gosp dar rtn šk m ar Izhaj aj o vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr y pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr den > Ljubljani v sredo 24. julija 1867. Gospodarske stvari. Ko je to vse pripravlj ; se začne noga za nogo Kako mladimi konji ravnati lahko koje. * đa jih kovač počasi vzđigovati, pa na tla postavljati Držač, to je tisti, ki kovaču nogo drži, se mora s konjem seznaniti, mora konj po m po c 7 Iz Podbrezja je došla „Novicam" prošnja znanijo, kako bi se dali mladi konji ukrotiti kovač more podkovati. 7 naj nada jih roko božati, in tako počasi nogo gori vzđigovati ogah z 7 tem stoj i. glea Med ko se to godi, mora tisti, ki konju pred glavo t pr emaknj m ako To vprašanje, „Novicam" postavljeno, je vredništvo konj spuntati, takrat naj ~ .........." toj konja v oči in na ušesa kaj malega zapazi, da se hoče jl. V T 1VWÍ1A |/V/UVW.1JVUVJ JV ».WVIA..VV. V j DJ^ dalo učeniku podkovstva na naši učilnici in prvemu ko- brćnil ; nad pred vaškemu moj stru naše dežele gosp. Skalè-tu govori on sam. ; naj od- v oči gleda njim se konj m z zavpije, ga hudo in srpo glavnikom rukne, da že takrat ne- Tako-le se glasi njegov odgovor: pokojnost zatare, predno konj še kaj napačnega stori Nam se mora že kaznovati roke 77 7 mladimi konji, ki pridejo kovaču prvikrat v Sicer se mora s konjem tako ravnati, da nikam drugam oči ne b se mora zeló zeló prijazno in rahlo ravnati sicer je gotovo, da se popačijo za dolgo ali za vselej. Treba je tedaj, da hlapec že v štali mlađemu konju večkrat noge zaporedoma rahlo vzdiguje in zopet doli jazno po* njegovem imenu kliče gla stoj kakor na tega, ki mu pred e pa konj mirno in potrpežljivo stoji, naj ga pri postavlja. Ko je mladi konj že tega navajen 7 pec noge nekoliko časa tako drži, kakor se naj hla- vanji držé. Ko je konj že tudi tega navajen pri podko- po čelu in na sencih 7 glad 7 boža nad očmi > 7 naj več- Ce je pa konj tako popačen, da se s tem ravna- krat po kopitih s kakošnim kladvom rahlo potrka. Ako u± i^i^l h^u« je nevajeno žebe pri teh skušnjah nepokojno in se nikom rukati, dokler se potit njem ne dá ukrotiti, ter si ne pusti noge vzdigniti ampak le brca, takrat je treba ga tako dolgo z oglav y ne za ene. kviško spenja ali z nogami bije, nóg z lepo in z božanjem, pa glasno besedo poskuša naj se vzdigovanje vmes tudi z oštro in jhuj Lejt konj to je vsa skrivnost, po kteri se daj tudi trpljivosti je pred vsem treba. brez vse druge sile. Po- mora kovač stanovit del ukrotiti. Al tega ravnanja se in potrpežlj držati Se vadil, da potem, ko se je mladi konj v več dneh na- men dosegla Potrpežljivost in mrzla kri brez vse jeze bo svoj na- 7 mirno hlapcu nogo dá, se peljá v kovačnico. Držač se ne sme nikoli prenagliti, pa tudi noge takimi konji, kterih kovač še ne pozná in o preveč vén vleči in ne previsoko držat kterih ne vé, ali se dajo radi podkovati ali ne 7 naj Tako ravnaje podkujemo najhuj konj v naši ko kovač posebno skrbno ravná, da njih razvade in njih vaški šoli v Ljubljani, tako, da ljudje mislijo, da znamo muhe izvé. Sploh pa naj si kovači to zapomnijo dobro, coprati, ako hudega konja, kteremu da se dá z lepo veliko več opraviti kakor z grdo niso bili kos m da sile je med stokrát komaj petkrat treba. mirno in brez vse sile podkujemo, in vendar je y M*\J jw LLiuu o U v ttx W « AW.JJCJ fř \J w u. x m w v* v "w. pOgled V UW IV W11 I CVO J \JU jJ Konj je po natori svoji krotka pa boječa živina; kom in pa ostrá beseda „sto v oči konj saj ne ve, kaj se ima ž njim zgoditi, ko ga kovač prvikrat neusmiljeno za noge zgrabi, po kopitu rezati in razbijati začenja. Mislite si ob pravem času rùk z ogl srpi naša copermja da v se otroku mora mati j. Jk a k o in kaj? Ce hočemo zvesti namestniki biti našej deželi j moramo na glas reci da naša dežela neče te po- ali celó prekosite s svojim znanstvom, jih tukaj ne bo stave, po kterej bi bilo dovoljeno, da bi se vse vprek Ko ženilo in m ožilo, kakor koli kdor hoče. To treba in sami ob sebi se bodo drugam pomaknili. bi bili naši mladi zidarji že pred 20 in 30 leti začeli dosti očitno pokazala že s tem, da vkljub temu prav pažljivo Lahom na prste gledati, uno delajo x~vx —~-------- ~ ~ r — ----- - - « ^ ^, v^« j kako to in da zakonskih konsenzov ni po postavi bilo > j. y JUMUUU1 um ^ivuww , XV. cat iv vj tu 1X1 vini ^uivuuuuiu ivvilo^llíiU v Xi. i JJ U U U û I a V X 1 l\j , ij c in bi jih bili popraševali še za to in uno, je zoper postavo vendar imela. To, gospoda pa jih j in bilo bi jim vse to dobra djanska (praktična) šola ko bi bili še obrtnijske šole imeli in pa v domačem jeziku pisane knjige s primernimi podobami, da bi jih hodnjer menda vendar dosti očiten glas ! In če je dosihmal tako bilo ; Je } kako naj bode vpn- mladi zidar domá v roke vzel in prebiral, že davnej bi v uiaoaiuu vow va t< ^ x vy, - v oc uuliiuo imeli izvrstnih domaćih zidarjev na kupe, saj je že glasno odgovorile, da ne č ej o, da bi se brez njih Ce vprašamo vso deželo vse občine bodo eno- Vodnik pel Kranjcem : za uk si pribrisane glave. Lažnjiveem na sramoto na lagani m do volj e nj a vse volijo, in sama nost povprek ženilo ? ampak ) da one do- ; in njim in samim njim gre beseda prva ker one imajo po občinskem zakonu dolž- raz 7 ubogim svojim živež dajati; kdor dolžnosti, mora tudi pravice imeti! pa ima jasnilo. Ugovarja se vica. >> Kaj neki delà dr. BI., da zagovarja to da * j. * iti da ženiti se, je člověku pra- po plemenu To ni skozi in skozi gotovo; vsak berač ženiti sme?" aaguvarja