Srbiji je v „Obzoru" objavil neko sredstvo, ki baje pornaga zoper pasjo steklino. V Stari Srbiji poznajo to sredstvo že mnogo let. To sredstvo je neka muha ki je imenujejo biesna muha. To muho posuše in zmanejo v prah in dajo na vodi izpiti Člověku, katerega je ugriznil stekel pes ali volk Franjevec navaja celo vrsto sluČajev, v katerih je to zdravilo pomagalo. Bolniki so le še tri dni malo bolni, ko so izpili to zdravilo.
300kratna predstava Smetanove prodane neveste.
Dne 25. t m. je v Pragi se predstavljala 300krat Smetanova „Prodana nevesta". Predstava je bila dobro obiskana. Mestni svet je sklenil, da se bode tem povodom jedna ulica v Pragi imenovala Smetanova ulica.

+
9
— JOl
£
«i
KSSBP
Novice.
slej
v
Pisarna trgovske in obrtniške zbornice je od
nadstropji Pongračeve hiše na Turjaškem trgu št. 4

Cesarjev god se praznuje danes slov
s sve-
Pravica sprehajanja.
tirni mašami, pri katerih se pošiljajo vroče ž^lje k Vserno
Nedavno
na Dunaji bil shod delavcev, na ka
gočnemu, gaja leta
da
nam ohranil predobrega vladarj
v
se
mno
terem se je govorilo o obeni volilni pravici. Delavci so
Osobna vest. Namesto šolske^
vodj
Andrej
domu gredoč malo podemonstrovali
i
šli
so namreč po
Žumra, imenovanega okr. šolskim nadzornikom, se je vodstvo
mestu v velicih skupinah. Policija jih je razgnala.
De
mestne deške ljudske šole pov
učitelj
Majt-rju
Novo deželno bolnico bode dne
t. m
ob
10
uri dopoludne blagoslovi! prevzvišeni
lavski časopisi so stvar tako zasukali, da delavcem poli-
zabranuje porabo dunajskih cest, katero so sami
ci ja
ljanski. Tej slavnosti bodo prisostvali deželni odborniki
knezoškof ljub- naredili.
top
niki dež. vlade in bolnični zdravniki. Bolnike piičnejo seliti v novo bolnico že te dni.
Na to nedeljo so dunajski delavci nameravali pri
rediti velik tabor
da
protestovali proti temu, da se
Slovensko gledališče otvorilo se je dne 1. oktobra jim krati poraba cest. Policija je pa spoznala, da bi to z igrokazom „Pota življenja". Jako podučen igrokaz igral se bilo nevarno za red in je shod prepovedala, češ, ker so
udeležniki zadnjega si oda motili red. Delavski časopisi so sedaj odločno ugovarjali, da bi bili udeležniki zadnjega
prav izborno, nove igralne moči so potrdile nado, da bo letos slovenska drama prav dobra Danes se v proslavo godu presvtl. cesarja poje v razsvetljenem gledališču opera ..T/ubadur".
Umri je dne 30. sept v Devinu na Groriškem on-dotni učitelj g. Hrabroslav Volarič, odlični slovenski skladatelj. Záslužnému rodoljubu bodi časten spomin !
Vozni redi pri c. kr. drž. železnicah. Ysi oni. imajo katere si koli želje glede premembe vožaega reda za
shoda nootili red. Shod se
vršil v najlepšem redu, a
ko
pa shod minul, pa ni bilo več nobenih udeležnikov
zasebni Ijulje, ki je šel vsakdo, kantnr
Nekateri so šli na sprehod, pa ne
prihodnjo poletje (1896), naj vlož^ dotične predloge ali želje
temveč hotel.
bili na shodu, temveč tudi cija zmatrala za demonstracijo.
