l* h a j a ob ponedeljkih* Sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-78, Tajništvo in uprava 21-90 * tekoči račun pri komunalni banki v kranju '07-70-1-135 . letna narocni-na 900 din. mesečna 75 din. posamezna stev. 10 din LETO xrv KRANJ, 20. MARCA 19«! ŠT. 33 IZHAJA OD OKTOBRA 19« KOT TEDNIK - OD l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK Več podpore *V preteklem letu so tudi obrtne gospodarske organizacije slavile 10-etnico delavskega samoupravljanja. a razvoj družbene obrti je bilo to Petletno obdobje izredno pomemb-saj je ta s svojim razvojem in ™w opravičila svoj obstoj, vedno, kadar pi'semo ali govor i-rn°v o delavskem samoupravljanju v **sern^ gospodarstvu mislimo vse Preveč splošno. Ne upoštevamo, da ***t0,Pa)° v pogojih delavskega samoupravljanja med posameznimi dednostmi občutne razlike. Te izvilo že iz samih značilnosti, ki jih lm&)o določene stroke v okviru cestnega gospodarskega sistema. Zato le nujno potrebno, da se delavsko ^soupravljanje .obravnava ločeno. fko ločeno obravnave terja tudi obrt. Pogosto menimo, da je delavsko Satnoupravljanje v obrti dosti uspeš-ne}se zato, ker je informiranost v Manjših obratih lahko bolj popolna. o v neki meri tudi drži, vendar aelovanje organov delavskega samoupravljanja tukaj ne more priti do POPolnega, izraza. Zakaj? Obstoj glavnic z manjšim številom zaporih ni ekonomsko utemeljen. Tak *°lektiv se mora zlasti ukvarjati s storitveno dejavnostjo, zato ne mo-rJ ustvariti denarnih sredstev za na-*<*ijnji razvoj delavnice. Delavski Sx>eti po teh kolektivih torej ne mo-YV° opravljati z neko vsoto denar-sredstev m zato več ali man) °Pravljajo samo formalne dolžnosti. , y*e navedene zadeve pa nareku-'e/o organom delavskega samoupravljanja, da prično proučevati *j°zno9ti za združevanje manjših Ravnic v večje gospodarske orga-nt2acije. To bo razen večje rentabilnosti poslovanja postavilo tudi de-[avsko samoupravljanje na solidne)-50 in trdnejšo osnovo. v Danes jma-**° namreč v kranjskem okraju še Vedno 86 odstotkov obrtnih delavec, ki zaposlujejo man) kot 50 de-«*vcev. Nadaljnji razvoj družbene obrti, Predvsem v smeri mehanizacije, bo zahteval od organov delavskega samoupravljanja tudi odgovornejše de-7,a uspešno reševanje teh nalog to bodo delavski sveti potrebovali Vi konkretno pomoč s strani obrt- ^ zbornice in zborov proizvajal-po občinah. Predvsem občinski Hski odbori nai v večji meri so- ^tjejo pri družbenem upravljanju V obrti. Razumeti je treba, da obrt-\ podjetja že s samim delovanjem kujejo vrsto drobnih, pa vendar t°>nembnih komunalnih vprašanj \da prav zaradi tega zaslužijo še 6fcj0 pozornost. np Predsednik ObLO Tržič Lovro Cerar: Letos največja objekta družbenega standarda »Vsekakor za Tržič in okolico nobeno leto ni bilo pomembnejše kot je letošnje,« je začel pripovedovati predsednik ObLO Tržič, Lovro Cerar, ko smo se pred dnevi razgovarjali z njim o tržiškem drnžbenem načrtu in proračunu za leto 1961. JESENICE — Jeseniška železniška postaja je iz dneva v dan vse važnejše železniško prometno vozlišče na severu Jugoslavije. Skozi njo sedaj poteka skoraj ves tranzitni promet iz Vzhodne Evrope. Nedvomno bo imela kmalu še večji pomen, ko bo elekrificirana gorenjska proga (dela so že v teku) In tako povezana z elektrifikacijskim železniškim omrežjem proti Trstu in Roki. Z elektrifikacijo gorenjske proge se bodo tudi precej zmanjšali stroški prevoza. M. 2. »♦Letošnji proračun sicer kaže, da bomo razpolaga*i s pri bližino 30 % večjimi sredstvi kot lani, vendar bo položaj zlasti v primerjavi z napredkom v zadnjih letih nekoliko slabši. Precej sredstev bomo porabili za stroške, ki jih prejšnja leta nismo imeli (regres za prevoz dijakov, okrog 10 milijonov dinarjev, povišanje osebnih dohodkov v prosvetni službi in državni upravi okoli 24 milijonov dinarjev, večja podpora družbeno političnim organizacijam in podobno).« -Kakšna sredstva vam bodo potem ostala za družbeni standard?« >»Ce bi s številko zaokrožil, bodo za negospodarske investicije imeli na razpolago 400 milijonov dinarjev (gospodarske investicije 700 milijonov dinarjev). S temi sredstvi bomo lotos dogradili 80 družinskih stanovanj, 60 pa jih borno začeli graditi. Vsekakor bomo prav letos dogradili dva velika in pomembna objekta družbenega standarda, kakršnih v zgodovini Tržiča gotovo še nikdar prej ni bilo. Ko to govorim, mislim na letno TcooaliSče. ki bo s 1. majem Občinska konferenca ZB v Tržiču Delo v samoupravnih organih ena izmed najvažnejših nalog preživelih borce« N0B Tržič, 19. marca — Letošnji jubilej — 20-letnica revolucije naj bo praznovanje vseh državljanov — Z nadaljnjim šolanjem in strokovnim usposabljanjem ter izboljšanjem stanovanjskih razmer je treba članom Zveze borcev izboljšati življenjske razmere — Organizacije ZB naj zlasti letos aktivno sodelujejo pri prenašanju tradicij NOB na mladino — Osrednja občinska proslava revolucije bo na Retnjah 23. julija. Člani ZB naj še aktivneje sodelujejo v družbenih in delavskih samoupravnih organih in drugih organizacijah za uresničenje tistih načel, za katere so se bojevali. Taki so bili nekateri najvažnejši zaključki včerajšnje občinske konference članov Zveze borcev v Tržiču. Konferenci so prisostvovali tudi člani Okrajnega odbora ZB iz Kranja ter 81 delegatov, ki so jih izvolile krajevne organizacije v Krizah, Kovorju, Jelendolu, Pod-Ijubclju, v Lešah, v Lomu in v mestu Tržiču. m MVOLUCII Tončka Mokorel ^ekaterc starejše delavke v BPT Tržiču ter prvoborci in aktivisti r:-:~ra kota se še zmeraj živo spo-/""jajo prijazne in nasmejane, toda "^klonljivc tkalke Tončke Moko-rel. »dojena je bila v Tržiču 1. 1911 g* Z 14 letom starosti je morala v •j,varno, da bi si z*«1,,v''a kruhii D°^a ta je bil takrat zelo grenak • e'ala jc samo po 4 dni na teden r tov k po 4 ure. Zato je bila hudo |s,*0carana nad takim življenjem in *ala družbo pri ljudeh, ki so pri-v^dovali o krivicah takratnega ii» *n ° delavskih pravicah, ki ' bo treba izbojevati. Začela je x^tl v leošo prihodnost. V kolek-]jt" Predilnice je postala priljub-vJ??: Tako so jo tam že ob znani voh-1 tckstilm" stavki lcta 1936 iz- „j ll1 v stavkovni odbor. Po konča-§e HavV ie kil* seveda odpuščena. pr j Večjo vnemo se je oklenila na-vae. "e^a gibanja. Z naprednimi to-ile ! >e sodelovala, prebirala razno ^Ralno čtivo in se kalila v mlade-ta jr|V(>^ucionarja. 2e tisto leto, le-ste ' ie bila tudi sprejeta v vr-Rod t 1 'c zanjo velik do- jt!m .^''a ie vncta tajnica »Vza-Ra n°sti« in v drugih naprednih or~ fcv *ci'aJV Leta 1940 ic bila mučenju ni izdala ničesar. 19. junija 1942 je bila na spisku za strel. Toda odpeljali so jo v Mauthauscn in zatem v Ravensbruck kjer so jo i7!HK?1j /a razne noskuse. Odvzeli Na konferenci so največ govorili o nalogah te organizacije ob letošnjem praznovanju 20-letnice ljudske revolucije. Poudarjali so, da bi morali člani ZB ob tej priložnosti ne le organizirati in sodelovati na raznih proslavah marveč oživeti vso ostalo dejavnost tako pri nadaljnjem zbiranju zgodovinskega gradiva iz med Pro'-111 pri organizaciji protestov l1 draginii, zbirala jc podpise za itd C° p0m°č političnim zapornikom PrP^Pacijj ic ni iznenadila. Pri-rai, i,er»a ic bila na to. Brž jc zbi- b; oro-/'e. organizirala razna gi gaj\'a, itd, Ko oa jc juniia 1941 or-k0 'Zl.ra^a stavko v predilnici, se je cja ,aj ?e umaknila v partizane. To-Nn v ar'a 1942, ko je prišla ile-daj.? k°t kurirka v Kranj, jo je iz-Hj .ec sooznal in izdal Odpeljali J0 v Begunje. Kljub strašnemu Pred reorganizacijo društev prijateljev mladine Okrajna Zveza prijateljev mladine za Gorenjsko je odločila, da bodo na področju občine oziroma mesta ustanovili DPM, v občini s sedežem v Kranju pa Občinsko zvezo prijateljev mladine Kranj. Do sedaj sta bila ustanovljeni že dve DPM, in sicer na Prim-skovem in DPM Vodovodni stolp. Za ustanovitev DPM se pripravljajo tudi na Zlatem polju. Ustanovna skupščina bo verjetno 30. marca. — Ustanovili jih bodo še v Stražišču, na Kokrici in Struževem. Na ustanovnih skupščinah razpravljajo o programih dela, ki zajemajo skrb za družine Z otroki, izvenšolsko vzgojo in zaposlitev otrok, ureditev igrišč, organizacijo počitniških letovanj in izletov, delo pionirskih hišnih svetov, socialne zadeve in drugo. -on Janko Rudolf med semlnaristl Bohinj, 19. marca Danes popoldne je bil v Bohinju s mladinskem izobraževalnem centru CK LMS končan seminar za člane sekretariata OK LMS Kranj in predsednike ter sekretarje občinskih komitejev LMS. Zadnji dan seminarja je udeležencem predaval sekretar OK ZKS Janko Rudolf o perspektivnem programu gospodarskega razvoja in vlogi subjektivnih sil. Na seminarju, kateremu je prisostvovalo 18 udeležencev, sta prve dva dni predavala Zdravko Krvina predsednik OK LMS o Aktualnih nalogah, ki stoje v tem obdobju pred organizacijo LMS in Igor Jan-har, sekretar OK LMS, o sistemu in metodah dela. NOB, pri pripovedovanju na šolah q dogodkih iz dni revolucije, pri aktivnejšem sodelovanju v raznih organizacijah, organih oblasti, v delavskih svetih in podobno. O tem je govoril že predsednik Franc Ja-^jjodic v svojem poročilu in to so poudarjali tudi mnogi udeleženci v diskusiji. Tudi podatek, da je izmed 1097 članov ZB samo 278 v vrstah zveze komunistov je nekatere izne-nadil, zlasti še, ker je med člani ZB 300 preživelih borcev iz 1. 