tu, ua, se iti, to je res prirojen nagib; ali v zakon stopiti, temi besedami so spre- to je drugo, to je privilegij , ki ima velike nasledke za jeli te dni v Horjulu nekteri možje mojega prijatla občine. — Prirojena pravica je člověku prva, da se pri ~ življenju obrani; po takem ima vsak člověk pravico za- gosp P. Vaj en sem že mnogo let f da vragi j ki bi mene in moje enako misleČe prijatle, ki se borimo za národové ▼ \j J 1/1 VIA! VAIIJIJL * J[ ^ v vv T k^ v w ^ —— htevati, da mu jesti damo, kolikor potřebuje naj mu dá 9 to je važno vprašanje ali kdo Na svetu ne more to bi bila razuzdanost in čem grja je laž, tem raje jo puščajo iz sebe. En tak Člověk člověka omejuje, da ne sega nobeden predeleč poseben vrag je menda na Vrhni ki. Brž ko ne tudi da ne stopi v pravico druzih. Ce bi absolutna svoboda pravice, radi v žlici vode potopili, kujejo laži na cente vladati absolutna svoboda j i od njega izvira ta laž Horjula. ? ki mi jo je v komunizem. Ugovarja se 2.: da bodo občine samovoljno ravnale P. naznanil iz tako daleč segala, kam pridemo? Da stavim lažnjivca na sramoto in podučim nala- in da ne bodo nalašc včasih dale dovoljenja. To ni ni mi treba druzega nič, kot svetu le ponoviti, gane, kako sem se zoperstavljal takim ženitvam bilo in ne bo! Pa ) ki saj so V se rekurzi zoper tako svo- tovo nadloga soseskam. 17. seji so go- jovoljnost. Meni je dobro znano, da po kmetih se tudi štenografično sporočilo stran B itd.) sem v slovenskem je- aprila 1864 (glej zdaj ni ovirala ženitev ? V ce kdo kaj žico im% y ce ima ziku od besede do besede govori! tako-le: kako rokodelstvo, dá se mu dovoljenje. Ce se pa „Ker sem čast imel v tistem odboru sedeti, pretresaval to zadevo in sem glasoval z većino slim, da je ki je rni- vlačug, kakor pra- moja dolžnost, da >— ,,— . — x ~ v , ui» v—~ v ; - odkrijem tište vzroke, ki s celo kopo otrôk. hoče ženiti le hlapec ali kak drug vijo po kmetih le „na roke" ali celó le „na hlače" (smeh), tacim ne dadó dovoljenja, ker se bojé beračev so večino do tega pripeljali, da je nasvetovala predlog tako, kakor ga je slavni zbor danes zaslišal. Pogledimo doli na Poljane naše na Šentpetersko 6c* jv. 0i«»m zjkjkjl uauco predmestje in videli bodemo žalostné nasledke, xv^x* Večina je za dolžnost spoznala, da odbor so prišli od tod, da se je prelahko mogel vsak delavec kteri 245 v sladkornici, v predilnici in pri železnici ženiti y ki Je tam svoj zaslužek imel. sladkornici bilo je kakih 224) tako y y da za daj stoj y deželni odbor ne y m dokler obcinska postava ob me drugače, ka in ne 150 delavcev, pri železnici od 200 do 300. Večidel so kor zahtevati to, da se vsak župan po postavi ravná se poženili s 30, 40 kr. zaslužka na dan. Klaverni so Al da se sedanja postava prenaredi, naj Gr o sup elj ska živeli, dokler so fabrike bile in je pri železnici bilo za- občina in z njo vrea se aruge, Rtere vidijo, da so že- ko je to nehalo : ostali so siromaki s celo nitve brez dovoljenja občinskega škodljive občinam in in z nJ vred druge služka hišo otrok , ker ni bilo zaslužka ktere vidij da so že- ni bilo vec kruha; deželi, prihodnjemu deželnemu zb JJlOU U HU tv. , 1VC1 Ui UHU ii C\ 01 VA U IV prepricanj nikakor ne bod Če so se občine že pred bale beraštva po tacih preklicu t( se tudi on po svojem lastnem perstavijal takemu Ker tudi jaz sedim v deželnem odb je to sklenilo, tedaj vprašam kje je omenjeni vrag ljudéh, kteri nimajo zaslužka, je zdaj še bolj treba, da se ga bojé — zakaj? Tista, sama po sebi pravična, postava, ki nam je odprla svobodo obrtnijstva pobral laž, da sem jaz za neo mej ene "ženit ve? in rokodelstva, ta postava, po kterej vsak roko- To se mije pa potrebno zdeio svetu razglasiti delski pomoćnik za-se lahko začne rokodelstvo, ta po- krinko potegnem z obraza vragovega, in da taki uvioai lumvv/ ^wvuv x v/AXW^VA^W i v ^ vvv v^ aiiuiw; ^uuv^u^m a uui <\ucm via^u vega ^ stava je — kakor skušnje kažejo — odprla nova ne poznajo mojega stališča o tej zadevi ; y da ki vrata beraštvu. Če občine ne pritisnejo en malo vrat s tem, da ne dovolijo vsacemu se ženiti, pridemo ? ! ; zvej y kam pravo Kar sem bil leta 1864., to sem še danes kaj je doslednost in y ker ture tanovitnost je en kos moje na- JLUU i i DUI O , XV i 1IV Le eno pomoč jaz vidim za to, ako se občine o sebi rečem ki nikdar po vetru plajšča ne obrača. To lahko ne branijo (in po pravici), vsakemu dovoliti ženite v ; pa bi kli cat m anj t mam y m in ta pomoc po govoril in dělal 25 let! Dr. Jan. Bleiweis * vendar se odpravil zakonski konsenz je, da tisti, kteri branijo prirojene pravice plemena, subskripcii napravijo podporné denarnice za ženine in neveste „Aushilfs - Kassa - Verein fur Ehekandidaten." (Smeh.) Tako pridejo občine iz zadrege, tisti pa, ktere zakon tešči, stopijo s pomočjo take družbe v zakon, knjiga : „De contiguarum consonantium mutatione in Ker tako imenovana „Gemuthlichkeit" večidel takrat linguis slavicis", ktero je spisal učeni prof. Martin rada konec jemlje, kadar je treba plačati, smo pač ra- Hattala v Pragi in jo na světlo dal v Grégrovi tiskarni dovedni videti, koliko tistih mož, kteri liberalstvo po s pomočjo češke znanstvene družbe. Pisana v latinském jeziku obsega v 4° str. 104. Najprej kaže, kako ime- Slovansko slovstvo. Na slovstvenem polji slovanském slovi sedaj zakonih na svojo zastavo pišejo, bode pripomoglo osnovi tacega društva. Dokler pa tacih družeb ne bode, nitni so v slovanskih jezikih ravno soglasniki morajo občine pravico imeti, da po zakonih