Uto XIII - St. 38 - CENA 5 din Dan Gorenjcev Preddvor, 15. maja - Vsi, ki se radi zabavate in se hkrati vsaj malo počutite Gorenjce, ste to nedeljo, 20. maja, od 10. ure dopoldne dalje vabljeni v Preddvor, pred hotel Bor. Prireditev je namenjena predvsem spoznavanju tega turističnega kraja kot izletniške točke in zato ni komercialna. Program pa je zanimiv tako za najmlajše, kot malce starejše, saj se boste lahko v Preddvoru srečali z znanimi Gorenjci, tekmovali, si ogledali modno revijo, nastope plesnih skupin in kaj dobrega pojedli. Več o prireditvi preberite na zadnji strani. V. S. Gorenjska ni enobarvna Prve seje skupščinskih zborov z novoizvoljenimi delegati so bile že v vseh gorenjskih občinah, vendar so doslej vse funkcionarje izvolili le v kranjski in radovljiški občini, v škofjeloški, tr-Žiški in jeseniški pa naj bi jih na naslednjih sejah. Čeprav slika gorenjskih skupščinskih vodstev še ni povsem popolna, je le mogoče ugotoviti, da je Demos, ki ima v nekaterih gorenjskih občinskih parlamentih večino, v drugih pa je zelo blizu, zavzel tudi največ vodilnih skupščinskih mest Vsi do sedaj izvoljeni predsedniki občinskih skupščin (na Jesenicah ga še nimajo) so člani Demosa ali pa jih je Demos le predlagal V kranjski občinski skupščini, kije še najboljša zrcalna slika republiške, so vsi, od predsednika skupščine do predsednikov zborov in mandatarja, iz vrst Demosa. Najbolj "rdeča" je za zdaj jeseniška občina, saj so vsi doslej izvoljeni funkcionarji tudi člani ZKS-Stranke demokratične prenove. V radovljiški ima Demos sicer največ funkcionarjev, vendar je razmerje s ostalimi strankami dokaj uravnoteieno. Podobno velja za tržiško občino, v škofjeloški pa bodo funkcionarje skupščinskih zborov in mandatarja volili (imenovali) šele na junijski seji Čeprav se je tudi pri volitvah nekaterih skupščinskih funkcionarjev pokazalo, da je strankarska pripadnost in načelo "vsaka sprememba je dobra, samo da je sprememba" pomembnejša od strokovnosti in usposobljenosti, pa smo bili priča tudi drugačnim, pozitivnim primerom, v katerih so prevladala strokovna in povsem človeška merila. V Tržiču, denimo, je strankarsko sestavljeni parlament s tajnim glasovanjem povsem soglasno izvolil za podpredsednika skupščine kandidata, za katerega je prišel predlog iz vrst socialistov. V Radovljici, na primer, so se stranke brez zapletov sporazumele o kandidatu za predsednika izvršnega sveta, delegatska skupščina pa mu je izkazala popolno podporo, pa čeprav gre za člana ZKS-Stranke demokratične prenove... C. Zaplotnik Jesenice, 17. maja - Jeseniška Železarna ima že več kot mesec dni blokiran žiro račun, zaradi znanih sistemskih in drugih težav, na katere v tovarni že nekaj časa opozarjajo. Denarja na jugoslovanskem tržišču je vse manj, že-lezarji imajo velike probleme zato, ker jim njihovi kupci veliko dolgujejo - 280 milijonov dinarjev, a tudi železarna je dobaviteljem dolžna okoli 240 milijonov dinarjev. Eden izmed največjih problemov pa je dobava električne energije. Kljub vsemu pa v Železarni ne razmišljajo o stečaju in upajo, da se bodo zanje tako neugodne gospodarske razmere uredile in sistemsko rešile. Republika Slovenija ima novo vlado Dr. Lojze Peterle dobil zaupanje Vlada je dobila večino v parlamentu, obenem pa nalogo, da v mesecu dni stopi pred poslance s popolnim vladnim programom in polovno upraviči zaupanje. Ljubljana, 16. maja - Slovenja je dobila prvo demokratično izvoljeno vlado v tem sto-'etju, je v sredo popoldne po Uglasitvi izida tajnega glaso-v*nja o sestavi vlade dejal novi *'ovenski prvi minister dr. Loj- Peterle, rojen 5. julija leta '948 v Čužnji vasi pri Trebnjem na Dolenjskem, prvak slovenskih