1941 in imajo vse pogoje, da so tudi danes, kot v času vstaje, v prvih vrstah. N Vladimir Peraič, Franc Pagon iz Kranja, sekretar občinskega komiteja ZK Tomažin Zdravko in drugi pa so govorili tudi o pravicah in ugodnostih, ki jih danes nudijo novi zakoni članom ZB in ki sc jih če-stokrat premalo poslužujemo. Zato so pdiporočali, da je treba članstvo seznanjati z njihovimi pravicami, iskati pomoči in nasvete pri občinskem odboru ZB in zlasti prošnje za razne priznavalnine, za uveliav-1 janje službenih let in podobno, bolj jasno sestavljati tako da je iz njih razvidno stvarno.stanje. Pri tem pa so tudi omenili nekatere neskladnosti, ki naj bi jih predpisi v bodoče uredili. Na primer ženi z otroki, ki je bila izseljena zaradi delovanja s partizani, se danes doba iz-seljcnstva ne prizna v službena leta. Prav tako nima nobene prednosti v priznavanju službenih let tisti aktivist, ki je takrat poleg dela v tovarni toliko noči in prostega časa posvetil ilegalnemu delu in pri tem tvegal življenje. Izrazili so prepričanje, da bodo take in nekatere podobne neskladnosti v prihodnosti odstranjene. V nalogah za bodoče delo so predvideli tudi začeta dela za postavitev centralnega spomenika NOB v mestu Tržiču. Prav tako bodo letos preuredili spomenik in krematorij v bivšem koncentracijskem taborišču v Podljubclju ter postavili ustrezno ploščo tudi na vhoda ljubeljskega predora. Preuredili bodo tudi grobišče talcev v Retnjah, kjer bo ob tei priložnosti 23. julija osrednja občinska proslava 20-lctnicc revolucije. -1. c. S plenuma Občinskega komiteja ZK v Radovljici Štiri poverieništva Na zadnjem plenumu Občinskega komiteja Zveze komunistov v Radovljici, ki je bil pretekli četrtek, so med dragim največ govorili o nekaterih organizacijskih problemih v okviru združitve bohinjske, blejske in radovljiške občine. Sestavili so ideološko in kadrovsko komisijo in postavili poverjeni-štva v okviru občine na Bledu, v Bohinjski Bistrici; v Gorjah in Radovljici. Sprejeli so tudi sklep o izvedbi letnih konferenc Zveze komunistov po osnovnih organizacijah. Pogovorili pa so se tudi o bližnii konferenci Občinskega komiteja ZK v Radovljici. Člani plenuma so bili tudi mnenja, da se dodeli nekaj gozdnih površin kmetijskim posestvom na po- nih ovir, ta teden 24. marca.« dročju radovljiške občine. M. Z. n-n- LOVRO CERAR dograjeno, in Zdravstveni dom, katerega otvoritev bo predvidoma za 29. november. Da sta to velika objekta lahko povedo tudi Številke. Za prvega je bilo potrebno 90 milijonov dinarjev, za drugega pa okoli 240 milijonov dinarjev. Čeprav srno omenili le dva velika objekta družbenega standarda, je še vrsto drugih bolj'ali manj pomembnih objektov, n. pr. novo šolsko poslopje, ki bo letos pod streho (zato bo potrebnih 40 milijonov dinarjev), dograditev vodovoda »Žegnan studene« — Naklo (90 milijonov dinarjev) in pričetek gradnje vodovoda Cadovije — Tržič. Pomembna bo tudi ureditev domov v LeSah. Kovorju in Lomu, saj tamkajšnje organizacije sedaj sploh nimajo delovnih prostorov.« «Kaj pa turizem? Zlasti spričo malobmejnega prometa?« »■►Vse ka/.o, da se bomo prav letos premaknili z mrtve točke. Se do sezone bo urejen dom -Staneta Žagarja« na Ljubelju, ki bo imel 60 ležišč in ostale restavracijske prostore. Doslej namreč v tržlški občini sob skoraj nismo imeli. Za zimski turizem bo vsekakor velika pridobitev vzponjača na Zelenico, čeprav letos v celoti še ne bo dograjena. Vsekakor bo zgrajenih prvih 1000 metrov vzpenjale, in sicer od gostišča na Zelenici do podnožja zetoniškega plazu.« »In kdaj predvidevate, da bo ObLO sprejemal letošnji družbeni načrt in proračun?« »Ce ne bo kakšnih nepredvide- Ra?voj turizma v tržiškem kotu Lani 100 odstotkov vec gostov Na občnem zboru TD so govorili zlasti o maloobmejnem prometu TONČKA MOKOREL so ji mozeg iz hrbtenice itd. Celo 'oex so ji odrezali nad koleni zaradi poskusov. Toda Tončka je še zmeraj živela, dasi se ji je v tem bil žc zmračil um od grozot, ki jih jc videla in prestajala. 12. decembra 1942 so jo dokončno umorili in jo sežgali v krematoriju, Domov pa so poslali obvestilo, da je umrla za- radi bolezni srca in ledvic. I Krvavec, 19. marca - Danes in Na tovarni BPT v Tržiču danes včeraj je bilo na smučiščih na Kr-vFsi spominska plošča tej tihi in ne- | vavcu mednarodno tekmovanje v uklonljivi junakinji, ki je bila . ob slalomu in veleslalomu, katero vsa-vstaji pred 20 leti med prvimi or- ko leto ob tem času prireja kranjski ganizatorji upora in revolucije. ' smučarski klub Triglav. Razen sko- Tržič, 19. marca — Na Občnem zboru Turističnega društva Tržič, ki je bil sinoči v prostorih Hotela Pošta, so navzoči ugotavljali, da sc je v zadnjem času dokaj povečal turistični promet v tem kraju. Kot je v svojem poročilu povedal predsednik te organizacije tovariš Gašper Štibel, se je lani povečalo število 6a 100% v primerjavi s prejšnjim letom. Precejšen razmah turističnega prometa pa se jim obeta zlasti z razvijanjem maloobmejnega prometa z sosednjo Avstrijo, ki doslej še ni dobil pravega razmaha. Največja trenutna ovira pa je zaradi nezadostnih ležišč v tamkajšnjih gostiščih in bo v prihodnosti nujno nočnin za 110%, število gostov pa povečati hotelske zmogljivosti Mednarodne fekme v alpskem smučanju na Krvavcu Rekord • nad 120 udeležencev raj vse naše alpske elite, se je borilo za najboljša mesta kar lepo število tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, medtem ko so napovedani Italijani dan poprej udeležbo odpovedali. Letošnje tekmovanje j« bilo tudi združeno z republiškim prvenstvom za članice, mladince in mladinke. Udeležba je bila takšna, kot doslej še ni bila na Krvavcu. Več kot 120 tekmovalcev in tekmo-(Nadaljevanje na 4. strani) Turistično društvo v Tržiču ima 420 članov. Lani je društvo organiziralo 3 koncerte, eno operno predstavo in več predavanj. Zlasti pa je postal tradicionalen njihov karneval, ki ga prireja TD. Iz dohodkov, ki jih je lani imelo društvo z menjalnico valut, z prodajo vozovnic, z organizacijo izletov, zlasti pa s prodajo razglednic itd., je društvo lani investiralo 402.000 dinarjev za ureditev sprehajališča »Za gradom« in za nekatere druge potrebe pri razvoju turizma. -1. c. Ves teden nestalno vreme s pogostimi padavinami in ohladitvami zlasti proti koncu tedna. Na Gorenjskem v višjih legah sneg. STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA re oni po sueni 'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....imunim.....iiiiiii« mm I NA POTI V GVINEJO V soboto je predsednik republike Tito s soprogo in spremstvom zapustil ozemlje prijateljske Liberije in se napotil na obisk v Gvinejo. Pred odhodom je bilo objavljeno skupno libcrijsko-jugoslovansko uradno sporočilo, ki posebej poudarja obojestransko podporo odvisnim narodom v njihovem boju za neodvisnost, obsoja vsako vmešavanje v notranje zadeve posameznih držav, z zaskrbljenostjo obravnava položaj v Kongu, Angoli in Južnoafriški uniji in na koncu z zadovoljstvom ugotavlja, da so vsi pogoji za nadaljnje vsestransko sodelovanje med Liberijo in Jugoslavijo. I MOSKVA O OBNOVITVI ŽENEVSKIH POGAJANJ Jutri *e bodo v Ženevi nadaljevala pogajanja med Sovjetsko zvezo, ZDA m Veliko Britanijo o prepovedi atomskih poskusov. Ta pogajanja ki trajajo že dve leti, so bila prekinjena lani decembra, potem pa odložena na predlog ameriške vlade. V Sovjetski zvezi pripisujejo obnovitvi ženevskih pogajanj velik pomen. Kakor poudarjajo, bi namreč^ sklenitev sporazuma pomenila prvi korak na poti k praktični ureditvi enega izmed najvažnejših mednarodnih problemov — razorožitve. KULTURNO PROSVETNI TEDEN NA KOROŠKEM Včeraj sc je začel v Celovcu kulturno prosvetni teden koroških Slovencev. Na koncertih, predavanjih in ostalih kulturnih prireditvah bo v dneh do 25. marca prikazana vsa kulturna dejavnost koroških Slovencev Na raznih prireditvah bo sodelovalo tudi šest najboljših slovenskih književnikov in gledališče »Tone Čufar« z Jesenic. Pred bližnjo fluorografsko akcijo v Kranju Tuberkuloza v kranjski oblini