Delavci so pa našli takoj
tišti
ki so
drugi in ta sprehod je poli
drug način, da varujejo
do konca oktobra t. 1. naravnost pri c kr. železniškem obratném ravnateljstvu v Beljaku
Nov stolp pri uršulinski cerkvi v Ljubljani, pravico do porabe dunajskih cest. Njih listi so naglašali
Kakor znano so vsled potresa podrli stari nelepi stolp nunske da je to potrebno, ker sicer si bodo kmalu bogatejši sta-
i
cerkve. Napravili bodo sedaj novi
o
tolp,
bo jako ličen in v
soglasji z impozantnim pročeljem cerkve.
Misterijozen slučaj. V Koritnicah občine Knežak
na Notranjskem pokopali
so
minoli mesec nekega 241etnega
novi najlepše ceste zmatrali za izključno svojo last, in še delavec po njih hoditi ne bode smel. Treba je, da delavci varujejo pravico do cest s tem, da se jih poslu-
mladenča, češ da je naravne smrti umri. Ovadilo se je pa žujejo, in sicer na najlepši cesti mej najlepšimi poslopji sodišču, da se je mladenič ustřelil Vsled tega se je mrtvec dunajskimi. Napovedan je bil na nedeljo velik sprehod
izkopal, kar
potrdilo istinitost ovadbe. Sodišče bo stvar
natanČneje preiskalo.
Pod vlak je skočil dne 30. septembra t.
v
delavcev po Ringu. Delavski listi so pa naglašali, da to ne bode nobena demonstracija za občno volilno pravico temveč le navaden sprehod, tu ne bode zastopano no-
1
Spodnji Siški bivši trgovski pomočnik J. Derbič. Raztrgalo ga
strašno, vendar so ga mogli še prevideti s sv. zakramenti, beno društvo, temveč le posamičniki, ki bodo s spreha
na kar je po preteku pol ure umri. Nesrečnež doma iz Spod.
Šiške, je bil zadnji čas popolnoma zmedenega duha.
- Velik požar je v noči od 25. na 26. septembra uničil poslopje št. 2 na Emonski cesti v Ljubljani Poslopje je last veletržca g. Fr. Jakopiča, v katerem sta imela svojo trgovino oziroma skladiŠče
janjem varovali pravico do porabe cest.
Policija
storila obširne naredbe, da ohrani red
i
ko bi se skušal motiti. Tudi vojaki so bili menda že pripravljeni v vojašnicah. Pokazalo se je pa, da je to
redu.
trgovca Jebačin in Hammer- bilo povsem odveč. Vse se je vršilo v najlepšem schmidt. Pričelo je goreti v skladišči. Ogenj se je zapazil še le, Vidělo se je, da ima delavska stranka svoje ljudi dobro
ko
lice požara, so istega po velikem trudu omejili. Kako
plamen švigal iz strehe. Ljubljanski gasilci přišedši na
požar
organizované. Priporočala je jim, naj bodo mirni in bili so, in se je v tem ta sprehod ločil od shodov dunajskih liberalcev in protisemitov, kjer nikdar ne gre brez za-
razumno s c. kr. deželno "vlado v Ljubljani, da se v seji dne bavljanja in pretepanja. Ta sprehod, dasi nedolžna stvar,
nastal
, se ne ve prav
Skoda
precejšnja.
Naklada na pivo. Deželni odbor je določil spo-
5. svečana t. 1. sklenjena samostojna deželna naklada na po- je vendar pokazal, da so avstrijski delavci že toliko za
rabo piva in sicer v zaprtem mestu Ljubljani po 70 kr., po
deželi pa po 1 gld. od vsakega hektolitra, ne glede na sto-
vedni
da se jim mora dati volilna pravica. Posebno so
pinjo alkoholovine prične pobirati dne
oktobra 1895. leta.
To naklado bodo pobirali boletni uradi, ki tudi samostojno deželno naklado na porabo žganih opojnih tekočin pobirajo.
socijalistični časopisi pozivljali delavce, da nai bodo mirni, ko bi jih tudi kdo izzival, kajti ni izključeno, da bi od kake strani se izzivalci najeli, da bi le potem moglo se
Centralna posojilnica slovenska je imela meseca govoriti o delavskih izgredih.
septembra, t. j. v prvem mesecu svojega poslovanja 1461 23 gld. dohodkov in 113P21 gld. izdatkov, torej 2592*44 gld. prometa. — ,„Iz malega raste velikou.