krščanskih demokratov in po poklicu diplomirali geograf in ekonomist. , "Prijetno §ern presenečen, *er nisem računal na takšno podporo. Sem trdnejši, ker me podpora zavezuje in mi daje spanje, da bo slovenska skup- ščina stala za temeljnimi usmeritvami vlade. S podrobnejšim programom ne bo težav, ko bomo dobili dokaj jasno sliko po posameznih resorjih, ministri pa so že pripravili svoja videnja za svoje resorje in moram reči, da so zelo zanimiva. Mislim, da sem izbral zelo homogeno ekipo po kakovosti. Za nekatera mesta mi je tudi opozicija priznala, da ne bi mogla najti boljših rešitev. Trudili se bomo, da bomo držali besedo. Naše temeljno izhodišče je zakonitost, naš temeljni cilj pa suverenost slovenske države. Kjer bomo delali in kar je v na- ši pristojnosti, zagotavljam, da bo strokovnost, kvaliteta, osebni prispevek tisto merilo, ki ga bomo naprej in v osnovi upoštevali. Rad bi naravnost povedal, da ne želimo ene knjižice zamenjati z drugo ali vsoto drugih, jasno pa je, da bo moralo na nekaterih področjih priti do ravnotežja," je po izvolitvi dejal dr. Lojze Peterle. Vlada bo po besedah Peterleta res vlada. Prenesla je kritike opozicije, da ne stopa pred poslance s popolnim programom, prevladalo pa je tudi spoznanje, da je treba dati vladi čas, ji zaupati in prekiniti brezvladje. Več na 2. strani. J. Košnjek VSBZA HOBI GRADBENIKE IH GRADITEUE HIŠ • orodje! GOVORIMO SLOVENSKI NUDIMO ENKRATNO NIZKE CENE I električno orodje! sanitarije! • barve! • stropne obloge! • ploščice! • gradbeni material! • vse za vrt! ■ ■S tem knpoaom doMte bitiptaiMMineNU |L katalog imaogH jgl T?V zanimivimi poaad« jŠW H bunJUOtfraai), Ot CELOVEC Kirchengasse 50 Tel. 9943/463-31500-0 I I I .t/ Posvet upnikov v Gorenjski banki Upniki žele poravnavo Kranj, 16. maja - Gorenjska banka je sklicala sestanek Elano-vih upnikov, zbralo se jih je 65, ki imajo skupaj po dosedanjih podatkih približno 67 odstotkov upniških terjatev Elana. Zavzeli so se za prisilno poravnavo, saj želijo ohraniti proizvodnjo in blagovno znamko Elana, ustanovili bodo ožji odbor upnikov, ki jih bo zastopal tudi kot pooblaščenec v postopku prisilne poravnave na sodišču. Ožjega odbora upnikov sicer še niso konstituirali, prvo sejo bo sklical Zlatko Kavčič, direktor Gorenjske banke, na njej bodo izvolili predsednika odbora in njegovega namestnika, odbor pa bo opravljal naloge, opredeljuje zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Sestanek upnikov predstavlja začetek organiziranega nastopa upnikov, saj bo v prihodnje zelo pomembno njihovo večinsko mnenje, doslej so se že organizirali po posameznih skupinah, zdaj pa nameravajo v pogledu informiranja in kontrole dogajanj nastopati skupno, kar bo nedvomno prispevalo k razrešitvi problematike Elana. (Več na 10. strani) M. V. Veliko ljudsko slavje Podjetje nad Jereko, 16. maja - Marljivi vaščani Sp. in Zg. Podjelja so z velikimi napori pred tremi leti obnovili kapelo v čast svetega Martina, sedaj pa so dozidali še zvonik in postavili 190 kilogramov težak zvon. To nedeljo, 20. maja, ob 15. uri pa pripravljajo veliko ljudsko slavje, ki se bo začelo z mašo, na kateri bo maševal ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Po maši bo blagoslov zvonika z zvonom. Nato se bodo zvrstili nastopi pevskih zborov in plesnih skupin v narodnih nošah. V. S. Tekstilci pred stečajem Kranj, 15. maja - Delavci v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji po vsej Sloveniji so eno uro opozorilno stavkali. Pridružili smo se stavkajočim v kranjskem Tekstilindusu, ki jih je obiskal tudi predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije Miha Ravnik. svobodnih sindikatov Slovenije. Če vlada zahtev