Ljudje m dogodki ZNOVA 0 KO Iz poročil, ki prihajajo iz New Vorka, je videti, da bo prihodnji teden Generalna skupščina OZN začela znova razpravljati o kongoškem problemu. Blokovsko nepovezane države, ki so bile že doslej zelo agilne in so dale vrsto pobud za pravično rešitev te?a vprašanja, pripravljajo novo akcijo v tej smeri. Osnovne misli o rešitvi tega perečega mednarodnega problema je nakazal v svojem govoru pred Generalno skupščino predsednik Gane Nkrumah. Razprava o Kongu je na dnevnem redu raznih organov OZN že od lanskega poletja. Vendar doslej, kljub mnogim pozitivnim resolucijam in sugestijam, ni bilo ničesar storjenega, da bi se položaj v deželi normaliziral. Tudi zadnje resolucije, ki jo je Varnostni svet izglasoval 21. februarja, nihče ne izvaja. Nasprotno, koloniali^tične sile in njihove agenture se trudijo, da bi preprečile uresničitev resolucije in onemogočile ureditev položaj v deželi. Zato so novi ukrepi nujni. Generalna skupščina pa bi morala ne le potrditi načela, ki jih je sprejel Varnostni svet, marveč določiti tudi nujne sankcije za primer, Se se kdo ne bi hotel podrediti njenim sklepom. Kljub popolnoma jasnemu pozivu Varnostnega sveta, naj Belgija umakne svoje vojaško in polvojaško osebje iz Konga, je belgijska soldi-teska še vedno tam kjer je bila. Celo več! Behjjska vlada je cinično zavrnila odgovornost za tak položaj f pripombo, da pač ne more prisiliti svojih državljanov, da bi se vrnili v domovino, če nočejo. Hkrati s tem se nadaljujejo vojaške akcije mobutujevcev in drugih plačancev, čeprav je bilo v resoluciji posebej poudarjeno, naj se vsi vzdrže kakršnihkoli nadaljnjih vo- jaških akcij. Svojo ost so naperili kongoški plačanci tudi na sile OZN in jih z orožjem prisilili, da zapustijo nekatere strateško važne postojanke. Za čudo enote sil OZN niso reigirale, čeprav so imele povsem lasen ukaz, da tudi z orožjem — če bo tc potrebno — prisilijo nepo-korneže k spoštovanju načel, ki iih je sprejel Varnostni svet. Kongoški plačanci tudi na »političnem* področju nadaljujejo s svoto akcijo. To najbolje dokazujejo skepi tako imenovane konference za okroglo mizo v Tananarivi. Tu so razkosali Kongo na 10 »samostojnih« državic, kar je v očitnem nasprotju s kongoško ustavo in pravico konjskega ljudstva do suverenosti in teritorialni nedeljivosti. S tem sklepom so praktično uresničili belgijsko zamisel o ureditvi Konga, ki pa so jo lani ha konferenci za okroglo mizo v Bruslju kongoški politični prvaki — med njimi tudi Lumumba — zavrnili. To je javno priznal tudi belgijski zunanji minister Vigny, ki je izjavil, da so sklep? o razkosanju Konga taki kot je W" l.a prvotna zamisel Belgije o rešitvi kengoškega problema. Ob teh akcijah pa se sile OZtf prav nič ne potrudijo, da bi omogočile delovanje zakonitih kongO' ških predstavništev: parlamenta & vlade premiera Gizenge, čeprav bilo v resoluciji Varnostnega sveti čisto natančno povedano, da r prav tem institucijam treba zagotoviti nemoteno delo. Dokler pa ne bo zadoščeno vH[ tem osnovnim zahtevam, se položi) v deželi ne more normalizirati. "Z*~ to je osnovni cilj vseh miroljubni* sil, doseči njihovo končno uresnU1' tev. Pričakujemo, da bo GeneraU** skupščina v tej smeri energični ukrepala. Tuberkuloza je spremenila svoj obraz. Vedno manj slišimo o umrlih za tuberkulozo, vse manj se srečujemo s shujšanimi, ble-dičnimi in pokašljujočimi ter na posteljo obsojenimi tuberkuloznimi bolniki. Pozornost širše javnosti Je zato popustila, strah pred tuberkulozo je izginil in optimistično razpoloženje se je razširilo med laičnimi in včasih celo zdravstvenimi krogi. Vprašanje pa Je, v koliki meri je tako naše gledanje upravičeno. Iznajdba uspešnih zdraviL brezplačno zdravljenje in dvig življenjskega standarda so faktorji, ki so uspeli zelo zmanjšati umrljivost zaradi tuberkuloze. Vendar pa z upadanjem števila letno na novo obolelih, predvsem pa z upadanjem skupnega števila vseh bolnikov — na novo obolelih in še neozdravljcnih iz prejšnjih let -še ne moremo biti zadovoljni. Oglejmo si številke za našo občino: 1957 1958 1959 1960 novo oboleli 72 81 82 56 vseh bolnikov 393 367 340 311 umrlo 4 6 10 4 i. Vsem Je znano, da naloga zdravstvene službe ni samo preprečevanje smrti, temveč in pred- vsem preprečevanje obolevanja, popolna ozdravitev že obolelih in njihova vrnitev v produktivno delo. Zakaj nam vse to pri .tuberkulozi tako počasi uspeva? Vzrok jc predvsem v naravi bolezni same. V že napredovalnem stadiju jc tuberkuloza vsekakor še danes dokaj težko ozdravljiva bolezen. Zahteva dolgo zdravljenje, tesno sodelovanje bolnika z zdravnikom, disciplino pri dolgotrajnem jemanju zdravil, večkrat tudi pristanek na operativne posege, uvidevnost pri ponovni zaposlitvi itd. Vse te zahteve pa mnogi bolniki, ki že po razmeroma kratkotrajnem zdravljenju nimajo prav nobenih težav, zanemarijo in tako postanejo sčasoma kronično bolni in neozdravljivi izločevale! tuberkuloznih bacilov ter s tem seveda izvor za nove in nove okužbe zdravih. Naši napori morajo biti usmerjeni predvsem k ranemu odkrivanju bolezni, ko je že v začetnem ln razmeroma lahko ozdravljivem stadiju. So pa še vedno pomanjkljivi! Fluorografijo — masovno rentgensko slikanje pljuč vsega prebivalstva, smo imeli v naši občini zadnjič pred 7 leti. če iz-vzmamemo občasno fluorografi-ranje delavcev v nekaterih kranj- skih tovarnah. Protituberkuloznt dispanzer, ki žal še nima lastnega fluorografa, ne more z mučnim in dolgotrajnim rentgenskim pre-svetljevanjem dovolj uspešno kontrolirati občine s 42.000 prebivalci glede bolezni, pri katerih, vsaj v začetku ni nobenih posebnih znakov in je treba obolele aktivno iskati. In ravno takrat je bolezen mogoče najlaže in najhi-trejeje ozdraviti. Čeprav jc stanje v pogledu tuberkuloze pri nas še najbolj ugodno v primeru s stanjem v drugih predelih naše države, vendar potrošimo in izgubimo zaradi tuberkuloze še vedno samo v naši občini daleč preko 50 milijonov dinarjev letno za zdravljonjo, hranarine, invalidnine in na izpadu delovnih dni. Fluorografija' vsega odraslega prebivalstva naše občine bo pomagala odkriti vse nam še nepoznane bolnike in tako omogočila njihovo pravočasno zdravljenje in s tem preprečila nadaljne infekcijo, l/vtr na fluografiji lahko odkrivamo tudi vsa ostala pljučna obolenja n. pr. pljučnega I a-ka in nekatera srčna obolenja, naj ne bo občana, ki bi se branil pregleda ob priliki te velike zdravstvene akcije. Dr. Jože Sušteršič V petek popoldne je kranjsko trgovsko podjetje »Elita« odprlo v Prešernovi ulici v Kranju no«« trgovino z modno konfekeijo »MAJA«. To je že peta poslovalnica omenjenega trgovskega podjetja-Adaptacija lokala, ki jo je »Elita« oskrbela z lastnimi sredstvi. Je veljala 1,5 milijona dinarjev. V »MAJI« bodo imeli stalno na zalogi prvovrstne izdelke najboljših jugoslovanskih tovarn drobne konfekcije. Za trgovino »MAJA« je bilo takoj veliko zanimanje, saj so prvi kupci takoj pa otvoritvi napolnili trgovino in si z zanimanjem ogledovali in kupovali prodajne predmete. zborov volivcev V preteklem tednu so bili zaključeni zbori volivcev na območju kranjske občine, ob katerih pa se je pokazalo več pomanjkljivosti. Predstavniki krajevnih organizacij SZDL iz Resnice, Gorenje Save, Rritofa, Jezerskega, Mavčič in od drugod so se upravičeno pritoževali, ker so dobili material za zbore le nekaj dni pred samimi zbori in zato niso mogli sklicati sestanek aktiva ter se tako temeljiteje pripraviti. Prenekatcri zbor volivcev Je prav zelo slabo uspel. Druga, nič manjša, pomanjkljivost je bila ta, da ObLO v več primerih nflŠrazgovor Vedno pripravljena 2elezarna na Jesenicah ima za rih zjutraj, ob tretji url popol-svoje delavce posebno obratno dne pa se vračam domov,« je še ambulanto, s kapaciteto 47 po- dodala. stelj. Ko sem se minuli teden Vendar ni je v kasnejšem mudila v tem železarskem kra- razgovoru povedala, da je zado-ju, sem se za nekaj časa pomu- voljna in da z velikim veseljem dila v tej zdravstveni ustanovi, opravlja svoj posel. Poiskala sem medicinsko sestro »Dela je dovolj, celo preveč,.* Anico Bregant, za katero so mi kar je razumljivo, saj 2elezar-| povedali, da že osem let zapored na zaposluje okrog 7000 delav-| službuje v omenjeni ambulanti, cev. Z nekaterimi je včasih ze-Zal, smo jo morali poklicati od lo težko, z mnogimi pa se da le-dela. po delati.« »Slišala sem, da ste že vrsto »In kakšnih bolnikov imate let zaposleni tu. Ste doma z Je- največ?« »Sedaj v zimskem času je bilo največ revmatičnih, pogosti p« sta tudi angina in bronhitis. Morda pride še največ pacientov senic?