Društvo kranjskih, primorskih in dalmatinskih poštarjev in ekspeditorjev ima svoj letošnji redni občni zbor dne 22. oktobra v Kamniku.
Ob devetih v nedeljo se je zbralo na Ringu mnogo delavcev, ki so se sprehajali. Nekateri sami, drugi s svojimi ženami in otroki. Najmanj kacih 12.000 delavcev se je sprehajalo praznično oblečenih.
' Policija je bila povsod nastavljena, a vendar ni nič
ovirala sprehajanja. Vsi drevoredi so bili prosti, le vhcde v javna poslopja je zastražila. Bila je razpostavljena policija na konjih in peš in tudi več policijskih uradnikov je bilo na mestu.
Ker so delavci lepo redno se sprehajali, je policija le gledala. Promet se nikjer ni motil, četudi ni bilo nobenih rediteljev. Ženske in dekleta so imele rudeče jo-piče. Moški so imeli široke klobuke, rudeče ovratnice, prsne bucike z delavskim grbom, Lassalove in Marksove bucike. Jeden moški se je sprehajal s kazenskim zakonikom pod pazduho. Člani dunajskega delavskega bicikli-škega kluba so se v velikem številu vozili po Ringu. Vsi delavci in delavke imeli so na prsih pripete rudeče klinčke ali pa rudeče umetne cvetlice. Opazilo se ni nič, da bi se delavci kaj ločili po poslu, vse je bilo pome-šano. Le kovinski delavci so skupno prišli, ker so poprej imeli neki shod, a tudi ti so se hitro razdelili mej druge.
Ob jednajsti uri, kakor je bilo po delavskih listih nasvetovano, se je pa spraznil Ring Delavci so mirno razšli se na razne strani, kakor so mirno bili prišli. Nekateri dunajski bogatini so pač bili nato nevoljni, da se niso mogli sprehajati sami po senčnih drevoredih, vkupe z delavci se pa niso marali, zato so pa največ ost&li doma in z oken opazovali delavce. Kdor je to spreha-janje videl, mu je gotovo imponovalo že po svojem redu in dostojnosti. ,
Samomor na cesti v Budimpešti.
Veliko senzacijo je vzbudila v Budimpešti no-vica, da se je umoril husarski desetnik Ratky de Sa-lamonfa. Samomorilec je bil 1872. leta rojen kct sin generalnega majorja Aleksandra Ratkyja v Aradu. Bil je jedini otrok svojih starišev, ki so imeli pri Aradu veliko posestvo. Obiskoval je na Dunaji kadetno šolo, a je pri izpitu propal, potem so ga pa zaradi lahko-mišljenega življenja prestavljali od polka do polka. Sedaj je služil pri 3 huzarskem polku in bi bil na prošnjo njegovega očeta kmalu smel napraviti čast-niški izpit.
Minoli teden v torek je ob desetih zvečer přišel Ratky z več prijatelji v Somossyjevo gostilno v Budimpešti in so začeli piti. Ratky je bil nenavadno vesel. To veselje je bilo tem večje, čim več je izpil. Naposled se je pa s svojimi tovarišimi sprl zaradi lepe pevke Amande. V to pevko je bil on že dolgo
zaljubljen in je ž njo zapravil mnogo denarja. Sploh je bil znan po vseh budimpeštanskih kavarnah in gostilnah kot velik zapravljivec. Ljubezen lepe Amande do Ratkyja je pa v tej meri pojemalo, v kakeršni meri je pohajal njegov denar. Začela je znanja z dru-gimi. To je pa Ratkyja jako žalostilo.
Ob jedni uri je poklical natakarja, in mu dal tri srebrne ure, ker ni imel toliko, da bi plačal, kar so zapili. Poklical je fijakarja in ukazal, da ga pelje
v kavarno „ Monopol a. Tukaj je iskal Ratky njegovo ljubico in jo res našel. Povabil jo je k sebi in je jel govoriti o njegovi ljubezni igrajoč se z revolverjem. Ljubica se je jela bati in je porabila prvo priliko, da mu je ušla.