tekstilcev ne bo sprejela in če država ne bo pomagala tej panogi pred stečajem na noge, potem bo generalni štrajk, je dejal sindikalni predsednik. Obljubiti ni mogel ničesar, razen programa svobodnih sindikatov, ki sicer veliko obeta, stavkajočih pa le ni mogel ogreti k večjemu optimizmu. Več o tekstilni stavki na 3. strani. Uro stavke so Tekstilinduso-vi delavci namenili javnemu zboru delavcev, na katerem so mimo zahtev stavkovnega odbora tekstilnih delavcev obravnavali tudi svoje specifične probleme. Spregovoril jim je tudi novi direktor Štefan Mar-kovič, in sicer o hudih finančnih težavah zaradi neplačanih terjatev, blokiranem računu, nezmožnosti rednih izplačil mesečnih dohodkov ter odvečnih delavcih, podprl pa tudi stavkovne zahteve. Potem ko je najprej obiskal stavkajoče v Planiki, se je delavcem Tekstilindusa pridružil tudi Miha Ravnik, predsednik Koto D. Ž. G. Šinik 35 LET ELITE 35 % POPUSTA ® m_ '^GOVSKO PODJETJE po. KRANJ, TAVČARJEVA 31 ZA NAKUP NAD 1.000,00 DIN GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 18. maja 1990 /JOŽE Kbj / NOTRANJE ŠNJEK POLITIČNI KOMENTAR 7 Kanonada doktorja Jovića Torkova seja predsedstva Jugoslavije, na kateri je Slovenec dr. Janez Drnovšek izpraznil stol predsednika predsedstva dr. Bo-risavu Joviču iz Srbije, je že po tem, kdo je sodeloval razen članov predsedstva na tej seji, obetala za severozahodni del Jugoslavije črne slutnje. Jovića je na sejo pospremil sam predsednik srbske republike Slobodan Miloševič, na torkovem zboru v palači federacije pa so bili tudi trije najodgovornejši zvezni sekretarji: zunanji, notranji in obrambni. Pričakovali smo drugačen veter predsedstva, trši do neubogljivih delov Jugoslavije in tistih posameznikov in skupin, ki si predstavljajo Jugoslavijo malo drugače, vendar taksne kanonade ni nihče pričakoval. Pričakovali smo, da se Drnovšku, kije bil menda preveč Slovenec in skoraj nič ali nič Jugoslovan (v anketi med Beograjčani je ob Kučanu, dr. Tuđmanu in Draškoviču najmanj priljubljen politik), in ga Mihajlo Kertes zasmehuje zato, ker bojda Drnovšek zasmehuje Jugoslavijo, nihče ne bo uradno zahvalil. To napako je popravljal drugi nebodiga-treba v predsedstvu, Hrvat dr. Stipe Šuvar, ki je sedaj podpredsednik predsedstva, pa mu tudi novi hrvaški voditelj dr. Franjo Tuđman ne obeta ravno kavalirskih potez. Slovenski parlament se je Drnovšku javno zahvalil za dostojno delo v Beogradu, kar je poštena poteza, Drnovšek pa ima zadoščenje, da je ravnal prav in da ima pravico tako ravnati tudi v prihodnje. Jugoslavija je v nevarnosti, sistem se ruši, ogrožena je ozemeljska celovitost, glave dviga sovražna opozicija, država je ogrožena, pravi zadnje sporočilo državnega predsedstva. Kolektivni voditelj države, beri dr. Borisav Jovič in njegovi somišljeniki, bo zatrl vse, kar ni skladno z ustavo in zakoni, ne oziraje se, ali je bilo to legalno in legitimno storjeno v posameznih suverenih republikah. Mar to pomeni izredno stanje v Sloveniji in na Hrvaškem, je to zadnji obupni poskus ohranitve stare oblasti in starega ustroja Jugoslavije, je to pritisk, da bo Jugoslavija brezprizivno sprejela tisto, kar predlaga centralna oblast glede sprememb ustave in položaja posameznih delov Jugoslavije. Je to poskus omajanja nove, na demokratičnih volitvah izvoljene, oblasti v Sloveniji in na Hrvaškem. Slovenski parlament je v sredo s posebno izjavo reagiral na beseđe Jovića. Za sporočilo predsedstva države o domnevni ogroženosti Jugoslavije še ni vedel in so se v sredo kasno v noč sestali vodilni možje Slovenije s predsednikom republike Milanom Kučanom na čelu. Njihovega stališča do zaključka redakcije še nismo prejeli, vendar ga slutimo. Še