« Prijazno mi je povedala, da se že vseh osem let vozi z Bleda, kjer stanuje s svojo družino. »Vsak dan vstajam ob štl- ■ zaradi nezgod pri delu, veliko p je opeklin, pa tudi zastrupitev. Pred mesecem smo imeli dve težki zastrupitvi, ki pa smo ju uspešno pozdravili.« Govorili sva še o tem in onem. Izvedela sem, kako so poskrbeli za tiste družine, pri katerih eden od staršev zboli. Ce Je to na primer mati in zaradi obolelosti ne more paziti na svoje otroke, gre oče lahko vseeno na delo. V posebnem tečaju so namreč lani v januarju izučili 4 takoimenovane družinske pomočnice, ki v takih nujnih primerih, kot sem ga pravkar opisala, hodijo na domove, pomagajo bolnikom in varujejo otroke. Izvedela sem še, da število pregledov v obratni ambulanti varira od 130 do 150, kar je zares mnogo. Morali sva končati. Ura se Je nagibala že proti opoldnevu, v akalnici pa je bila še vrsta pa- \ cientov. M. F. [ ni dal volivcem določenih odgovorov na njihove sklepe in vprašanja iz prejšnjih zborov volivcev. Zato m čudno, če »o nekateri diskutanti iz vrst volivcev negodovali, češ zakaj sklicujejo zbore volivcev, če gredo potem mimo njihovih sklepov. Prav organizacije SZDL po terenih bi morale znati ljudi zainteresirati za zbore volivcev in s tem zagotoviti boljšo udeležbo in plodnej-šo diskusijo. Po drugi strani bi morala organizacija SZDL stremeti za tem, da se problemi v družbenem planu ne obravnavajo samo iz oz- NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA SKOPJA LOKA - Trgovsko podjetje »Lubnik« v Škofij Loki je v četrtek, 16. marca ob 17. uri odprlo na Mestnem trgu samopostrežno prodajalno z živili in gospodinjskimi potrebščinami. Lokal je zelo lepo urejen in moderno opremljen. Ob otvoritvi se je zbralo izredno veliko ljudi, tako da so Skofjeločani že takoj prvi dan pokazali za omenjeno pridobitev izredno zanimanje. Po prvi uri poslovanja so imeli za 80.000 dinarjev prometa. kih lokalističraih teženj, ampak £ vidika celotne občine. Le tako J" razprava o družbenem planu l*"^ dosegla svoj namen. Tako pa razprava na zborih volivcev, če ^ prepuSčena samo volivcem, brez delovanja organizacij, ostala fc ' krajevnih problemih. Seveda pa bo pomoč organiz*^ SZDL možna le takrat, kadar ^ le-ta predhodno prejela potre'* material o tej problematiki, ne r le kratek izvleček iz družbeni plana in še tega prepozno. Gradnja zdravstvenega dom* Železniki Gradnja Zdravstvenega dom* £ v preteklem letu lepo napredova'^' Po načrtu bi morala biti konca?, do leta 1961. Ker pa je imel r?W ski odbor precej težav z obrtni** mi deli in je delo zaviralo tudi » bo vreme, predvidevajo, da bo lZ. ročen svojemu namenu do 1- ^(, letos. S finančnimi sredstvi Jc,,of liko pomagal Okrajni ljudski °.,0 Kranj in- Okrajni zavod za socr* ^ zavarovanje v Kranju. Gradijo tU . stanovanjski blok za zdravstvi, delavec. Z gradnjo bodo v let I rt« bodo končali, ker bodo morali d*a njem letu nadaljevali, vendar )' ckla^l sredstva iz stanovanjskega s • ti MLIP Cešnjica za stanovanj5 blok za strokovni kader. VILKO KUS Izobraževanje kadrov na Gorenjskem v zvezi z resolucijo ZIS (Nadaljevanje in konec) Organi delavskega samoupravljanja se nc smejo uspavati s tem, če imajo trenutno dovolj kadra in če svoje izdelke z lahkoto plasirajo na tržišču. Tudi trike gospodarske organizacije bodo morda v prihodnje prišle v situacijo, da bodo prav strokovno izobraženi in usposobljeni kadri tisti faktor, od katerega bo odvisno, ali 6e bo gospodarska organizacija le nadalje razvijala 'n obdržala svoj sloves, ali ne. Nujno jc, da gospodarske organizacije skladno z vsestranskim razvojem svojega podjetja, precenijo sedanje in perspektivne potrebe po kadrih. Prav pa je tudi, da napravijo v tem smislu še nekaj korakov naprej in izdelajo konkretne programe strokovne izobrazbe kadrov - to pa detaljno in po strokah. Iz tega načrta naj bo razvidno koliko in kakšne kadre bo podjetje potrebovalo v posameznih letih, koliko delavcev bo treba prekvalificirati no sodobnejše delovne procese itd. Potrebno je tudi, da se v gospodarskih organizacijah pogovorijo o načinu izobraževanja kadra, t. j. ali bodo to storile same ali skupno z drugo gospodarsko organizacijo. One imajo vso pravico, da si organizirajo lastne šole, izobraževalno centre, tečaje, seminarje in podobno. Ako se bodo odločile za lastno izobraževanje v okviru svojega podjetja, so dolžne, da nakažejo centru nalogo in fizionomijo kadrov, ki jih potrebujejo. V tokih primerih dajo gospodarske organizacije soglasje k učnemu načrtu in predmetniku in v zvezi z izborom učnega kadra ter otkrbijo izobraževalni ustanovi tudi potrebna materialna sredstva za nemoteno delo v izobraževalnih zavodih. Ce si pa gospodarska organizacija ne more osnovati lastnega izobraževalnega zavoda, je pa vendar dolžna, da intenzivno sodeluje z zavodi za strokovno izobraževanje, kjer se šolajo njeni kadri. Tem zavodom mora nakazovati smer in dajati ton za izobraževanje, z namenom, da jim ti zavodi izoblikujejo res uporubne kadre. Resolucija postavlja pred organe delavskega samoupravljanja tudi zahtevo, da organizirajo v podjetjih socialno kadrovsko službo. Ta služba bo dolžna analizirati v podjetjih vso problematiko v zvezi s kadrovanjem in pravočasno informirati samoupravne organe o stanju stvari. Na osnovi najrazličnejših analiz se bodo mogli organi upravljanja sistematsko in o pravem času ukvarjati s problematiko usposabljanja kadrov. Kadrovska služba bo tako postala pomožni organ družbenega upravljanja, ne pa odločilni faktor v podjetju. Resolucija postavlja gospodarskim zbornicam, strokovnim združenjem in javnim Blužbam nalogo, da aktivno sodelujejo na področju strokovnega izobraŽevanja, da spodbujajo to dejavnost v gospodarskih organizacijah in javnih službah. V zvezi s tem moramo potrditi, da so bile vse tri gospodarske zbornice na Gorenjskem v šole zelo aktivne: Trgovinska zbornica v Kranju je s sodelovanjem Republiške zbornice za trgovino izdelala nove profile kadrov za dvoletno učno dobo, organizirala v Kranju in na Jesenicah poslovodsko šolo, sedaj pa pripravlja gradnjo novega izobraževalnega centra. Gostinska zbornica je preuredila hotel Krim na Bledu v izobraževalni center gostinske 6meri, največ dela pa ima Obrtna zbornica, kateri j« uspelo organizirati že štiri izobraževalne centre, do jeseni pa se bo to število podvojilo. Zelo malo pobud za izobraževanje kadrov v državni upravi pa so dale javne službe. Ker je aparat v državni upravi, v družbenih organizacijah zadrugah itd. dokaj močan, bo nujno potrebno vedeti, kakšne ljudi tod potrebujemo. Pri izobraževanju kadrov imajo ljudski odbori kot organi oblasti in razvijajočega se komunalnega sistema zelo pomembno vlogo. Njihova naloga Je, da analizirajo potrebe po kadrih, da vplivajo na gospodarske organizacije in javne službe, da jim pomagajo pri vseh vpraianjih, ki se nanašajo na probleme izobraževanja kadra. Njihova neposredna naloga pa je reševati probleme izobraževanja strokovnih kadrov, širiti omrežje strokovnih šol, posebno skrb pa posvetiti vključevanju mladine v deficitne poklice (prehrambena obrt, gradbeništvo, kmetijstvo in podobno). Pri reorganizaciji našega strokovnega šolstva moramo izhajati iz potreb gospodarskih organizacijah in potreb komune. Komuni so poverjene temeljne ekonomsko-politične naloge, zato ji mora biti poverjena tudi skrb za vzgojo kadra. Izobraževanje naj bo torej služba, ki pripada komuni. Ona je dolžna, da planira potrebe po kadrih, ona je dolina skupno z gospodarskimi organizacijami določati profile kadrov, izobraževalni zavodi pa so dolžni take kadre vzgajati. Zato prehajamo iz dosedanje toge in uniformirane strokovne šole do raznolikega in zelo pestrega strokovnega izobraževanja. Edina enotnost tudi v novem izobraževalnem sistemu pa ostane v splošni, idejni in družbeno ekonomski smeri. Naš družbeni razvoj z bliskovito naglico gradi moderno industrijo. Ta že deloma ima. v bližnji prihodnosti pa bo imela še več modernih strojev, sodobno opremo, sodobno organizacijo dof la,nove tehne-loške procese, sO' no delitev dela itd. S tem na*^ ščajo tudi nova in nova del° JJj mesta in novi, rekel bi sPeCl^o poklici. Naši zavodi za stroko izobraževanje pa tu ne smejo . stajati, marveč se morajo de dela in sodobni mehanizaciji p đ lagoditi. In prav zato mor3 ^ čimprej odpraviti protislovja, so med obrtniško in moderno dustrijsko proizvodnjo. Dozdeva se mi, da smo Prl Ijavljanju novih smernic Prl ^ braževanju strokovnih kadrov" f pravili določene napake, i° nj-pri tem, ko gospodarske °™pt(r zacije terjajo od šol le dobre v ^ izvajalce, za ostale komP°n sodobnega človeka kot uPr*7Jt*e ca pa jim ni mar. Gospoda ^ organizacije namreč pozabljal ^ splošno in družbeno ekono ^, izobrazbo. Na ta problem P 9e' govarja Kosta CrvenkovsK^^c' kretar Izvršnega sveta za P* pf* to in kulturo takole: »Ako » izobraževanju kadrov zađ°^j0v«,° le z izobraževanjem za mesto, s tem zožujemo osn & rast nove tehniške In *l lovne inteligence, brez ^JLje** ne moremo zamisliti nadaiJ^t* napredka naše družbe ko* fcf<« niti gospodarstva, niti tebi" STRAN ZANIMIVOST MLADA RAST Ob številnih gozdnih požarih *B> Vse to me je zelo skrbelo in stežka sem dohajal 8,lverja. ki me je divje vlekel za vrv. Vsak hip sem Se spotaknil. Tako smo prišli na kraj goščave - prvi 80 se spustili v dir proti drevesu. Tedaj pa sem jih videl, kako so se komaj dobrih deset metrov dalje nenadoma ustavili - nato se jim je iz grla iztrgal Pridušen krik. Obstali smo kot prikovani. Pred nami J* zijala velika jama, ki je morala biti že dalj časa ^kopana. Vse je bilo jasno. Skrivališče Je nekdo našel in oplenil. 