Sedaj je naročil fijakarju naj ga pelje pred stanovanje ljubice njegove. Tukaj je fijakarja poslal k Amandi, da naj pride doli k njemu. Fijakar pa ni ničesa opravil. Sedaj je šel Ratky sam k svoji ljubici, a je našel stanovanje njeno zaprto. Sedaj se je peljal nazaj v kavarno Monopol, kjer se je pridružil Aman-dini prijateljici pevki Kovač. S to se je peljal v kavarno Somossyjevo, kjer sta nekaj pila, kar je on plačal s tem, da je prstane zastavil.
Potem je začel dvorjaniti blagajničarici Maurer, s katero se je ob petih zjutraj odpeljal v Budim na Leopoldijevo polje. Poprej si je izposodil od fijakarja dva goldinarja, dokler ne zmenja petdesetaka. Tu se je zabaval v gozdu z blagajničarico do osmih zjutraj. Sedaj sta se peljala na Andrassyjevo cesto, kjer je Maurer iz voza izstopila. Na to je Ratky ukazal, da naj ga pelje domu, kjer mu bode že plačal. Najeden-krat zasliši iz voza střel. Od strahu je fijakar skočil s kozla in videl z voza teči kri. Zlezel je zopet na kozla in peljal pred mestno glavarstvo 6. okraja. Tu so odprli voz in našli v njem huzarja s prestreljenim čelom še živega. V desni roki je držal revolver, katerega je zopet vzdignil. Revolver so mu hitro izvilL Takoj je přišel tudi zdravnik, a ni mogel več pomagati, kajti v tem je bil samomorilec že umrl. Ko se je konstatovalo kdo je, so vso stvar naznanili vo-jaškemu oblastvu.
Kako na Nemškem z jetniki
postopajo.
Nemci kaj radi kritikujejo postopanje Rusov, posebno pa po svetu razupivajo rusko knuto in krutost, sami svoje pa ne vidijo ali nečejo videti.
Nek nemški list piše: „Kako po neraških ječah pri disciplinarnih kaznih rabijo knuto, to je neke vrste bič, poroča sotrudnik lista „Grenzboteu. Ta možje po leti lanskega leta obiskal jetnišnico „R v P.tf te dve črke pa ne pomenijo drugi kraj kakor Ravitsch na Poznanskem. Ta jetnišnica je dala že nekaj povoda, da se je javnost ž njo pečala in je někdo za-gotavljal, da imajo tam poseben stroj za pretepanje. Nekaj urednikov listov so zaradi tega navajanja tudi obsodili, ker resnica v oči bode.
Toda čujmo kaj piše sotrudnik lista „Grenzbote* o jetnišnici Ravitsch na Poznanskem, ker temu so
dovolili vstopiti v neko posebno celico: „Razven bo-jazljivega pogleda in bledega obraza moža, sem opazil na njegovem vratu tudi znake davljenja in višnjeve ter ranjene proge na rokah za pestjo. Zunaj celice mi je vodja ođgovoril na vprašanje, da je K. bil du sciplinarno kaznovan, ker je poskušal pobegniti ia
403
kasneje se hotel v celici obesiti, rane na rokah za pestjo pa ima od verig, katere mu vsak večer pritr-dijo in mu povsem niso primerne. K. je bil obsojen
tudi, tako je vodja dalje pripovedoval po posvetovanji uradnika, pastorja in učitelja, da ima dobiti trideset udarcev; ko so odposlali višji oblasti poročilo o tej zadevi, mu je ta poleg prvih trideset udarcev še druzih trideset pripoznala, torej skupaj šestdeset. Pre-tepava pa ljudi močan paznik s kavčukom, to je bič spleten iz pol drug meter dolzega in poldrugi centimeter debelega usnja, ter ima kratek lesen držaj, ljudi pretepava seveda po zadnjem delu telesa in kako: Kaznjenca pritrdijo z jermeni na takozvanega kozla za noge, roke in vrat in sicer napravi njegov život skoro popolen kolobar; poprej mora pa obleči tanke hlačice iz platna. Kozla pa lahko premikajo in je uporabljiv za vsako visočino jetnika in je pre-oblečen z usnjem. Ko izvršujejo kazen, se kaznjencu že pri petem udarcu kri pocedi.. . Mnogo sem čul in videl o tej „izobraževalnej" metodi tega zavoda, toda dovolj mi je bilo, ko sem zagledal orodje za tr-pinčenje kakor kozla in bič, poželenje sem imel le do dobrega zraka in solčnega svita".