najbolje bi bilo, če je to res v funkciji zastraševanja, če je to res posledica napačnega razumevanja, kako ohraniti Jugoslavijo. Je pa žalostno, da dva dni, potem ko stari predsednik države govori pred evropsko javnostjo o demokraciji in človekovih pravicah, o odpiranju v svet, novi grozi in postavlja vrednote evropske civilizacije in demokracije na tretje, četrto mesto, za unitarizem, nasilno enotnostjo, ideologijo in represijo. V taki državi Slovenci res ne želimo živeti in razumljivo je hrepenenje po odhodu, samostojnosti, svoji, neodvisni, nevtralni državi. Zavestno in po volji ljudi smo stopili v nove razmere in tega nam nihče, tudi če se piše dr. Borisav Jovič, ne more kratiti. Jugoslaviji je bila narejena slaba usluga, pa tudi predsedstvo naj si tega ne šteje v čast. Sejem kooperacij Kranj, 18. maja - Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije dr. Rado Bohinc je v torek, koje odprl 15. sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva v Kranju rekel, da bo v prihodnje vse manj sejmov, ki so bili sami sebi namen in vse več* takšnih, kjer bo sejemska predstavitev dobro plačana poslovna poteza. Za kranjski sejem, 15. po vrsti, ki ga bodo danes popoldne zaprli, bi lahko ugotovili, da je v nekaj primerih to tudi bil. Med 97 razstavljala so vsekakor tokrat izstopali Medobčinska gospodarska zbornica s svojim informacijskim uradom in brezplačnimi informacijami o tem, kako ustanoviti in registrirati zasebno podjetje, o prostih poslovnih prostorih, bančnih posojilih, zaposlovanju in podobnem. Tržno-posloven je bil tokrat tudi nastop Merkurja in Slovenijalesa. Sicer pa bi tokrat za ta sejem morda lahko ugotovili, da je bil prav zaradi omenjenih tržno-poslovnih predstavitev in ob prikupno urejeni večnamenski hali nekakšen smerokaz za jutrišnjo sejemsko prireditev pod tem imenom v Kranju. A. Ž. GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za I. trimesečje 100 din Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (sport. • turi/em, poslovne informacije), Danica Dolenc (/a dom in družino, tradicije NOH. Tržič), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, sindikati). Jože Košnjck (notranja politika, spori). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS, ekologija). Dušan Humer (šport), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Slovenski parlament je v sredo večinsko izvolil novo slovensko vlado Vladno izhodišče zakonitost, cilj pa polna slovenska suverenost Nova slovenska vlada pod predsedstvom prvaka Slovenskih krščanskih demokratov dr. Lojzeta Peterleta se je včeraj sešla na skupno sejo s staro Šinigojevo vlado. S tem je tudi uradno prevzela izvršno oblast v svoje roke, pred poslanci, ki so ji večinsko izrekli podporo, pa se je obvezala, da bo v enem mesecu stopila prednje s popolnim programom, tudi po posameznih resorjih. To bo v bistvu že prva razprava o njeni zaupnici. Ljubljana, 16. maja - Ze izvolitev predsednika in treh podpredsednikov vlade ter 23 ministrov (sedaj jih nazivamo še predsedniki komitejev in republiški sekretarji) je uspeh mandatarja za sestavo vlade dr. Lojzeta Peterleta, ki mu je predsedstvo Republike Slovenije po pogovorih s prvaki strank zaupalo to dolžnost. Uspeh zato, ker je diplomirani geograf in zgodovinar ter ekonomist z doktoratom znanosti stopil pred poslance brez celovitega programa, kar mu je opozicija očitala, ni mu pa izrazito nasprotovala, ampak je predstavil le okvire delovanja, program pa je obljubil čez en mesec, ko bo nova vlada po prevzemu dolžnosti naredila inventuro in ugotovila, kakšno zapuščino je dejansko našla. Takšen predlog je bil kasneje tudi sprejet, o predsedniku in članih vlade so glasovali javno, kar