svojih ljudí to vednost razlagal že Dobrovský, in doklej je dospéla odločno besedo vmes govorijo, ker imajo po občinskej sedaj zlasti po Schleicheru in Miklošiču. Pisatelj se v y kako je postavi dolžnost, za siromake svoje občine skrbeti. mnogoterih rečeh y na pr o prvem književnem jeziku Na to pravico in na to živo željo dežele naše se slovanském, o njegovi razmeri proti sedanjemu itd. s je ozirala večina odbora, ki je prevdarjal ministersko poslednjim ne vjerna, po prvem pa časi kar udriha. vprašanje; zdelo se jej je potrebno, da prav zdaj ko Da-si je knjiga v tej obliki nekako težka, vendar raz- nas ministerstvo povprašuje, kako je sè zakon ski mi odeva pisatelj veliko učenost, posebno marljivost privolitvami pri nas, da mu očitno rečemo, da de- marsiktero besedo in pisavo verjetno razloži y in žela naša zakonskega. terja y y primerno da se ljudjé ne ženijo brez konsenza pojasni, ali pa nasprot ovrže itd. Ozira se tu in tam tudi na našo slovenščino , in priporoča se knjiga sama Zato, slavni zbor, priporočam in na srce pokládám,, po sebi posebno takim, kterim je mar vzajemno slo- da se sprejme predlog odborov." (Dobro!) Teh misli sem še dan danes in bom do smrti y da vansko jezikoslovstvo. Je velika nesreća za rodovine in deželo, ako se ska Iz tega vzroka, da se pospešuje vzájemnost slovan- y pnporocamo danes Slovencem tudi „Slovnico če sme ženiti, kdor koli hoče. To isto sem zagovarjal v skega jezika", ktero je spisal g. Franjo Marn, slu- seji deželnega odbora přetekli mesec (glej „Novice" šatelj modroslovstva na vseučilišču v Pragi. Prišla je list 27), ko je po pritožbi župana Grosupeljskega bila ravnokar na svetio iz Grégrove tiskárně v 8° in šteje razprava o ženitevskih oglasnicah. Po občinski 152 straní s primernim berilom in potrebnim slovarčkom. postavi od 17. svečana 28. daje župan ženi- Založila jo je Matica slovenska v Ljubljani, in prodaja tevske oglasnice (Ehemeldzettel) po ukazji dežel- se pri g. Giontini-ju in vseh slovenskih bukvarjih po nega poglavarstva od praVl, u<% ,, v icu ugiaouiuau inuia v^ciu utu oian w ^/vu- ^fj x_v. uuoai , kjloi uijatvi ^ jjv/ \j\j ouiu. tični ženitevski do volit vi, ampak one imajo samo je Slovencem sploh, posebno pa šolski mladini, ktera da sušca 1832. leta. Ta ukaz 70 sold., dijakom pa, kterim potrdi Matičin tajnik v teh oglasnicah nima celó nič stati o poli- prof. A. Lésar da so dijaki po 60 sold. Namenjena ta namen, da kažejo, da je ta ali uni naznanil županu, da se hoče ženiti." Te oglasnice, ktere po sedaj prosila kolikor se spominjamo, pred nekaj leti že sama , naj se ji razlaga česki jezik na ljubljanski gim-obstojeci občinski postavi morajo dajati župani, naziji, toda deželna vlada tedaj te prošnje ni vslišala pri kterih se ženin oglasi, po takem pa niso ženi- iz dozdaj neznanih vzrokov. Sedaj menda ne bode no-tevske dovolitnice (konsenzi) in bile bi celó ne- bene opovire več tem menj, ker tudi na naših srednjih dolžna naznanila, ako bi k ženitvi po postavi treba šolah nismo brez učiteljev, ki so popolnoma sposobni bilo dovoljenja. Ker pa tega dovoljenja po se- slovenskega pa českega jezika. In kako je silna po- V f UC1 tudi druzih jezikov slo-iz naših razmer jasno kot beli dan. Da či-treba, da prihodnji deželni zbor to stvar zopet v tatelji bolje spoznajo, zakaj in čemu je prišla na svetio danji postavi treba ni, in ker je to gotovo velika treba, da se naša mladina nesreća za deželo , da se sme vsakdo ženiti, tedaj je vanskih, to je svojo obravnavo vzame, da bi se doseglo to đa se že- niti sme le tak, kteremu občina (soseska) dovoljenje memo iz predgovora to-le: omenjena „Slovnica českega jezika", naj posna- Zato je deželni odbor v gori imenovani seji rešil yy dá. vlogo župana Grosupeljskega (glej 27. list „Novic" stran valo in zmodrilo je tudi Bridka osoda in zatiranje ošabnega tujca spameto- Slovane; podučeni vrh tega še 246 z zgodovinskimi in jezikoslovnimi preiskavauii, spodbu- jarskem: mariborska dekaaija in fari Lotmerk in jeni z odkritjem dragocenih spominkov slovstvenih in eJ z razglašenimi narodnimi pesmami navdušeni jeli so kanije; in mesto Zagreb premišljevati in spoznavati sami sebe, svoje brate, svoja narečja in slovstva, svoje prednosti in slabosti, svojo Kranjskem: 300 udov ljublj ans k de minulost in bodočnost. Jeli so se Slovani spoznavati in kmalu so čutili, da so udje enega telesa, veje enega drevesa. Megleno, stoletja zaduševano slutenje spre-měnilo se je v jasno zavest. Iz tega přebuj enega čut-stva, iz te zavesti rodila se je slovanska vzájemnost. Kdor že kaj ima Celovcu 15. julij Pri priliki, ko 1867 Družb db razpošiljatev družbinih bukev jenik ljublj. dekanij odbor Mohora družbe oznanja ? izrečem jaz y kot po ver željo, ki čast. družnike reši skrbi posel, in ta želja je naj ali vsaj meni da ima, ta se ne poverjeniku pa polajša težavni bi častiti družniki plačilo za prihodnje leto" oTdrajtali tedaj Ant L ; ki nima ni- poprijemlje tako nestrpljivo, kakor revež česar, vsake priložnosti, kjer se dá kaj pridobiti. Mi Slovenci smo imeli do nedavnih časov slovstva ubogo malo in zatirani in potujčevani smo bili med vsemi Slovani najbolj. Zato smo pa tudi koj željno razpro- nam , ko sprejmó knjige * Car Mur at II. i Republika Dubrovačka se veli drama v v* cinih telj jugoslavenski gosp ki ga je na svetlo^dal znani pi leta 1861 Matij Sp na Reci biva večo važnost, ni Ker od dné do dné Jugoslavenstvo do pak 7 da ponavljamo ogla strli roke k objetju vseh bratov slovanskih. ie tako ukazovalo naše srce, naša zgodovina t/ ^ - M % a m * ^ . . A ft Saj dovinsko-zanimive drame „Cara Murata našo prihodnost, zlasti tudi 7 naše 7 skrb v ima knj tudi bukvar Grio nt v narečje in prebivališče po kterih smo tako rekoč središče Slovanov. 