Tako piše Nemec in dokler ti sami svoje krutosti doma ne odpravijo, nimajo drugim narodom ni-česar predbacivati.
Mnogokrat se dandanes tudi čuje o velikem trpi nčenj u voj ako v uprav na Nemškem, in temu pra-vijo disciplina. Ravno sedaj se poti po nepotrebnem na tisoče in tisoče mladih mož na velikih vajah, koliko jih bode zapalo smrti vsled nesreč, solnčarice, prehlajenja itd., se ne ve, in ne bode nihče zvedel in enako ne, koliko jih bode poškodovanih. Da, da nemški rajh je skovan s krvjo in železom, ter ga še dandanes kujejo in ga bodo še nekaj časa. Vsaj nemški pesnik Heine pravi, da nemški kužek mora biti prav dobro tepen. Nemci pač ne morajo dosti govoriti o njih „Freiheit", veliko več pa o „Frechheit".
x
—	Nesreča. V St Juriji pri Celji se je ponesrečil pri popravljanji nekega mostu ključar Josip Weber z Oger-skega. Poškodoval se je hudo na levi roki. Nesrečnika so odpeljali v bolnico.
—	Zgorela je dvanajstletna Kamila Porer v Budimpešti pri kodranji las. Po neprevidnosti prišla je preblizu špi-litne svetilnice in se ji je vnela obleka.
—	Ločitev zakona. Primicijalni konsistorij je te dni izrekel ločitev ogerskega deželno-brambnega ministra Fejerva-ryja. Za ločitev je prosila njegova ženaM Kot uzrok za ločitev navaja konsistorij, da je grof Fejervary bil poslal v blaznico svojo soprogo, ki ni bila blazna. Trije zdravniki so na željo ministrovo njegovo ženo proglasili za blazno Vsa stvar je jako kocljiva za ministra, ki je ob jednem zdravnik
—	Sneg v septembru. Zadnje dni v septembru je po galiških gorah pádel debel sneg.
—	Poskus samomora mlade deklice. Na Dunaji se je te dni ulegla na železnične šine 12letna šolarica Fran-čiška Bluzner, da bi jo vlak povozil. Cuvaj pa je preprečil njen namen. Povedala je, da se je hotela umoriti, ker stariši ž njo grdo ravnajo.
—	Nesreča v rudniku. V rudniku v Abrudbanyi na Sedmograškem se je udrlo več skal in ubilo dva delavca
—	Najden mrlič. Blizu Nizze našli so grozno razme-sarjeno žensko truplo. Bilo je oblečeno samo v srajco iz ba-tista z dragocenimi čipkami. Tu je brez dvojbe kako hu-
hodelstvo.	:
—	Ponarejalci kuponov. Dunajska in budimpeštanska policija išče ponarejalce kuponov. Zadnji čas so po državnih blagajnicah dobili več ponarejenih kuponov. Jeden sam dan so izplaèali na Dunaji 86 tacih kuponov. Na Dunaji je s takimi kuponi največkrat prišla neka stara ženska Marija Herrn Dunajska policija je baje že toliko dognala, da so kuponi nare-jeni v Budimpešti.
—	Samomor ruskega podpolkovnika. V Parizu se je ustřelil ruski podpolkovnik Vasiljev\ Povo 1 samomoru je, da je bil zamotan v neko nihilistično zaroto.