je predlagal tudi sam Peterle, javno glasovanje pa so izrazito grajali predstavniki opozicije in povedali, da zaradi tega ne bodo glasovali. Tajno glasovanje je izreklo večinsko podporo vladi. Predsednik in podpredsedniki so dobili 184 glasov od 220 poslancev, ki so glasovali, lista vlade pa je dobila manjšo večino, vendar še vedno zadostno. Naloga vlade ni gospodarjenje, ampak vzdrževanje in vzpostavljanje ravnotežij v okviru danega gospodarskega sistema, je dejal v predstavitvi okvirnega vladnega programa dr. Lojze Peterle. Naša naloga bo varstvo socialno ogroženih, zaščita narodnega gospodarstva pred nesmotrnimi posegi in škodljivimi ravnanji. V prehodnem obdobju bo vlada v povezavi s parlamentom skrbela za vzpostavitev gospodarskega sistema, ki bo v trdnih pogojih za gospodarjenje omogočal gospodarsko učinkovitost in blaginjo. Gospodarska oživitev je možna z odpravo ovir in oživitvijo zasebne gospodarske aktivnosti, zmanjšanjem davčnih obremenitev, poenostavitvijo in zmanjšanjem stroškov države, davčnimi olajšavami za investicije, začasnim in neposrednim posredovanjem v pri- meru stečajev, obnavljanjem gospodarske strukture, s pomočjo tujega kapitala, vendar brez razprodaje narodnega gospodarstva. Dr. Peterle je napovedal polno slovensko suverenost, doseženo po ustavni in dogovorni poti, konfederacijo na osnovi pogodbe, zmanjšanje stroškov države, tudi armade, oblikovanje svoje obrambne politike in strokovno službo za notranje zadeve, policijo na evropski ravni, brez tajne policije. Vlado bo vodilo narodno načelo, je dejal, vlada ni koalicija, ampak širša vlada, predvsem pa mora vlada čim prej prevzeti dolžnost, dnevni red se kopiči, ker sedanja vlada ničesar več ne rešuje, ampak samo administrira. Pripombe so letele predvsem iz opozicijskih vrst: zakaj poslanci niso dobili pisnega predloga vlade (Peterle je odgovoril, da se v dveh dneh in nočeh pač ni dalo narediti več, sicer pa je okvirni program in program po resorjih že v grobem narejen), zakaj morajo odločati o nečem, česar ne poznajo, kar daje slutiti, da standard demokracije in dogovarjanja zelo pada, zakaj parlament ne oblikuje posebnih neodvisnih strokovnih komisij, ki bi obravnavala posamezna ključna področja (ustava, družbena lastnina, armada oziroma demilitarizacija Slovenije), pred njimi pa Nova slovenska vlada V novi slovenski vladi je 27 ljudi. Peterle je uvedel nekatere novosti. Predsednik dr. Lojze Peterle ima tri podpredsednike: dr. Jožeta Mencingerja (doma je z Jesenic) za gospodarsko področje, Matija Malešiča za družbene dejavnosti, dr. Lea Šešerka pa za varstvo okolja in regionalni razvoj, kar je nova funkcija v izvršnem svetu. Člani vlade pa so še dr. Marko Kranjec, republiški sekretar za finance, Janez Janša, republiški sekretar za ljudsko obrambo, Igor Bavčar, republiški sekretar za notranje zadeve, dr. Rajko Pirnat, republiški sekretar za pravosodje in upravo, Jožica Puhar, predsednica republiškega komiteja za delo, Igor Umek, predsednik republiškega komiteja za družbeno planiranje. Stane Stanič, predsednik republiškega komiteja za informiranje, Lojze Janko, predsednik republiškega komiteja za zakonodajo, dr. Dimitrij Rupel, predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, Miha Jazbinšek, predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, dr. Miha Tomšič, predsednik republiškega komiteja za energetiko, Izidor Rejc, predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, Maks Bastl, predsednik republiškega komiteja za trg in splošne gospodarske zadeve, Ingo Paš, predsednik republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, Viktor Brezar, predsednik republiškega komiteja za drobno