7 našel * Znani srbski starinoznanec Š t. Verk i zgo-Na prodaj Ljubljani. J* v Macedoniji 822 s tiho v Orfej evih pesem v Kakor pa spričuje ne vsa naša narodna delavnost naše nagnili slovstvo, ampak tudi slovanském jeziku. Slog je neki prav skladnogl in smo se zlasti veličanstven. Ce se ta jdb popolnom potrdi Y Oct Il čio Čt udi-uuua uciavuuou ? ua^uiu oiai^ O o ííiwou tv. ------^---- ^— ~ — " \J — ~ — f ~ ff * onim bratom na severji, kterih prednji možje so zbudili to najstarši spominek starega jezika slovanskeg 7 Plj 7 kakor rokop bil bi in na kra- v nas zavest narodnega življenja in z učenimi izdelki poezijo slovansko enacega Ijedvorski. * Ni dvombe, da postane obiskava národopisné želel,"da bi se ta zveza in vzájemnost utrjevala in mno- razstave v Moskvi jako vspešna za razvitek knjižila. da bi se med nami v našo veliko korist bolj in ževne vzájemnosti slovanské. Kot prvi sad te vza- s voj ega duha pred celim svetom dokazali ne le eksi-stencijo, ampak tudi bodočnost slovanstva. Kdo bi ne Ci I1C» , VICI» uv. 1-U.v-vfc lithiu* » »«"«v » vuuv ■"-*• V £J>J-'JL J lia» cmc* u j et, u.c% ov j o jja XV.U, Od tod in iz prejšnjih Hržic Ivan duhovnik v Muretincih gold. Le zadolžili, da bo treba je še, in ta je huda naši pšenico grunti so se tako se obresti prodati, da plačajo; kaj bo pa še za druga odrajtvila? To nam še sporočil sija, da razve drugih vrlih darovnikov tudi ha-loško razumništvo radodarno polaga žrtvo na darilnik mili domovini. Iz Knežaka na Pivki 18. julija. A. D. — Med tem ko se bližnji in daljni sosedje lepega polja veselé in obilnega pridelka nadjajo, zdihujejo prebivalci izhod- njega kota kamnite Pivke ter milo tugujejo: kaj bo z se ohranili, ako se nas enmalo srca v,iiui«iv, oi^ ictjoa,, da je vendar do tega prišlo, u.<* ©u nam saj nekoliko pri davkih prijenjali za 1865. leto za V 1 1 • . 1 11 11 r-M i • . i da so sušo, ktera nas našemu deželnemu zboru je tako hudo zadela. Zavoljo tega slava Naj bi tudi vprihodnj ne pozabil nas revežev. Hvala tudi našemu okrajnemu gosp. predstojniku, da se nam je naklonilo nekoliko davkovskeg odpusta, za kterega se je potegnil naš de nami, od česa bomo živeli, kako človekoljubni ljudje ne usmilijo! Toča ki je m želni zbor. Bog nam blagoslovi še jesenske pridelke ker ti so kmetiški živež! ) 7 župan Iz Ljubljane. (I* seje mestnega %bora.~) Na dopis vasi tudi 29. ii. m. zjutraj zadela, je ondotno c. kr. deželnega predsedstva, da naj mestoa županija 5. rožnika vasi Knežak, Juršiče, Beč in Koritnice in zadnje polje tako močno potolkla, da so réž pokositi morali ; pazi 7 na zdravje mesta, ker se kolera iz Crnegore širi in "druga točina še semena donesla ne bo. Vrh vsega v Dalmacijo, je gosp. župan imenoval zdravstveno ko-zlega jo Koritnice, ki so po toči in ž njo sklenjeni misijo; potem izročuje finančnemu odseku dopis kup-povodnji med imenovanimi vasmi naj večo škodo trpele, čijske zbornice, ktera želí podpore za načrtanje ljub še nova nesreča zadela. Pogorelo je v tej vasi 10. dne lj ansko-belaške železnice, in naznanja naposled 7 t. m. — ker je močen veter vlekel v pol uri 16 go- da svetli knezoškof bojo sami služili črno maso (danes Ker so se bili Koričani tisti v sredo) za vstreljenega cesarja Maksa. Dr. Bleiweis spodarjem vse imetje. _ nesrečni dan po senožetih razšli, le stare in otroke domá praša župana: ali se ne bojo hišni gospodarji, ki imajo svoje hiše proti Ljubljanici obrnjene, pa so zeló ne- IICOIC^UI VAOlii. O^lIU/JUHLl X. pustili, in toraj ni kdo kaj oteti mogel jim celó oblačila zgorela, da še k lj u dem ne mor ej o in lačni in napol nagi domá čakajo ingledajo, od kod jim čedne, prijazno nagovorili, da bi jih očedili, kadar do- bimo nov lepi most? Župan obljubi. Živahna raž- bo kdo kak dar prinesel. Ker jim pa bližnji sosedje prava se je potem začela o tem: ali naj mesto na-se zdatno pomagati ne morejo, jih usmiljenju in darežlji- vzame vse stroške potrebnega podzidovanja na onem vosti daljnih dobrotnikov prav živo priporočamo sè za- pobrežji Ljubljanice, kjer je poprej starinsko sejmišče gotovilom, da niso v stanu svojih milodarov boljše na- bilo, ali naj tudi pripomore g. Volheim, ki dobi plačilo ložiti, kakor če jih tem nesrečnim revežem v njih veliki za poprave struge Ljubljanice? Sklep je bil rsê 1» z M /I /\1 Q 1 V^M /\ TTUA /I V\ 1 ^ f TT \T/\ TT1 c c V\ € i nvAoimrt Vnlhp.imnm ta. rpp. vrprH. } naj se z stiski podelé. Slavno vredništvo „Novic* pa prosimo, Volheimom ta reč vredi. da bi darove dobrotno sprejemati blagovolilo. **) Deželni odbor je dovolil, da kuratorij đe- Iz Ribnice 16. julija. r. Predrage „Novice"! želnega muzeja iz zapuščine Freyerjeve zbirko Le malokdaj Vam dospe kak dopis iz naše prijazne doline, kakor da bi tukaj ne bilo ne enega domoljuba ali rastlin 7 ktera obsega 50.000 rastlin, vredjenih po si- stemi Reichenbach-ovi, z dodanimi slovenskimi imeni KaKor aa di lunaj ne duo ne enega uomoijuoa xio^ucuuauu-uvi, ^ uuu«mmi ^v^aimi "ucm, Slovenca — s tem imenom nas nemškutarji kupi za 200 gold., njegove rastlinoslovske rokopise za ločijo od domaćih, kmetje Pa lahko i o rečem, da so 150 gold, in natoroznanstvene knjige za 150 gold. tf _ / • • § 1 1 » • 1 1 vsi za slovenščino vneti, gospoda pa saj večidel. tem si pridobi naš muzej lep pomnožek. Nedavno sem v Ljubljani oporeko slišal, zakaj nimamo n Da se te resnitve resnica bolje razvidi, dobro bi bilo sestavek v dnevniku ,,Zukunft'4 c. 156. 