—	Cesar — boter pruskega princa. Na lovskein gradu Grlienicke je bil te dni krst sina princa Friderika Leopolda. Boterstvo je prevzel cesar Franc Josip, katerega je pri krstu zastopal generalni polkovnik pl. Loe. Krščeval je dvorni propovednik Dryander. Krščenec je dobil ime Franc Josip Ernest Paul Friderik Leopold v
—	Samomor v kavarni. Uradnik budimpeštanske borze Ivan Hirscher se je dne 26. t m. v Operne kavarne stra-
nišči ustřelil. V pismu, ki ga je pisal prijatelju prosi, da naj na vso moč skuša preprečiti, da bi zdravniki ne razparali njegovega trupla, kaj je povod njegovemu samoaioru> tega ne pove.
—	Napad na grofa Ita. Japanskega ministerskega predsednika grofa Ita je nekdo napal. Napad se pa ni po-srecil in napadovalca so zaprli. Napadovalec je član družbe, ki ima namen delovati proti inozemcem. Z grofom Itom so mnogi Japonci nezadovoljni, ker ;e bil preveč prijenljiv pri sklepanji miru z Kitajci.
—	Ogenj v tovarni za vato. Te dni je začelo goreti v neki tovarni za vato na Dunaji. Ogenj je napravil 20.000 gld. škode. Grasilcem se je posrečilo ogenj omejiti.
—	Samomor 731etnega starca. Te dni se je na Dunaji oběsil 73letni vpokojeni vratar najvišjega sodišča Konrád Kutra, ko je žena njegova šla kupovati na trg.
—	Ženska skočila čez brooklynski most v Ameriki. Dne 7. m. m. zjutraj ob 4. uri so potegnili iz East Riverja žensko napravljeno v trikot (tnak ali tesni lahki obleki), na prsih je imela amerikansko zastavo in pas za plavanje. Ženska je bila popolnoma omamljena in so jo prepeljali v bol-nišnico. Tam so zvěděli, da se piše Me. Arthur, 27 let stara, mati treh otrok. Dejanje je izvršila, da bi laglje kaj prislu-žila v kakem muzeji, ker nje mož že dalj časa nič ne zasluži. Ko je okrevala so jo hoteli tožiti radi poskušanega samomora, ali nj a zagovornik je odbil zatožbo in zahteval, da jo oproste. Sodnik jej je pripoznal 5 dolarjev kazni, češ, ako prosta odide bodo ženske pričele skakati raz most. Pripoznano globo so takoj plačali Časnikarjem je povedala, da ima že ponudbo za neki muzej. To je prva ženska, ki je skočila raz
nad 200 čevljev visoki most.
—	Naselbina opustošena. Grriddley, naselbina v Coffe County v Ameriki broječa 400 prebivalcev, bila je po viharji popolnoma uničena. Kar ni razdejal vihar, je pa po-končala voda, ker se je takoj nato oblak utrgal. Prebivalcev ni nobeden poškodovan
—	Nesreče na železnici v Ameriki. Na progi Great Northern železnice, nedaleč od Mel by v Ameriki, sta se dva vlaka zadela. Obe lokomotivi, vozovi za tovor in jeden voz za potnike so razbiti. Pet služabnikov železnice je na mestu mrtvih obležalo, pet osob pa je težko poškodovanih. — Osobni vlak Minneapolis, Sault St. Madie in Pacific železnice je dne 11. septembra ponesrečil na progi med Belgradom in Brostenom. Trije vozovi koncem vlaka so skočili raz tir in
40* -
pali čez nasip. Večina potnikov je poškodovanih. Težko je po-
škodovan bivši zvezni senator Washburn Brand iz Castelona je smrtno ranjena.