gospodarstvo, dr. Jože Osterc, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Kranjc, predsednik republiškega komiteja za promet in zveze, Franc Godeša, predsednik republiškega komiteja za borce in vojaške invalide, dr. Katja Boh, predsednica republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, dr. Peter Vencelj, predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo, dr. Andrej Capuder, predsednik republiškega komiteja za kulturo, dr. Peter Tancig, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo ter dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu in minister brez listnice, kar je novo ministrstvo v slovenski vladi. Gorenjci v novi vladi Gorenjska je v novem slovenskem parlamentu zelo dobro zastopana, prav tako pa imamo tudi med ministri svoje rojake. Dr. JOŽE MENCINGER, podpredsednik vlade za gospodarsko področje, je bil rojen 5. marca leta 1941 na Jesenicah, je diplomirani pravnik in doktor ekonomskih znanosti. Zaposlen je na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete v Ljubljani in je član Socialdemokratske zveze Slovenije. JOŽICA PUHAR je predsednica republiškega komiteja za delo. Rojena je bila 19. marca leta 1942 na Polici pri Naklem, je diplomirana sociologinja in je bila doslej namestnica predsednika republiškega komiteja za delo. Je članica ZKS - stranke demokratične prenove. IZIDOR REJC, predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, je bil rojen 5. nO' vembra leta 1936, stanuje v Ži-reh, bil pa tudi direktor Alpine. Je diplomirani ekonomist in je član Slovenskih krščanskih demokratov. VIKTOR BREZAR je predsednik republiškega komiteja za drobno gospodarstvo. Rojen je bil 11. decembra leta 1943 na Praprotni Polici. Po poklicu je orodjar in diplomirani socialni delavec. Sedaj je podjetnik v Žabnici. Je član Slovenske obrtniške stranke. Dr. PETER VENCEU je predsednik republiškega komiteja t\ vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Rojen je bil 28. maja 1939 v Kranju, kjer tudi stanuje-Je doktor fizikalnih znanosti in redni profesor za mehaniko in tehnično matematiko. Je član Slovenske demokratične zveze. bi svoje programe razložili tudi posamezni ministri (Jaša Zlobec - liberali, bi imel nekatere, ki jih pozna, marsikaj vprašati), sta Janša in Bavčar v vladi zato, ker vlada računa na konflikte z armado in novinarstvom in glede Bavčarja, ali je v vladi zaradi strokovnosti ali zaradi pretehtanega občutka za zakonitost ali obojega. Na sestavo vlade so bili ugovori samo zaradi Janše in Bavčarja (delegat JLA je resno opozoril na možne konflikte), sicer pa je mandatar izbral ljudi iz drugih strank po svoji volji brez soodločanja strank, zato opozicija za delo vlade ne sprejema odgovornosti, bo pa konstruktivna in stroga opozicija. Peterle, ki je moral že na prvi seji ka nekajkrat za govornico, je p0" darjal, da je izbiral strokov" ljudi, voljne delati, še težja n3' loga pa ga čaka na seji, ko ■ obravnavan program vlade. Tokratna seja parlamenta, _ je bila sicer krajša od prve, i bila na koncu nesklepčna in Z to ni bilo mogoče glasovati izjavi in ustanovitvi komisije " varovanje družbene lastnJVj, pred razprodajo in goljufijami Sicer pa so nekateri opozicij5^ poslanci menili, da je to nep trebno, saj je to naloga nov^| republiškega izvršnega sveta. » po besedah Peterleta ne bo y, izvršni svet, ampak vlada, + se spodobi. , J. KoŠnjek, slike G.