10. julija: „Die Slovenen in Steiermark" v „Novicah" in v „Slovenskem Gospodarju" poslovenjen natisniti. K slovesni glavni skupščini akademije jugoslavenske v Zagrebu 28. dne t. m. je povabljena tudi naša Matica slovenska. 7 Prav radi! Da bi le prav obilo se stékali takošnim revežem na pomoc t Gosp. dr. Toman je bil za en dan v Ljubljani kamor ga je pripeljal žalostni posel, da je še enkrat _ videl, al žalibog, že mrtvo svojo sestro — mater Bene-Vred. dikto v ljubljanskem nunskem samostanu, v kterem je 248 mnogo let neutruđljivo podučevala žensko mladino in slovela posebno kot mojstrica v ženskih umetniških delih. Zdaj, ko se bliža čas, da se ljudske šole kon- cajo , naznanjajo časniki knjige, ki naj bi se pridnim učencem dajale kot šolska darila. Tudi mi zlasti za zboru Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Poslednje dni so se važne reči godile v državnem* ) zavili zbor važne, pravimo, al ne zato, da bi bil dr-kaj važ ne ga za to storil, da bi se bilo bolj odraščeno mladino v ponavljavnih nedelskih šolah kaj razjasnilo, kako bode vprihodnje z našo ljubo Av- ker je nasvetujemo sledeče izvrstne knjige: „Umno kmetovanje strijo; važne so bile razprave le zatega del, in gospodarstvo" (80 kr.), „Kemija kmetijska" (80 kr.), zdaj jasno kot beli dan, da sama tista stranka, ki pod Občna povestnica ali zgodovina vsega, kar se nekdaj do danes po svetu godilo" (1 gld. 50 kr.). Je od Vse PP m> imenom „nemška liberalna" zboru > ne ve y zvonec nosi v državnem ■■■■■■■■ Cela pri čem da je in kaj da hoče. te knjige se dobo v Blaznikovi tiskarnici ; „Stirji letni povodenj „liberalizma" (svobodoljubja) ima XnníU vi-MArl nin Mníínn r.ln trn ncilr n rvA 1 A»lr1 \/a a f a 1ty^iÍa»a A \7cf m A Q ]r r\ olicimA It- o i tt«a « ^ —^ -! ^ l! časi priti cez prodaja Matica slovenska po 1 gld. Vse te knjige Avstrijo, ako slišimo, kaj vse nameravajo ti kolovodje; so pravi biseri slovenskega slovstva. yy v Sokol" je v nedeljo zvečer napravil na dvoru „nova verska postava"! ljudska šola iz rok duhovščine"! „proč s konkordatom"! in dvorani čitalničini veselico sela. želni y ki Počastil je za nekoliko Je časa bila tudi proč s tem, da bi se monvci prav naš srcnove- predsednik to veselico s svojo nazočostjo in razbojniki na smrt obsojevali"! — taki in enaki va c. k. de- lovi liberalizma se dvigujejo, ki hočejo osrečiti Av in strijo ~—~ — ~w o J J 7 livovi v uci ali bojimo se, da ne bi je popolnoma po > svojo zadovoljnost razodel nad lepim petjem pevskega topili! To pa, kako bi se Avstriji brž brž dala ustava društva. vsem narodom pravična, in kako bi se državi (Razpis darila.) Dramatiškega društva začasni pomagalo iz finančnih zadreg in solni davki _ ^ _9 _ __— ^ a m « a« -m m m _ ^ ^ a ^ J3 j, m. ^ da se raz- olaj šali državljanom, to vse Je ostalo za unim odbor je v seji dne 20. julija t. 1. sklenil piše dařilo dvajsetih goldinarjev za najbolji iz vir ni Financni odbor, namesti da bi se"pred vsem drugim tekst (libreto) komične operete. Rokopisi pošiljajo poprijel glavnih ran države naj se do ~ - — ~ r ---* _----r— r — j j ~ r r j— o—------~---- ~ novembra t. 1. podpisanemu odboru, denarstva tako neusmiljeno očitno nase. ktere ie sam minister Honorirali se bodo primerno tudi drugi dobri rokopisi, zdaj storil? , .Je odkril, kaj je ta do kterim se omenjeno darilo ne bode moglo prisoditi. deželno ministerstvo (Landesmi nisterium) je zboru na srce pokladal — čujte, deželna Vsa čč. vredništva slovenskih časopisov prosimo, da ministerstvo! ker Avstrija naša ne more več imeti blagovolé priobčiti ta razpis v svojih listih. Ljubljani 21. julija 1867. Odbor dramatiškega društva. — Gosp. Rigondaud, iz Zagreba silovito iztirani „mučenik za pravo trojedne kraljevine", se je na poti na Dunaj, kamor se gre pritožit zarad te barbarske sile, mudil nekoliko dni v Ljubljani. državnega ministerstva. Krepkemu nasprotstvu naših poslancev dr. Tomana in Svetca, tirolskega poslanca dr. Greuterja, Poljaka Zyblikieviča in pa raztresenosti nemške stranke same se imamo zahvaliti, da je državni zbor že pokopal „deželno ministerstvo." Več tednov Izvrstni rodoljub, čitalnici naši Henrik Grmek, c. kr. poštni oiicijal šepetalo med to liberalno stranko, ktera ima zdaj , — se snujejo novi ministri, da temu veliki podpornik in temu je državni kancelar Beust ponujal minister- večino v zboru da y Je umri za stvo pa da noben ni hotel postati minister; na posled pljuenico,_še le 37 let star. Včeraj je bil pogreb njegov, jih je baron Beust pustil — pri miru. To pa jim zopet 164. listu nemškega Ijubljanskega časnika ni bilo po volji, in ne da bi bili to stvar skuhali med seboj na tihoma, napravili so financni odbor, da , da dopis v 24. listu „Novic", c. kr. finančna direkcija na v kterem se gospodar M. II o var iz Paradišča prito- je predlagal zboru: naj prosi presvitlega cesarja y da c. kr. davkovska uradnij a ni hotla sprej eti izvoli deželno ministerstvo. zuje slovenske pobotnice , odgo varja tako-le : „ j. ^ „uom»^«, uucrama »i iskavi c. kr. finančně direkcije se pobotnica M. Ilovar- sterstvo in samo sebe. Po pre- nemška liberalna" stranka pokopala tem predlogom pa je deželno mini jeva zato ni sprejela, ker ni bila prav narejena. Sicer pa je gospod uradnik, če tudi to ni njegova dolžnost po kterem naj novo pobotnico kaj Naj iz te važne seje povemo vec. bila, Ilovarju