35 rudokopov ponesrečilo.
m
gospica Marija
Razstrelba voza za smodnik. Velika nesreća je dne 11. septembra sveČanostno veselje narodnega „tabora" „Grand Armyu v Ameriki motila Ko so streljali na čast do-
Dne
septembra
šlim veteranom, dogodila se je na Broadway med
m
popoludne okolu 3. ure nastal je ogenj v rovu Osceola rudo- cesto grozna razstrelba Voz za střelivo prvega Kentucky top kopu v Hougton v Severni Ameriki in je najbrže 40 mož in ničarskega polka se je razletel z močno razstrelbo. Šest topni
dečkov ali zažganih ali zadušenih. Ogenj je nastal v rovu čarjev je na mestu obležalo mrtvih, več vojakov milice je
štev.
katerega uporabljajo, da delavce
iz
rudokopa na težko poškodovanih. Usmrteni so grozno razmesarjeni,
popolnoma raztrgana.
sta
Uzrok osodepolne razstrelbe ne morejo
površino zemlje prevažajo Ko so plamen opazili, da je kakih 200 v rudokopu delajočih mož in dečkov bežalo proti rovu zvedeti. Topničarstvo je bilo na potu v Phonix Hill, na vozu
v mnenju, da jih bodo potem vzdignili na površje.
Ogenj
se
je bilo 65 funtov smodnika. Ko se je voz razletel, so ostanki
je tako hitro razširjeval, da ti niso mogli dospeti do rova; prileteli med vojake. Truplo voznika so našli 300 čevljev
bil že v plamenu in gost dim se je valil. Večjemu daleč od prostora nebreče. Odtrgane roke, noge in drugi udje
kakor tudi kosi obleke so ležali na okolo.
vhod
delu delavcev se je posrečilo dospeti na drugo stran rudokopa, kjer so jih skoz drugi rov izvlekli na površino. Ko so potem prečitali imena, so viděli da manjka 40 delavcev. Kmalu ko so řešeni dospěli na površino zemlje, se je pričel gost dim valiti iz vseh rovov in vsem še v rudokopu naha-jajočim so bila rešilna pota prestrežena. Vodje rudokopa pra-
vijo,
da je nemogoče,
da
kdo v rovu ostalih bil še pri
Tržne cene.
V Ljubljani dne 28. sept. 1895. Pšenica gld. 7.80 kr„
rž gld. 6 50 kr., ječmen gld. 6.5o kr., oves gld. 6.80 kr,
življenji. Ali so sežgani ali pa se v kratkem času zadušili.
ajda gld. 7.50 kr., proso gld
kr., turšica gld. 7*40 kr.,
sreČi ni v tem rovu toliko lesenih vpor kakor v druzih v leča gld. 12 — kr., grah gld. 10'— kr., iižol gld. 12
kr.
soseski, in ne bode dolgo trajalo, ko bode vse zgorelo.
Ka-
koršen je položaj sedaj, se ne more prav nič storiti za ne-srečnike, tudi niti ne poskušajo, da bi ogenj gasili. Kako je ■HHU	ako
je med nesreČniki kak rojak. Zanimivo pa je kar pišejo listi o tej nesreči in sicer, da je 40 ljudij ponesrečilo vsled njih
ogenj nastal se ne vé. Tudi do danes še nismo zvedeli,
lastne krivde. Ljudi so baje še o pravém Času svarili pred nevarnostjo, toda ti so namesto se rešili raje popřeje svoje
pipice izkadili.
Namen teh poročil
prejasen
Nič dru-
(Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Loterijske srećke.
V	Linču dne 28. sept. t. 1. : 24, 83.
V	Trstu dne 28. sept. t. V Pragi dne 2. okt. t.
73
2, 20.
83, 79, 36, 21, 20.
19, 80,
11.
zega nečejo nego s tem abotnim čenčanjem dobiti gradivo, da že v naprej omajejo vse oškodninske pravde zapuščenih vdov in sirot. Ako ponesrečeni res kljubu svarenju niso rešili svoje življenje, potem niso podjetniki rudnikov odgovorni za njih smrt in je vsaka tožba v tem oziru brezvspešna. To dobro vedo kapitalisti in njih najeti pisači, kateri hočejo vsako tožbo preprečiti, ali celo uniČiti. Mogoče pozvemo o tem še kaj zanesljivega iz pravega vira.	Glas Nar.

priporoča
n
Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani
Odgovoi
eanik: August Pucih
Tisk in zalužba
Blasnikovi nasledniki