142. Stali so nepremično, kot da bi bilo treščilo vanje in brez besede so strmeli v jamo. Prvi se je zavedel Silver. »Jim«, ml je posepetal, »tule imaš pištolo In glej, da mi boš pomagal, če pride do div-jaštva.-m Hkrati me je vlekel na nasprotno stran jame. Roparji so začeli kričati in preklinjati ter so drug za drugim poskakali v jamo. Kopali so in grebli so s prsti po dnu In razmetavali ostanke de-sak. Našli so le en sam zlatnik. Tedaj se je utrgal plaz. Nekdo je pokazal na Silverja in name, češ da sva midva kriva vse nesreče. Rdeči petelin razsaja ČUVAJMO GOZDOVE PRED POŽAROM - NEPREVIDNOST ALI OTROŠKA IGRA LAHKO POVZROČI MILIJONSKO ŠKODO -SPOMLADANSKI DNEVI NEVARNOST ZA GOZDNE POŽARE NOČ OD 3. na 4. JUNIJA LANI JE BILA ZA VA5CANE IZ VASI DOLNJE PODJELJE NAD BOHINJSKO BISTRICO NOC GROZE. VELIK POŽAR JE V NEKAJ MINUTAH ZAJEL TRI STANOVANJSKE HISE TER DVA HLEVA TER JIH UPEPELIL. ZGORELI SO POLJSKI PRIDELKI, ORODJE, OBLEKA IN CELO ŽIVINA. PRAVA SREČA V NESREČI JE BILA, DA TUDI NEKATERI VASCANI NISO 2IVI ZGORELI. TA SREČA SE IMENUJE TRILETNI FANTEK, KO POZNO ZVEČER SE NI ZASPAL IN JE SLIŠAL ZUNAJ ČUDNO PRASKETANJE. PREBUDIL JE MAMO IN JE VPRAŠAL: »ALI SPET PADA SODRA?« MAMA JE VSTALA, STOPILA K OKNU IN ZAGLEDALA STRAŠEN PRIZOR. IZ HLEVA SO ŠVIGALI PLAMENI IN 2E OBJEMALI NJIHOVO HIŠO. V DOLINI SO TULILE SIRENE, V SOSEDNJI VASI PA JE UDARJALO PLAT ZVONA. SPET JE NEUSMILJENO PUSTOŠIL RDEČI PETELIN... SPOMLADANSKI DNEVI — NEVARNOST POŽAROV Letos se jc pomlad začela že veliko prej, kot je določena po koledarju. Zunaj je vse suho in le majhna iskrica z vlaka ali cigaretni ogorek, nič hudega sluteč, lahko napravita milijonsko škodo. Izredno lepi sončni spomladanski dnevi so vsako leto največja nevarnost za požare na travnatih in gozdnih površinah. Tu seveda niso izvzeta gospodarska poslopja in stanovanjske hiše. Doslei smo v kranjskem okraju zabeležili največ gozdnih požarov v letu 1959, in sicer 22, ki so povzročili nad 6 milijonov dinarjev škode. Največ jih je nastalo zaradi neprevidnosti prebivalcev, ki Srečanje (korejska pravljica) Najvišji samostan nase dežele }e na »Gori dolgega življenja* v pro-^ct. Hoanghai. Visi rta omottčeni ^sini strme skale kot ptiček, ki se HtrHJen od dolgega letanja za hip *Počije na koncu' zibajoče se vejice. Menihi se morajo spuščati po debeli *Tw, če hočejo priti v dolino, ki jo kljub temu, da prezirajo vse posvet-"8» tu in tam le morajo obiskati, *er potrebujejo brano, kurjavo m Pitno voda. V ta kraj vsako leto prihaja brez-stevila ljudi, da bi si vsaj od spodaj ogledali ta čudežni samostan. Toda v deželi jc še drug samostan, ki tekmuje s slovesom najviš-)e%a samostana. To je največji samostan v deželi na jugu pod znamenito goro Keriong. Jn tako se je nekega dne menih iz najvišjega samostana odpravil na pot proti jugu, da bi obiskal največji samostan in videl, če je res vreden takšnega občudovanja. Hodil je že tri dni, ko je po naključju srečal meniha iz največjega samostana, ki jo je mahal na »Goro dolgega življenja« v najvišji samostan. »Če je tako, nama potovanja sploh ni treba nadaljevati,« je dejal menih iz najvišjega samostana. »Raje mi povejte, kko velik je vaš samostan?« »No,« je rekel drugi menih, »-skušal vam bom pojasnili. Najbolje je, če si predstavljate velikost našega največjega kuhinjskega kotla, v katerem enkrat na leto, na dan me, njave zimskega sonca, kuhamo skupno kašo. Takrat moramo mi, kar nas je krepkejših menihov, v čolnu veslati sem in tja po kasi, da io premešamo. Če odrine/no zgodaj zjutraj in če je ugoden veter, lahko opoldne dospemo do nasprotnega roba kotla.« »Vaš samostan je resnično velik,« je hvalil menih najvišjega samostana. »Zdaj bom pa še jaz poizkusil opisati višino našega samostana. Ob koncu vsakega leta vržemo v dolino naše smeti. Če okoli naše častitljive gore ne divja kak vihar, padajo smeti v dolino natanko čez eno leto.« Uganke Prečudna školjka vam je to: če staviš si jo na uho in v njo zakličeš le »halo«, dobiš odgovor »kdo je to?« (uoppi) Na prašni steni tam visi brez žebljev in brez vseh vezi, nevidna roka jo je spletla, življenje pa ji krajša metla. (eutAajjfed) Pozimi potujem in v snegu delujem, poleti počivam, po kotih se skrivam. (tu«) so na sprehodu odmetavali cigaretne ogorke ali celo še goreče vžigalice. Požari so nastali tudi pri kurjenju nagrabljene trave na neprimernih in ne dovolj zavarovanih mestih. Tudi otroci so z namernim za-žiganjem trave v gozdu povzročili precej požarov. Zlasti velja to za Zgornjesavsko dolino, kjer pasejo živino in si ob tem kurijo ogenj. Po podatkih, ki so na razpolago, so f»recej požarov v Zgornjesavski do-ini povzroči!« tudi iskre z mimovo-zečih vlakov. LETOS 2E 24 POŽAROV To ni nič kaj razveseljiva bilanca. Predvsem v marcu smo zabeležili kar 24 požarov na travnatih in gozdnih površinah. Razen tega jih je bilo nekaj tudi na gospodarskih poslopjih. Vsi so nastali iz podobnih razlogov, kot smo jih omenili za leto 1959. Tu je bila največkrat posredi neprevidnost in otroika igra. Oglejmo si nekaj najznačilnejših primerov! Sirena je prvič v marcu tulila v Tržiču, ko je ogenj razsajal po travnati površini, ki so jo zažgali otroci. Kdo bi si mislil, da ima cigaretni ogorek tako čudežno moč. Prepričani smo, da se človek, ki je 11. marca letos vrgel cigaretni ogorek v drevoredu ob Stari cesti v Kranju tega ni zavedal. Prav ta ogorek jc botroval, da je zgorela trava in grmičevje na površini 2400 kvadratnih metrov. 14. marca letos, je gorelo tudi na Košeninah pod Zalim logom na po- Tudi mi sodelujemo pri Pionirskih igrah Pionirji pionirskega odreda »Sta-^e Kovačič« na osnovni šoli Kranj— ^rimskovo smo začeli zbirati gradi-v° za natečaj »Spoznavaj svoj domaČi kraj«. Pionirji tekmujemo v hiranju materiala o svojem kraju v preteklosti, sedajnosti in prihod-^sti. Obiskali smo že več ljudi, ki Se dobro spomnijo razmer med oku-Pacijo, med njimi tudi Zanove, pri £aterih ie bila med vojno tiskarna. Fotografirali smo stare dokumente, med njimi tudi nek časopis, v ka-^fem je bila razpisana nagrada za 12dajo tiskarne. Tiskarna je bila P°Zneje res izdana. Pozanimali smo se tudi za življenje Staneta Kovačiča, po katerem se imenuje naš pionirski odred. Tovari-šica Kalanova nam je zelo veliko povedala o njegovem življenju in delu. Njegove slike žal še nismo dobili, upamo pa, da jo še bomo pr! ljudeh, ki so imeli Stike z njim. Pri nekaterih starih ljudeh se bomo še pozanimali, kakšna je bila naša šola včasih. Potrudili se bomo, da bomo zbrali čimveč gradiva o preteklosti, sedajnosti in prihodnosti na šega kraja. Joža Šijkovii Kranj—Primskovo Žalosten Je pogled na pogorišče. vršini 3 ha. Zgorela je trava, grmičevje in mlado drevje. Požar je povzročila starejša ženska, ki je po čiščenju travnika zažgala nagrablje-no travo. Zaradi vetra se je ogenj kmalu razširil. NEVARNOST ZA ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA Požari, ki jih zanetijo otroci, razen materialne Škode, lahko povzročijo tudi opekline ali celo terjajo človeška življenja. Tak primer se je zgodil tudi 4. marca, letos, ko so otroci na Hujah v Kranju kurili suho travo. Med njimi je bila tudi šestletna deklica, ki je po nesrečnem naključju padla v gorečo travo in se ji je pri tem vnela obleka. — Dobila je težje opekline in brž so jo morali odpeljati v bolm^nico, ŠE VEDNO VELIKA NEVARNOST Metereologi predvidevajo še naprej dokaj suho spomladansko vreme. Zato je nevarnost gozdnih in drugih požarov še toliko večja. Pazljivost izletnikov, ki si v teb dneh iščejo razvedrila v naravi bo brez dvoma precej pripomogla, da ne bodo povzročili nepotrebnega požara in s tem precej-šnje materialne škode. Starši pa morajo paziti na otroke in Hh vedno opozarjati, da se me bodo igrali z ognjem ne nevarnih mestih za požare. Razen tega smo dolžni vsi državljani, da