podal načrt, imenu finančnega odbora je poročal poslanec bar imajo Ogri svoje deželno ministerstvo Tinti, da, ker naredi; on je ta načrt brž prepisal, podpisal, in potem mi pa ga nimamo, naj se presvitli cesar prosi tudi brez pomude denar prejel. y da y se a Ker slavna c. kr. tudi za te dežele} ki so v našem državnem zboru za finančna direkcija „Novicam", ki so pritožbo Ilovarjevo naznanile, ni poslala tega razjasnila stopane, ustanovi posebno deželno ministerstvo. a 2 ga y) „Novice" iz polovici zdaj razcepljena Avstrija mora po takem imeti trojne Laib. Ztg." vzamejo zato, da ga iz vej o vsi, ki so pri- ministre: eni so za ogerske dežele, drugi za naše dežele, tožbo da v „Novicah" brali, „Laib. Zeitg." pa ne beró y in tretji za vse skupaj ; pa saj lahko plačuj emo ministrov po ga 12000 gold, še več > ker ima Avstrija toliko premoženja!) izvé tudi gospodar Ilovar sam. Po tem razjasnili! si. finančně direkcije je misliti, da je zadevni gosp. uradnik novo pobotnico v slovenskem jeziku na- Gr eu ter, rekši, da pred vsem treba, da se nam prava Prvi zoper ta predlog se upré tirolski poslanec pisal „prostému kmetu" Ilovarju in da je s tem poka- ustava dá, ker sama beseda „ustava" ni nič. zal ; Za da ceni ravnopravnost in da je tudi zmožen jezika stvar pa, ki je še ni in ki ni znana, se ne more nihče H >m .ip navdušiti, kdor ni sanjač. Ponosna se sicer sliši beseda dežele, v kteri je uradnik. Željno pričakujemo, —•------, «—- — «—rv. -----^ da nam_ to našo pravično misel potrdi gospodar II o var »vse s pomočjo ustavne države". Pa kaj je to? Narav razjasnilo gospoda K. nost vam povem tako-le : „vse s pomočjo ustavne drpa s pomočjo stranke, stranka pa je » sam. Potem V se nam bo vseč pl. Felsenbrunn-a. zave, država (Naznanilo.) Oziraje se na naznanilo v zadnjem pomočjo kluba, klub pa s pomočjo svojih kolovodjev naznanjamo še enkrat vsem čč. čitalnicam tu imate politično abcedo sedajnega Časa! (Pravo!) listu „Novic* in slovenskim pevcem sploh, da omenjeni per v i dve tej zbornici ne velja pravo za pravo, ampak ta ima poli litografovanih zborov izidete koj v začetku pravo, kdor ima moč; le tištim se veči žakelj ovsa s mesca avgusta. Prosimo tedaj, da se podvizajo z politično svobodo pomoli, kterih je več in je tedaj naročnino y da jim moremo vsem postreči ; tudi naj se strah pred njimi; manjši dežele pa so le podplati na zmerom število posameznih glasov natanko naznanja Pevski odbor. Škornjicah politicnega napredka. Tirolska dežela je sicer majhna, pa je slavna v zgodovini svoji; jaz Tirolec nikakor ne morem glasovati z vami. Unidan ste vrata 249 i naredili, da luknjo §. 13. zamašite ; potem ste dva ključa naredili: zdaj hočete hišnega vratarja narediti, pa še hiše nimate. Pri takem delu ne more pomagati noben pošten človek ! (Pri teh besedah postane silen vriš in hrup na strani levicnikov, ki še le vleže, ko govornik pravi:) da ni mislil nikogar žaliti in sklene govor svoj, da s povzdignjeno besedo kliče: „Iz starega železa so še-mladi kakor stari naši. Tirolski orel živi! Ohranil si bodeš venec." Za Greuter j em govori štajarskiposlanec Kaisers- feld, udarja nekoliko po krepkem govoru njegovem, brcne enkrat tudi po federalizmu in pravi, da bode glasoval za odborov predlog zato, ker ne odločuje časa, kdaj se ima vstanoviti deželno ministerstvo. Za pl. Kaisersfeldom poprime Svetec besedo. Ze v adresini debati —pravi—sem govoril proti dvalizmu, ki je raztrgal enoto državno, pa v nevarnost stavi pravice narodov avstrijanskih in mnogovrstnih dežel av- strijanskih. Dvalizem je bila dovršena stvar, enota raz-cepljena še predno so avstrijanski narodi mogli svojo besedo vmes reči. Po takem nam ne ostaja zdaj drugo, kakor strogo paziti na to, da to, kar je raztrgano, se ne raztrga še huje. Dosti bolje stojimo pa o tem, kar se tiče pravic avstrijanskih narodov ; tu še ni nič dovr-šenega; tù se dajo hudi nasledki dvalizma še ovirati, da se ne zgodi to, da se tudi narodi ločijo v dve sovražni stranki. To pa se zgodi gotovo, ako se ustanovi nasve-tovavno deželno ministerstvo, ktero bi zastopalo le večino nemške stranke, ki sediv našem zboru; to pa bi bilo gorjé Avstriji! Poglejte le na Ogersko, kjer vlada ministerstvo magj arske stranke, ki ima v ondašnjem deželnem zboru večino. Poglejte na Hrvaško, kaj se zdaj tam godi ! (Govornik popisuje razuzdanost, ki se godi na Reki, v Zagrebu itd.) Prašam Vas, gospoda, kje o tacih okolščinah najde manj šina zavetja? pravice? (Dobro! dobro!) Veča omika národová mu ne daje pravice, da bi gospodoval manj omikanim, ki so v omiki le zaostali, ker jim drug narod ni dovolil omike na podlagi narodni. Tudi Nemec je bil v Nemčíi še pod kraljem Friderikom II. tlačen, ki je povzdigoval francozki jezik nad nemškega. Ali morebiti hočete, da Nemec in Magjar zato gospodujeta nad Slovanom in Rumunom, ker una dva vec davka plačujeta, več vojakov dajeta? Le pogledite v davkovske bukve in pa v avstrijsko armado , pa bote videli, kdo veča bremena nosi. Pa se bojite Slovanov! Kaj mislite, da s tem uidete strahu svojemu, ako zatirujete Slovane? Nikdar ne! Kakor stvar dandanašnji stoji, treba bo, da Nemci in Magjari kmalu rečejo: ali hočejo, da Avstrija še ostane ali ne. Zato, gospoda, ne mislite na deželno ministerstvo po taki zborovi većini, do ktere nima srca večina avstrijskih narodov. ' Poslanec S chin dl er toži, daje Svetec tožil, da Nemci v Avstrii zatirujejo Slovane, češ, da večina uradnikov, ki so zatirali Slovane, so bili slovanskega rodu. (To