dosledno pazimo na naše naravno bogastvo — gozdove. M. Zivkovic Slepi na sveta Po nepopolnih podatkih je na vsem sveto okoli 9,5 milijona slepih, od tega 7 milijonov na podeželju. Po kontinentih jih je največ v Afriki. Okoli štiri petine vseh slepih je v Afriki in Aziji. Statistike povedo, da je samo v Indiji okoli 2 milijona slepih, med temi vsaj 100.000 otrok. Ob gornjem toku Nila pride na 100 tisoč prebivalcev povprečno 4000 slepih. Strokovnjaki so ugotovili, da je med slepimi v nerazvitih deželah okoli 90 % žrtev bolezni, ki bi jih lahko preprečili, če bi se oboleli ljudje pravočasno zatekli v zdravstvene ustanove, seveda če bi jih bilo dovolj. V nekaterih zahodno-afriških deželah na primer boleha nad 400.000 ljudi za tako imenovano rečno slepoto, boleznijo, ki jo prenašajo muhe. ,, Skoraj povsod po svetu si oblasti ali Človekoljubne ustanove prizadevajo, da bi slepe osposobile za samostojno delo. Tako slepi opravljajo vrsto del, zaposleni so na primer kot telefonisti v centralah, kjer so se zaradi izrednega spomina po splošnih ugotovitvah že močno uveljavili. V Izraelu imajo celo šolo za slepe stenografe, nedavno pa je začela neka ameriška tovarna izdelovati stroje Z4 slepe strojepiske, ki zmorejo baje po ustrezni vaji do 140 besed na minuto. >:j)HH9Hh wfi' . . . '»i Ali že veste? ... da Jugoslovani izdajo letno mnogo veČ denarja za tobak kakor pa za kurjavo. Za prehrano izdamo polovico manj denarja kakor pa za industrijske izdelke, od katerih je na prvem mestu tekstil. Vsako leto prodajo blizu 100 milijonov metrov bombažnih tkanin in okoli 30 milijonov svilenih in volnenih tkanin. fP ID D M Res je tedaj, da je bil nemški poraz izredno hud. 'igrali so z VI svoj zadnji adut in izgubili. In o Vi5Poku so si bili tudi na jasnem. VVachtel Je svoj P°raz pripisoval angleški tajni službi, izjavil Je, da ** angleških agentov kar mrgolelo povsod, posebno v °đstrelnem ozemlju. i u ""Mrgolelo« Je bilo prceej pretirano. Ves čas '■kanja ni Michel nikdar poslal »v boj*, več kot šest *8>ntov, vštevši njega samega, njegovo »konku-te»»čno« podjetje pa verjetno niti toliko. Dejstvo, da "° Nemci začeli slutiti vohuna za vsakim grmom, Je 8a>no pohvala tistim, ki so res bili na delu. * Po podatkih oficielnih nemških virov so v vsem JlKtrellli 8564 ">V1*'' °d tisUh' ki C,lja nlS0 dose*le> je okrog 4000 uničila obramba, preden so dosegle ?UJ> kakih 1000 pa jih je padlo na tla takoj ali pa ***>alu po odstrelu. XXXIX DVE CRNI LIMUZINI l ^•mci so svojo varnostno službo podvojili. VVaeh-titi 0reP,ićan' da 9& bodo umorili, si je nadel drugo J^8; oosil jc umetno brado in tujo uniformo. Cerav-0 bila večina odstrelnih ramp po bombardiranju Saf0lnom* nerabn'n> so ven°ar še bolj strogo *«tr»im kot prej in vse francoske delavce - kolikor e *'so sami prej pobegnili - so odpustili. Istočasno pa je začela nemška tajna služba, ki je WraI* najbrž preslišati marsikatero pikro, inten- ga pravega dela več, ga vseeno niso odpustili, sam pa tudi ni prosil zato, iz straha, da ne bi postal sumljiv. Kasneje so ga uporabili pri urejevanju drugih baz, vključno tudi nekaterih malih, novega tipa, ki so kasneje stopile v akcijo. Ko Je bila baza Bois Carre bombardirana med prvimi in izredno natančno, je to vzbujalo pravzaprav - tega se je zavedal prav dobro - dovolj suma, da je izdajalec bil med moštvom. Zavedal se je, da bi utegnili sumiti ravno njega, ker je bil edini Francoz na odgovornejšem mestu. Zato je čakal z DamokleJevim mečem nad glavo. Ko so mu pozneje dodelili kot pomagača mlajšega Francoza, o katerem je z gotovostjo slutil moutona (vohuna), je vedel, da se mreža zadrguje. Ta čas je bival kilometer daleč od svojega delovnega mesta. Vsako jutro Je odhajal po polju v službo. Ko se je nekega dne približal bazi, je že od daleč opazil pred pisarno dvoje velikih avtomobilov. Bili sta črni limuzini, kot jib je uporabljala Gestapo In niti trenutek nI bil v dvomu, čemu sta avtomobila tam. Brez oklevanja se je obrnil, obšel svoje stanovanje in se zatekel k znani francoski rodbini, kjer so ga skrili. Kmalu nato je stopila Gestapo v njegovo stanovanje, seveda ga je zastonj prelska'a. Dva polna meseca se je tako skrival, nato pa odpotoval v Pariz, kjer je našel stanovanje v Epinay sur Orge, in tam je ostal do osvoboditve. XL » loviti tuje agente. °*siravno ni imel Andre, ko je enkrat spet uredil "o za pisarne, v Bois Carre pravzaprav nobene- LOV ZA GRADOM K zaokrožitvi Michel Hollardovega delovanja proti »VI« naj omenimo še en primer, ki je predvsem v čast njegovemu predstojniku v Lausann). Kratko po prvih napadih na baze »VI« je prišel Michel v Švico s sporočilom, da stanujejo vodi'ni nemški znanstveniki, ki imajo opraviti z novim orožjem, v Chateau de Ribeucort. Tik pred odhodom v Švico je bil slišal o tem in imel še ni niti časa, da bi preveril resničnost te vesti ali ugotoviti, kje je ta kraj. Mena Je, d« je nekje v Pas de Calals. Debelo uro je sedel z »O. P.« sklonjen nad genc-ralštabnlm zemljevidom, da bi odkrila ime - toda zastonj. Potem pa je Michel moral spet nazaj v Francijo, kjer je imel važen sestanek. »O. P« je iskal dalje - še vedno brez uspeha. Premetaval je zemljevide, potniške vodiče, adresne knjige, toda tistega vražjega Imena ni bilo nikjer. Nobenega smisla ni imelo več - Michel je gotovo slabo slišal Ime, čeprav mu tega človek ne bi prisodil. Bilo Je neke sobote, enega tistih redkih dni, ko se je »O. F.« mogel peljati k svoji ženi. Ze je bil na kolodvoru, ko se je zavedel, da ne bo imel miru, dokler ne reši uganke. Telefoniral je svoji ženi, se opravičil pri njej, vrnil se je spet v svojo pisarno in lov za gradom se je začel znova. Sele pozno po polnoči je zasledil divjačino. V starem vodiču je bila posvečena cela stran distrikiu Abbeville in na majceni karti na nasprotni strani je bilo zapisano ime Chateau de Ribeaucourt. Švicarski brzojavni urad je bil odprt vso noč. »O. P.« je svoje poročilo šifriral sam in ga oddal ob treh zjutraj. Ob 9. uri je prejel iz Londona odnrovor: »Potrjujem vaš 0300. Ob 0600 Chateau našli, ob 0800 Chateau bombardiran. Prvovrstno delo!« Nekaj mesecev pozneje je angleška armada na svojem pohodu v tiste kraje našla popolnoma razbito poslopje v bližini Chateau. Francoski kmetje so poročevalskemu častniku kazali vrsto grobov ob bombnem napadu padlih Nemcev. Med njimi je bil tudi poveljnik edinice, polkovnik Siebel. XLI IZDAJA Kdor živi tako življenje kot Michel Hollard, mora biti pripravljen, da bo prej ali slej napočil trenutek, ko bo treba pogledati katastrofi v oči. Zavedel se je dobro, da vedno ne more iti »dobro«. Nje#ove najboljše ljudi so polovili drugega za drugim, jih nečloveško mučili, deportirali, streljali. Več kot čudno je bilo že, da se je ravno on, ki je bil najbolj eksponiran, najdlje izmikal odkritju in aretaciji. Konec leto 1943 tn po begu Andreja si ni mogel utvarjati, da bi moglo iti še dolgo tako dalje. Kot bolnik, ki mu je zdravnik prisodil le še nekaj dni življenja, se jc navadil gledati ljudi in stvri tako, kot da jih vidi poslednjič. Čutil je, da ga v Parizu že dlje časa opazujejo in zasledujejo. Svojim zasledovalcem se je umikal Ie na ta način še, da je nenadoma skočil v Metni ali v kak avto. Zal pa jc sovražnik imel v rokah orožje, ki se mn nI dalo uiti: izdajo. Proti koncu leta je obiskala gospo Simone Boirel. lastnico hotela »de Pierrelatte« med Valence in Avignonom, ki je bila med najboljšimi Michelov'mi agentkami, stara prijateljica Laura Lescanc. Stara je bila okrog 35 let, lepa, elegantna, kultivirana. Bila je Simonina sošolka in Simona se je zelo razveselila njenega prihoda. Zaupno ji je pripovedovala o svojem uporniškem delovanju, omenila je Mlchelovo ime in vabila prijateljico, naj se tudi ona vključi v mrežo »Agir«. Laure Lescane je bila navdušena. Zdaj je zaupala ona s svoje strani, da bi se njen zaročenec Comte de Kergoat zaradi neke svoje iznajdbe rad povezal z zavezniki. Iznajdba je zelo važna in bi zaveznikom izredno koristila. Ali bi ne mogel pomagati Mr. Hollard? Michel ni bil kar nič zavzet za to misel, ko mu je gospa Boirel pripovedovala o tem, vendar pa si jc dal predstaviti Laure Lascane. Iz previdnosti pa je odklonil sestanek z njenim zaročencem in ga je namesto tega nenadoma presenetil z obiskom v njegovem izredno luksuznem stanovanju v bližini Bol* de Bologne. »Grof Kergoat«*, fin štlridesetletnlk, širokih ramen, ki je sprejel Michela v svojih bahavih prostorih, mu ni bil prav čisto nič všeč. Rad bi prodal svojo »iznajdbo« - zavoro za letala pri Izpustu -zaveznikom in zdelo se je, da je pri tej kupčiji zanj najvažnejše denar. Michel mn je svetoval, naj svoje predloge - previdno, da se ne