je eden tistih navadnih ugovorov, ki ni piškavega oreha vreden ; uradnik plese kakor mu minister gode ; ministri pa so v Avstrii dosihmal zmiraj Nemci bili ; sicer ima dr. Schindler tako malo zapopadka o federalizmu, da se mu bolj nevařen zdi kot dvalizem. Vederemo! Potem maha po Greuterju, konkordatu itd. in pravi med drugim:) Vse zasluge Tirolcev ne dajo jim pravice, da bi krono avstrijskega cesarstva v reko In potopili in namesti nje povzdignili krono pokneženega grofa tirolskega poleg basnoslovne češke Venceslavove ali starega klobuka Gospoda slovenske meje. Na to je govoril državni kancelar baron Beust; pritrdivši potrebi, da se osnuje deželno ministerstvo, se vjerna z Kaisersfeldom zastran časa, kdaj naj se ustanovi; potem se je obrnil proti Greuterjevemu govoru in naposled še zagovarjal, da ta državni zbor je pravi, ne pa uni, ki ga je Belkredi hotel sklicati. Potem nastopi doljno-avstrijski poslanec pl. Mende in v temeljitem govoru nasvetuje: naj državni zbor popustí odborov predlog. Dr. Miihlfeld mu dodaja besedico „za zdaj", kteri tudi Mende pritrdi. Potem še enkrat Greuter besedo poprime, in na to odgovarja državni kancelar Beust se čude, da Greuter ni zadovoljen s tem, da tirolski deželni zbor ni bil razpuščen, kakor je bil česki, moravski in kranjski. — Za njim govori dr. Rechbauer (štajarski poslanec) tako, kakor je navada nemškega liberalizma, kteri je še zmiraj zamaknjen v februarski patent, čeravno vidi, da so ga z Ogersko vred zavrgli vsi ostali narodi avstrijski razun nekterih Nemcev. Za dr. Rech-bauerjem poprime dr. Toman besedo proti odborovému predlogu, da se ustanovi „deželno ministerstvo." Kakošno ministerstvo — vpraša — neki mora biti to ministerstvo? za ktero deželo neki? Državni kancelar sam tega ne vé in mi vsi tega ne vemo ; saj jaz ne poznam te dežele. Je li ta dežela „Cislajtanija?" Ako je tako, tedaj milujem, da z besedo propade tudi stvar. Je li to kakošna posebna dežela? Če „Landes-ministerium" (deželno ministerstvo) ima biti ono, ktero vlada zunaj ogerske krone vse druge dežele, bi vendar mislil, da nemški jezik ima pravo besedo za to? Se li imajo vse te dežele stopiti v eno „krono" in njej dati tisto ime, ki ga je izmislil pred 10 leti minister, ko nas še tukaj ni bilo. Skušalo se je vse skupaj vreči v politicen centralističen lonec, je rekel poslanec Greuter , in jaz bi v preroškem duhu rekel, da krone ne bote potegnili iz te zmesi, marveč vse kaj druzega. Orel še dandanes nosi vse grbe, še danes nosi zaniče-vano krono českega kraljestva, zaničevan klobuk slovenskega gospoda, kakor je malo pred tako zaničljivo gospod Schindler rekel. Se ve da za Dunaj bi bilo cen-tralistično načelo najbolj ugodno, najbolj pripravno , da bi po njem se sukalo vladino kolo vseh dežel, Dunaj naj bi se bogatil, dokler ne propade v bogastvu in obilnosti kakor vsa taka mesta. (Predsednik opominja dr. Tomana, da mu je ušla beseda , ki se ne spodobi, da bi jo govornik rabil proti govorniku in to je beseda „sramotno", schmahlicli). Dr. Toman pravi, da je rekel „sramotivno" (schmá-hend). Dr. Schindler seže v besedo: Pa šramotil nisem nikogar. Ko se hrup potolaži, nadaljuje dr. Toman svoj govor, v kterem pretresa negotovost vredbe državne in da le v tem je većina edina, da bi centralizem bil gospod Avstrii. Če večina tukaj šnj ega zbora misli, da je vstanu ministerstvo osnovati, rekla vam bo večina avstrij skih narodov, da Vi niste zmožni tega ! (nepokoj na levici). Nočem imenovati pravil nove državne osnove, nočem je imenovati niti federalizem , niti avtonomija, niti centralizacija, al pravo je gotovo to, da se Avstrija osnuje tako, da se posebnost ohrani vsaki deželi, da se narodnost ohrani vsakemu narodu. Dalje pa se mora ustava tako dovršiti, da krepko središče vse skupaj drži. (Pravo!) Tega pa še nismo slišali v tej hiši. Kdo je tega kriv, ne vem; to pa vem, da se mudi, da se vredi Avstrija. Ako vidite, da mi, če tudi svobodo ljubimo, se vendar ne izpehamo za liberalizem, vedite, da zeló nas to teži, da nikdar odkritosrčno ne přiznáváte národně pravice, kije prvo, prirojeno, najvažnejše pravo. Ako hočete mirno spravo z narodi, ni dosti, da se spravite z Ogri, treba je tudi sprave z nami (Pravo! na desni). Nočem reči, da vsi Nemci so nam protivniki ; nočem ponavljati, kako so se obnašali nekteri deželni zbori, al to vendar moram v spomin klicati, kar je govoril nemšk poslanec v deželnem štajarskem zboru, tako-le: „Če Nemci nismo gospodje v Avstriji, ni nam 250 mar za Avstrijo, naj propade!" (Živahni pravo-klici na desni.) Kdaj, gospoda, je kak Slovan govoril tako? Ce pravite, nemški narod ni žalil Slovanov, tedaj pa pra- da nemški deželni zbori so jih žalili! To, kar vim manjsino. Poglejte na gospoda poslanca iz Stajer-skega Lipolda in Lenčeka, vprašajte ju, kako sta bila voljena v štajerskem zboru? Branila sta se, sprejeti volitve; al žugalo se jima je, ako ne gresta ona v To je vasa državni zbor, ne volijo nobenega druzega! precartana svobodoljubnost ! — Če državni kancelar pravi, da je neobhodna potreba, da se narodi avstrijski sprijaznijo, me to veseli, da Njegova ekscelencija to spoznava; al to želim, da pravo pot nastopi, to je, pot, ktera pelje k zadovoljnosti vseh narodov. (Pravo! na levici.) Naposled pretresa dr. Toman še for- da malno stran predloga odborovega in sklepa s tem 7 ta predlog zadeva ustavno vprašanje 7 tedaj morate tretjini za to glasovati, ali naj se ustanovi deželno ministerstvo ali ne. Ko je govorilo še nekoliko poslancev, je finančni odsek svoj predlog, da se Njih veličanstvo prosi za ', in ko ustanovljenje „deželnega ministerstva", preklical konec je bilo viharne razprave, pri kteri se je bolj drugikrat pokazal razpor državnega zbora o narodnih in državopravnih zadevah. 