izda - napiše, ter se Je poslovil. Za nadaljnje stike mu je dal oflcielnl naslov svoje pisarne, kjer Je se vodao trgoval g motorji na lesno oglje. ^ Mednarodne smučarske tekme v alpskem smučanju Sumi v snežnem metežu TELESNA KULTURA (Nadaljevanje s 1. strani) valk iz Jesenic, Ljubljane, Maribora, Zagreba, Tržiča, Kranjske gore, Celja, Javornika, Jezerskega, Gorij, Trbovelj, Idrije, Beljaka, Lienza, Feistritza in Kranja. To tekmovanj« je bilo tudi ekipno za prehodni pokal Planinskega društva iz Kranja, ki ga je tudi letos osvojil Triglav. Vreme je bilo odlično, sneg pa tudi dober. Na 380 m dolgi slalom progi z višinsko razliko 120 m in 60 vratci, je v soboto zmagal med člani Avstrijec Sodat. Drugo in tretje mesto si delita Peter Križaj in Peter Lakota. Na naslednjih dveh mestih sta spet dva Avstrijca. Kranjčan šumi jc prišel šele na 5. oziroma 6. mesto. Državni prvak Tomaž Jamnik ni imel sreče in je v drugem teku padel in nato odstopil, medtem ko m a l i o o l n s i PRODAM Prodam nekaj tisoč sadik črnega ribeza vrste Velington in Goliat po nizki ceni. Ljubno 2, Podnart 950 Stiristanovanjsko hišo z vsemi pritiklinami prodam v Kranju. Informacije: Gras Slavko, Žeje 9, Kranj 955 Prodam novo dvobatno vodno črpalko. Rakovee, Poljščica, Podnart 981 Ugodno prodam odlično ohranjen Fiat 1100 E, letnik 1953. Valj avec, Mošnje 36, P. Brezje 998 Prodam motorno kolo Ja\va 250 ecm s prevoženimi 16.090 km. Naslov v oglasnem oddelku 1001 Prodam motorno kolo Roler To-mos«. Zlato polje 9, Kranj. Ogled vsak dan 1012 Mizarskega pomočnika ta furnirana dela sprejmem takoj. Po-lak Jurij, mizar, Drulovka 1022 Prodam zakonsko spalnico iz trdega lesa. Naslov v oglasnem oddelku 1038 Prodam 4 A2 panje z družinami. Ogled čebel je vsako nedeljo. Zupan Peter, Zalog 57, Cerklje 1056 Prodam 100 kg semenske graho- re. Prebačevo 19 1057 Globok otroški voziček v dobrem stanju ugodno prodam. Cena 7000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 1058 Kdor kaj ve o njem, naj nagradi sporoči na naslov: Hafner, mizar, Zasavska cesta 2 ali Stare, Sr. Bitnje 1060 AvtOmobilisti, motoristi!. Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov Vam hitro in lepo izdela Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 1061 0 T A L 0 Gostilna pri »Zlati ribi«, Kranj obvešča spoštovane potrošnike, da prodaja pristna štajerska vina: belo, črno in rdeče po 200 din liter 1025 n:Dne 15. marca ob 12.30 sem izgubil od Kranja do Škofje Loke rezervno kolo od Lambrete. Najditelja prosim naj ga vrne proti nagradi Klomenčič Martinu, Gorenja vas 58, nad Sk. Loko 1028 je imel^ v prvi vožnji odličen čas. Članice so se hkrati merile tudi za naslov slovenske prvakinje. To pot je bila najboljša Maja Rutar, ki je odlično vijugala med zapletenimi Številnimi vratci in hkrati dosegla odličen čas in bi med mladinci zavzela 3. mesto. Fanedlova je že v prvem teku imela večji spodrsljaj in ji ni kazalo drugega, kot da je odstopila od nadaljnjega tekmovanja. Tudi Zupančičevi in, Majdi Ankele-l'tovi ni šlo najbolje. Obe sta v prvi ('vožnji padli in si zapravili nekaj dragocenih sekund. V drugi vožnji pa je Ankeletova odlično zapeljala, vendar zamujenih sekund ni mogla , nadoknaditi. Zadovoljiti sc je mo-Iščem mizarskega pomočnika, i ra]a jele s strtim mestom Mizar, Hafner, Zasavska 2, Kranj i Najštevilnejši so bili mladinci, 1059l'vendar kvaliteta ni bila zadovolji-^\i.e,PCSVOmAklCme^^y^ Za mlajše mladince pa je bila £T°r f proga tudi nekoliko pretežka. V ženski mladinski konkurenci pa tudi s 5 mladinkami na slovenskem prvenstvu res ne moremo biti zadovoljni. Organizacija v rokah kranjskega Triglava je bila odlična. Rezultati — slalom — člani: 1. Štefan Sodat (Fcistritz) 1:31,7; 2. do 3. Peter Križaj (Ljubelj) in Peter Lakota (Jesenice) 1:36,0; članice: 1. Maja Rutar 1:58,7; 2. Barbka Tamnik Cobe Triglav) 2:06,0; 3. Lojzka Praček (Jesenice) 2:09,3; in 22. j starejši mladinci: 1. Fric Detiček marca ruski barvni film NEBO ^ (KG) 1:54,5; 2. Peter Stare (Tri-KLICE (Mav) 1:54,6; 3. Rudi Teyrovsky Jesenice »PLAVZ«: 20. in 21.J(Ljubeli) 1:58,8; mlajši mladinci: 1 marca nemški film ROZE ZA^Peter Boškin (Jesenice) 1:57,9; 2. DR^AVNFGA TOŽILCA $B!až Jakopič (Tesenicc) 1:59,9; Žirovnica: 22. marca nemški4mladinke: 1. Marija Usenik 2:33,3; film R02E ZA DRŽAVNEGA^. Majda Marinko 1:47,0; 3. Jelka TOŽILCA |?e1an (vse Enotnost) 2:50,0. Koroška Bela: 20. marca japon-^ Danes je bil na sporedu velesla ski film POSLEDNJE ZENE SAJ-f lom. Progo sta trasirala Magušar in PANA fBlažič iz vrha Krvavca proti Tihi Radovljica: 21. marca češki film?dolini. Imela je 32 vratic, dolga jc - drama VRNJENI V ŽIVLJENJE^ bila 1300 m z višinsko razliko 250 ob 20. uri, 22. marca isti film ob £ metrov. Tekmovanic sta ves čas 17.30 in 20. uri 4 močno motila sneg in mefla. Vidlji- Bled: 21. in 22. marca sovjetskihvost je bila izredno slaba, kar je barvni film LETA VESELJA 4 oviralo tekmovalce in povzročalo Skofja Loka »SORA«: 21. in 22.f pogoste padce. Nastopilo je 124 marca francoski film ULICA DEJ tekmovalcev in tekmovalk iz 17 PRERI ' klubov. Kranj »STORŽlC«: 20. marcaf Glavni < favoriti v današnjem angleški film OPERACIJA AM-fte Mnovanju v veleslalomu so bih STERDAM ob 15., 17., 19. in 2lfLa*ota> šumi> Jamnik in Avstrnec uri, matineja istega filma ob lO.fSod^t. Borba med temi tekmovalci uri, 21. marca francoski film ZA-fie blla zanimiva. Kljub snežnemu KAJ PRIHAJAŠ POZNO ob ifl^ftttCMm >e Sumi z zanesljivo vožnjo 17., 19. in 21. uri, matineja istega * dosegel najboljši čas in zasluzeno filma ob 10. uri posvojil prvo mesto. Lakota jc zara Primskovo »TRIGLAV«: 21. \ di ^Tfl) P?dc.cv. °j!?">P& marca ameriški film FANTOVSKI* Pn c,anicah ,c *>ila.spct najuspeš- Skakalne tekme ▼ počastitev 20-letnice ljudske revolucije Uspeh načrtne vzgoje Okrog 200 tekmovalcev - Janez Polda na startu! Kino Jesenice »RADIO«: 21. VEČER ob 19.30. uri Stražišče »SVOBODA«: 21. marca angleški film OPERACIJA AMSTERDAM ob 18. in 20. uri Kamnik: 21. marca italijanski film PRECEP ob 20. uri CP »Gorenjski tisk«, Kranj sprejme v službo visokokvalificiranega mehanika za vzdrževanje strojev Stanovanjska skupnost Kranj »Center« razpisuje mesto vodje servisne ključavničarske delavnice Pogoji: ključavničarski ali kleparski mojster z najmanj 5 let službe, vešč v organiziranju podjetja. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo življenjepisa, dosedanje zaposlitve In z dokazili kvalifikacije, pošljite do 25. marca 1961 na naslov: Stanovanjska skupnost Kranj - Center — Servisna služba stanovanjskih skupnosti, Kranj, Tavčarjeva nI. 45. Tekstilna tovarna Sukno Zapužo p. Begunje na Gorenjskem proda 6ledeča osnovna sredstva: 1. ogrodje barvnega aparata; 2. ročne statve, leseno ogrodje, nekompletne; 3. stiskalnico za volno; 4. decimalno tehtnico: 5. tehtnico za merjenje prediva; 6. 2 klopi; 7. stiskalnico za prejo; 8. šivalni stroj z glavo; 9. kad za pranje; 10. glavo šivalnega stroja in 11. računski stroj. pod- Interesent: si lahko ogledajo navedeno opremo v jetju vsak dan od 6. do 14. ure. Ponudniki privatnega sektorja pridejo v paštev v kolikor ne bi bila oprema prodana družbenemu sektorju do 31. marca 1981. nejša Kranjčanka Maja Rutar, ven dar tokrat r«o ogorčeni borbi s Sla-vico Zupančičevo. Mladinci so bili zelo izenačeni, vendar ie spet zmagal Deričck iz Kran'ske gore. Rezultati — veleslalom — član':: 1. Sumi (Triglav) 1:10,3: 2. Dornik (Ljubelj) 1 :tl,5; 3.—4. Tamnik (T) in Klinar (Tesenicc) 1:12,1; članice: 1. Rutar (T) 1:21,1; 2. Zupančič (T) 1:21.8; 3. Praček (Jesenice) 1:40,2; mladinci: 1. Detiček (KG) 1:17,9; 2. Stare (T) 1:18,4; 3. Klinar (Tescni-ce) 1:19.2; ekipno: 1. Triglav 9:50,7; 2. ASKD Villach 10:04,8; 3. Jesenice 11:28,3. Izjavi zmagovalcev: JANEZ ŠUMI: »Zadovoljen sem z uspehom, zato ker je bila ostra konkurenca. Tudi Čas jc bil kljub slabemu vremenu še kar dober.« FRIC DETIČEK: »Ponosen sem na zmago. Najhujši konkurenti so bili Stare, Klinar in Boškin. Upam da bom tudi na Zelenici zmagal.