23. seji se je volila deputacija, ki se bo po- gajala z ogersko deputacijo o spravi z Ogersko deželo. Izvoljeni so bili v to deputacijo poslanci: Ziemalkov- Hopfen, Tinti, Kaisersfeld, Vidulič, Herbst, Plener, Winterstein, Brestl,Klun. sky 7 7 (Gosposka zbornica je dodala še: kardinala Rauscherja viteza Pipica, grofa Salma, kneza Sapieha, in barona Hocka.) Po tej volitvi se je začela razprava o Herb stove m predlogu, ki zadeva cerkvene reči in posebno meri proti konkordatu. Dr. Muhlfeld je prvi govoril zoper te predloge, ker so mu še premalo zdatni; on hoče celo svojo ver-sko postavo. Poslanec Jager, profesor bogoslovja v Tirolih, stavi predlog, ki so ga podpisali vsi sloven naj zbor nar o či dotič-o kterih bi v konkordatu treba poprav in prememb. Potem začne Svetec govoriti, al silni hrup nastane na strani ski poslanci ruzun dr. Kluna nemu odboru, da on na dobro naznanuje točke levi in toliko poslancev zapušča zbor, da jih predsednik opominja, naj ostanejo, sicer jih ne bo 100, da bi môgli kaj skleniti. Svetec brani bistvo konkordata in govori za to, naj se cesar spusti v razgovor s papežem, ker ona dva imata o tej cerkveni dogodbi prvo besedo. Ho- Vabilo k 3. občnemu zboru slovenske Matice v Ljublj V 1 UU, ut« U^LUOAl uuiiWiu* " « v * * wv J • * VJ so počenjali nekteri deželni zbori, se pravi tlačiti sklenj nostj vgusta t seji Matičinega odbora da se tretii občn dopold in ob b Julij i 1867) je bilo • snide v sredo cerkveno sloves- 7 zvečer pa s slovesno besedo v narodni čitalnici Vsled tega klep Vas častiti Matični ud vij udno vabimo, da omenjeni dan priđete v Ljublj čnemu zboru, v kterem bode ta-le ob vrsta razgovorov: Prvosednikov ogovor ; tajnikovo poročilo o delovanji odborovém od 27 tembra 1866. 1. do 1. julij račun od 1. julija 1866 proračun od 1. julij 1867 1867 do 1. julij sep 7 1867 đo 1. julij 1868 7 - ~ ~ ~---—- J J ^ w » • v«-'-' A. JU11J« A. . Opomba. Ker je za letopis došlo toliko spisov, da se koledar ne dá dovršiti do občnega zbora, zato sta temu vabilu pridevana račun in proračun. volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potr- odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled dij pravila v 12 volitev štirih ljubljanskih in šestih kov namesto 4. julij pravil. Med temi so izmed ljubljanskih tanjih odborni-adljanih po 14. §. Matičinih H. Cost . M 7 7 M > Ceg Velj A. L izmed Pir ec M. Cigal 7 dr 7 ijih pa Praprotnik in- dr in Grab St. K dr. 7 Fr Miklošič volilni list je samo tisti, kterega je druž nik lastnoročno pisal ali saj podpisal . Posameznih udov nasvetje. Opomba. Odborovo poročilo in imenik društvenih udov je tiskan v koledari ÍTL A. Lé ani 22. julij 1867 V 7 1. predsednikov namestnik 7 odbornik in tajnik naše Vsem, ki so blagovolili se vdeležiti pogreba umrle sestre mater Benedikte Toman izrekujemo srčno zahvalo! Brata in sestre. 23. julija 1867. Kursi na Dunaji novem denarj Državni zajemi ali posojHa.lDrnge obligacije z lotrijami 5% obligacija od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100 S 72.53 tem razprtijam 7 ki jih čemo verske, dodajati? itd. Začasni minister bogočastja dr. Hye naznanja zboru: da se je vlada z Rimom spustila v razgovor ; in zato naj državni zbor počaka tako dolgo, dokler se konkordatove zadeve rešijo po tem razgovoru. Dunajski zbor bo zdaj začasno prenehal, dokler bote v novem dnar. po 100 g. g. 60.3014 '/, % Tržaški lozi po 100 „ 108.01 Že imamo, se nove, 5°/0 nar. posojilo odi. 1854,, 68.70 5°/0 metalike 0 o 4 '/, •/ 4 7, 3% 2 '/, % 1% 71 17 17 11 11 11 17 >> 71 11 11 11 0 Donavsko-parabrod 58.501 ski po g. 100 .. . 55.65|Knez Esterhazy. po g. 40 49.50iKnez Salmovi po g. 40 41.00|Knez Palfyovi po g. 40 54.50 IKnez Clary o vi po g. 40 77 17 17 11 17 10.00 90.00 31.19 25.60 25.50 77 cislajtanska" in ogerska deputacija imele svoje razprave. Obligacije zemlisn. odkapá. IKnezWindischgrâz.pog.20 Trstu je 14. dne t. m. za kolero zbolel 131etni jud, kteri je s svojimi stariši pribežal iz Dalmacije, pa se je ozdravil. —VČrnogori ljudje hudo mrjó za Parizu je bil 15. dne t. m. Po- (po 100 gold.) 6% doljno - avstrijanske g. 89. 5% ogrske.....„ 68.75 Budimski Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 22.54 17.00 21.00 12. 23.00 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Grof Keglevičevi po g. 10 po g. 40 77 77 kolero in lakoto. 5% hrvaške in slovanské 77 72.50 ljak Berezovski, kteri je na ruskega cara streljal ob- 5% krajnske, Štajarske, koro ske, istrijanske Denarji. 77 soj en v ječo za vse žive dni. Cesarske krone 86.00|cesargki cekini S Garibaldincev se je Državni zajemi z lo trijami. iNapoleondori 20 (frankov),',' 10.03 6.07 zopet mnogo zbralo, da bi se zagnali na večih krajih v Zajem od leta i860 . papeževo deželo, ali vojaki laški njem branijo meje prestopiti, ktere loČijo laško kraljestvo od papeže ve dežele. 77 77 77 77 71 11 11 17 11 1860 petink. 1839 . . . 1839 petink. 17 77 86. Souvraindori 5% narodni od leta 1854 „ 81. 93.50IRuski imperiali 146.50 Pruski Fridrikdori 75.25 j Angležki souvraindori Louisdori (nemski). Dohodkine oblig, iz Komo ,, 53.00|Srebro (ažijo) 77 77 77 77 77 77 77 10.24 •01 79. 124.75 Odgovorni vrednik: Janez Murnik. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.