« Planica, 19. marca — Zaradi iz redno slabega vremena, saj je da nes tu ves dan močno snežilo, so bili skoki le na 40 in 15-metrski skakalnici. Na tej reviji skakalcev v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije, ki jo je danes priredila Smučarska zveza Slovenije je nastopilo blizu 200 skakalcev, toliko kot jih že dolgo ni bilo v pla-niškem kotu. Člani in mladinci so tekmovali na 40-metrski skakalnici, a pionirji, ki jih je bilo okrog 100, pa so se poganjali preko 15-metr-ske skakalnice. Močno sneženje je zelo oviralo skakalce, ki pa so se kljub temu pogumno poganjali čez mostiček skakalnice. Z udeležbo smo bili izredno zadovoljni, zlasti še ker je bilo tako slabo vreme, pa se % kljub temu zbralo pod Ponca-mi toliko skakalcev iz vse Slovenije. To je nedvomno posledica načrtnega vzgajanja mladega skakalnega naraščaja v letošnjih številnih skakalnih šolah širom po naši domovini, zlasti pa skakalni šoli v Planici, ki jo je vodil naš skakalec in trener Lojze Gorjanc. V članski konkurenci danes niso nastopili najboljši skakalci, ker je bila predvidena tekma za repub- liško prvenstvo na 80-meterski skakalnici odgođena. V mladinski skupini so bili na startu skoraj vsi najboljši mladinci, med katerimi je bil to pot najboljši Šmid iz Mojstrane. Med mlajšimi mladinci se je najbolj odlikoval talentirani Smolej iz Ja- mladinci: 1. Šmid (Mojstrana) 19* (26 25,5); 2. Samar (Jes.) 186,5 3. Brilej (Enotnost) 186,5 (25, 23,5); 4. Kolenc (NG) 178 (25, 24); 5. Kralj (Jes.) 161 (26, 25); mlajši mladinci: 1. Smolej (Javornik) 197 (24, 24); 2. Košir (KG) 187 (24, 22); 3. Pod- vornika. Najbolj smo bili navduše-| lipnik (Ločan) 176,5 (21, 21); 4. P? ni nad najmlajšimi skakalci, ki so kljub slabi smučarski opremi prišli meriti moči na 15-metrski skakalnici. Poudarimo lahko, da nam raste dober rod mladih skakalcev, ki se bodo lahko razvili v dobre tekmo valce, če jih bomo Še naprej skrbno in načrtno vzgajali. Med temi mladimi skakalci smo opazili tudi sina večletnega državnega prvaka Janeza Polde — Janeza Poldo mlajšega, ki se je med številnimi tekmovalci uvrstil na 8. mesto. S prireditvijo smo lahko kljub izredno težkim vremenskim pogojem zadovoljni in gre organizatorjem SZS vse priznanje, da je sploh v takšnih pogojih izvedla to lepo zamišljeno revijo skakalcev v Planici. Rezultati — člani: 1. sever (Velenje) 182,5 (25, 23); 2. Gabrijel (Logatec) 161,0 (26, 25); 3. Vidovič (Triglav) 143,8 (24, 22); starejši REPUBLIŠKO PRVENSTVO. V SKOKIH PONOVNO PRELOŽENO Planica, 19. marca — Danes bi moralo biti na 80-mctrski skakalnici republiško prvenstvo za člane v skokih, ki je bilo pred mesecem dni preloženo zaradi vetra v Črni. Tudi danes prieditelii niso imeli sreče in jc bilo zaradi sneženja spet preloženo na kasnejši čas. J. Tovarna gumijevih izdelkov išče fevliaria, Kran ki bi popravljal zaščitne čevlje na svojem domu s svojim orodjem. Plačilo po dogovoru. Interesenti naj se zglase v nabavnem oddelku. IZadnlf športni reiutat! L ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Crvena zvezda : Sarajevo 1:0 Velež : Hajduk 2:0 Beograd : Vardar 2:2 Reka : Voivodina 1:3 Dinamo : Partizan 0:1 Split : Radnički 6:0 II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Sloboda : Triglav 3:1 Železničar : Karlovac 2:1 Zagreb : TreŠnjevka 3:3 Borac : Varteks 1:1 Čclik : Lokomotiva 3:1 Proleter : Šibenik 3:1 SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Nafta : Gorica 1:1 Triglav : Kladivar 1:2 Rudar : Sobota 6:4 Slovan : LmbRana preloženo Ilirija : Krim 2:2 Olimp : Maribor preloženo Slovenska conska nogometna lfga srečni Perkovič Triglav : Kladivar 1:2 (0:1) Kranj, 19. marca — Igrišče Mla- | tedaj Perkovič, ki je z glavo zadel dosti v Stražišču je bilo danes po-I žogo in ji spremenil smer, tako da poldne prvič prizorišče prvenstve-f je obtičala v mreži. Vsakdanja nega dvoboja Slovenske conske no- | stvar, toda ... sodnik je dosodil gometne lige. Današnja tekma druge- gol, čeprav sta najmanj dva igralca ga spomladanskega kola med Kla- (Kladivarja stala ob vratarju, se pra divarjem iz Celja in domačim Triglavom je bila tudi prva letošnja tekma v Kranju in je veljalo zanjo prccejŠnie zanimanje, ter si jo je kljub izredno slabemu vremenu ogledalo nad 300 gledalcev. Moštvi sta nastopili v tehle postavah — Kladivar: Bauman, šar-lah, Coklič, Kedel, Vesič, Štor, Šega, Marinček, Vodeb, Hribcrnik in Pere; Triglav: R. Dagarin, M. Brc-zar, Rozman, Znidar (Lekič), Perkovič, Mesaric, M. Dagarin, Siladi, Kraševec, S. Brezar in Horvat. Sodnik Ivan Kičan iz Ljubljane jc sodil z manjšimi napakami. Gledalcev 300; vreme — nenavadno!; igrišče — nemogoče. Strelci: Perkovič (avtogol) v^ 28. minuti ter Vodeb v 52. minuti za Kladivar in Marjan Brezar v 65. minuti za Triglav. Nogometne tekme v takem okolju, kot je bila današnja, v Kranju prav gotovo še ni bilo. Skozi vso tekmo je namreč močno snežilo in ie že pred začetkom ležalo na igrišču 5 cm snega, ki je med igro igralce neprestano oviral. Prav gotovo je bilo tudi okolic vzrok današnjemu porazu Kranjčanov, saj so si po igri, ki je bila enakovredna, zaslužili vsaj neodločen rezultat. Tak rezultat bi si Kranjčani z malo več sreče tudi priigrali, ko ne bi srednji ! branilec Perkovič z glavo dosegel avtogola. Začetek je pripadel Kranjčanom, ki so takoj odločno napadli nasprotnikovo stran. Do prvega^ gola je prišlo v 28. minuti, ko je Kedel streljal proti kranjskim vratom. Med strelcem in Dagarinom je bil v offsidcju. Celjani so torej zavodili in Perkovič je nehote (celo nepravilno) »dosegel« gol. Lep zadetek je v drugem polčasu dosegel Celjan Vodeb in z zanesljivim zadeckom povišnl rezultat na 2:0. Igra je bila v nadaljevanju privlačna za oko, le da je sneg igral preveliko vlogo.j.-Ko je že kazalo, da bo izid ostaT 2:0 v korist gostov, jc kapetan Kraševec s sredine podal žogo Mačiju Brezarju, ki je v drugem delu okrepil napadalno vrsto. Mači je žogo nekaj časa premišljeno vodil, dobrih 15 metrov od vratarja pa se je odločil za strel. Streljal je precej lagodno, vendar točno in po načrtu. Zopa se je zakotalila po mreži desno od Baumana. Eni kot drugi so imeli po zadnjem golu še nekaj možnosti za dosego gola, vendar zaradi snega in utrujenosti igralcev do spremembe ni prišlo. V današnjem dvoboju ni prišla do izraba tehnika niti rutina in zato torei tudi rezultat ne ustreza pripravljenosti moštev. V bodoče bi kazalo tekme v takih vremenskih razmerah preložiti, da ne bi bila katera ekipa oškodovana. J. Ž. gorenjska nogomstna Občni zbor KK »Prešeren« v Radovljici NOVO KEGLJIŠČE? Preteklo soboto so sc zbrali na kegljišču pri »Koku« v Radovljici domala vsi Člani KK »Prešeren«. — Temeljito so se pogovorili o dobrih in slabili straneh dela upravnega odbora, o delu mladinske sekcije in o strokovnem vodstvu, ki ga ta sekcija potrebuje. Razpravljali so tudi o tekmovanjih in med drugim sprejeli tudi sklep, da sc bodo udeležili vseh tekem, ki jih bo priredila Okraina kegliaška zveza. Mnogi pa so tudi novedali, da so izgubili voljo do dela, ker ie kegljišče preveč zanemarjeno. Kcglii^če je namreč last privatnega gostišča in je v vsakem času dostopno gostom. To pa nedvomno kvarno vpliva prav na mladino v kegHaškem khltfttt Na občnem zboru so se vsi člani obvezali, da bodo s prostovoljnim delom Doma°T.li pri gradn'i novega kegljišča v Radovljici. Pri gradnji bodo pomagali tudi pripadni' TLA. M. K. Naša športna prognoza PARI ZA DRUGO KOLO Sobota : Triglav, Tržič B : Triglav B, Planika : Šenčur, g fc Skofja Loka : Tr2ič, Naklo : Mladost in Prešeren : Jesenice. E Prognoze o izidih pošljite do vključno četrtka! llllllllilllIlillilllllllllllllllllllH Mladost : Skofja Loka 0:0 Šenčur : Naklo 1:1 Triglav B : Prešeren 1:0 (prekinjena v II. polčasu) Tržič B : Tržič (neodigrana) ternel (Mojstrana) 165 (20, 20) »» 5. Jurman (E) 157,5 (20, 20); pionirji: 1. Mlakar (Logatec) 185,1 (10» 10,5); 2. Kraiger (Bled) 176,8 (8. 9); 3. Čučnik (Javornik) 174,5 (8,5 8,5); 4. Pretnar (Gorje) 173,6 (9, 9); 5. Dolhar (E) 172,9 (8,5 in 10). Jože Javornik Zimsko košarkarsko prvenstvo Gorenjske Spet neodigrane tekme skofja Loka, 19. marca — Danes jc bilo odigrano VI. kolo zimskega košarkarskega prvenstva Gorenjska Kot prejšnjo nedeljo, ko zaradi ne* sporazuma ni bilo tekem na Jesenicah, tako tudi danes v Škofjo Loko ni prišla ekipa Partizana *z Medvod. Odigrana je bila le en» članska tekma, in sicer med doma' čim Partizanom in Triglavom II ,z Kranja. Zmagali so Škofjcločani z rezultatom 51:49. Tekmi Triglav II : Partizan Medvode in Partizan Skofja Loka! Partizan Medvode sta bili vcrffici' rani 20:0 w. o. M. ATLETIKA V KAMNI GORICI Preteklo nedeljo, 12. marca, )e bilo v Kamni Gorici propagandno atletsko tekmovanje, in sicer v metu kopja, krogle, kladiva in diska-Udeležba je bila zadovoljiva, sat ?e je zbralo precej tekmovalcev iz okolice Kamne Gorice. Zlasti smo la'1' ko zadovoljni z rezultati: Krogla: 1. Janez Šolar 13,81 m; 2. Lado Kržišnik (oba Kamna Gorica) 11,45; disk: 1. Janez Šola' (KG) 35,40; 2. prof. Jože Ažman (Kropa) 34,60; kopje: Tanez §ol»[ (KG) 48,60: 2. Lado Kržišni' [W> 47,80: kladivo: 1. prof. Jo/o man (Kropa) 38,20. V. J- Titan najboljši Kamnik — Na Veliki planini !m;~rm Celzija, medtem ^ je ponoči pričakovati ohladitev P 0 stopinj Celzija. J* ™ ostaja na žicah, tako da grozi c< prekinitev POKI vega telefonskih zvez.