§g! Petek, 18. maja 1990 / NOVICE Ptf DOGODKI 3. STRAN @®m®S»IEBGLAS Zanemarjen rezervat pitne vode pod Kranjsko-Sorškim poljem Podtalnico bi lahko očistili loška vlada dorekla osnutek odloka o zaščiti podtalnice na Kranjsko-Sorškem polju, ki pa bo dal malenkostne sadove, če ga ne bodo sprejeli tudi v kranjski občini. V primskovškem borštu odkrili nov čist vodonosnik. Skofja Loka, 17. maja - Pitne vode je z Gorenjske proti Ljubljani dovolj, vendar je že skoraj vsa onesnažena. Pod Medvodami je Sava, ki napaja podtalnico Sorskega in Ljubljanskega polja, uvrščena v tretji in četrti varstveni razred, kar pomeni, da je za kopanje neprimerna. Odlok o zaščiti evropsko pomembnega rezervata pitne vode po besedah prof. Marka Breznika s Fakultete za arhitekturo, geodezijo in gradbeništvo v Ljubljani zamuja celih trinajst let. Glavno sramoto, pravi, povzroča Kranj, ker se boji stroškov očiščenja svoje industrije. Prof. Marko Breznik, ki je bil gost na torkovi seji škofjeloškega izvršnega sveta, je še dejal, da bi podtalnico lahko očistili v petih do desetih letih, če bi se občinskim denarjem pridružil še znaten delež republiškega, če bi celotno gorenjsko Vodozbirno območje Save s Pritoki obravnavali tako kot Spodnji tok Save v Sloveniji, kjer se gradi veriga savskih elektrarn. Če za korenit sanacijski program trenutno ni dovolj denarja, pa bi v industriji, ki Še vedno malomarno spušča nevarne snovi v zemljo oziro-toa vodo, morali uresničiti vsaj Minimalne varstvene ukrepe; dvigniti pragove proizvodnih bal, zgraditi lovilne sklede za Nevarne snovi, požarni sistem z vode preusmeriti na peno, kjer gre za gašenje kemičnih snovi (primer požara v Colorju) in sploh delati vestneje, premišljeno začeti nove gradnje v varstvenih pasovih (nujno korito pri novi hitri železnici). Po analizah različnih strokovnih institucij, ki so raziskovale podtalnico v letih 1987 in 1988, gre za onesnaženje virov pitne vode s kemičnimi snovmi, ki izvirajo zlasti iz industrije, obrti in prometa. V vodi so namreč ugotovili predvsem fenole, mineralna olja, poliklori-rane bifenile, organska klorirana topila, fosforne in kositrove spojine, živo srebro, amoniak, nitrite in herbicide. Analize iz minulega leta kažejo nadaljevanje onesnaževanja podtalni- Tone Jenko iz škofjeloškega komiteja za družbeno planira- Prof. Marko Breznik je povedal, da so v primskovškem borštu (med Britofom in Šenčurjem) odkrili nov vodonosnik čiste vode, ki bi dajal 1,5 kubičnih metrov vode na sekundo in bi bil lahko pomemben skupni vir pitne vode za Kranj, Škojjo Loko in Ljubljano. Za Kranj bi iz tega vira zadoščalo 350 litrov vode na sekundo, za Škojjo Loko 150, za Ljubljano pa kot dodatek čiste vode tisoč litrov. Vir je dragocen tudi zato, ker je pod redko poseljenim območjem, kar je za zači-to velika prednost. nje in urejanje prostora pa je povedal, da ima Škofja Loka na Sorskem polju vodnjak s 60 sekundnimi litri vode, ki pa je zaprt, ker je voda oporečna. Škofja Loka nujno rabi čisto vodo, zato je še posebej zagreta za očiščenje Save od zgornjega dela navzdol in za to, da pride denar za sanacijske ukrepe tudi iz republike. V kranjski in škofjeloški občini so katastri onesnaževalcev izdelani, inšpektorji so poostrili nadzor v tovarnah, vsaj v loških, kjer so opravili nekaj dodatnih zavarovanj. V občinski hiši so karseda poenostavili upravne postopke za pridobitev dovoljenj za tovrstna dela. Podoben odlok, kot ga je v obliki osnutka sprejel škofjeloški izvršni svet in v njem opredelil tudi varstvene pasove, bo moral sprejeti tudi kranjski, sicer želenega učinka ne bo, saj večina voda prihaja pod Sorsko polje s kranjskega konca. Tudi v republiki se (že nekaj časa) pripravljajo na sprejem odloka o zaščiti podtalnice Sorskega polja, ki bi bil lahko rezerva, če se Ločani ne bi mogli uskladiti s kranjsko vlado. H. Jelovčan Alojz Omejc, predsednik stavkovnega odbora tekstilnih delavcev Tekstilci smo le izvidnica širšemu štrajku Kranj, 16. maja - Vsi slovenski tekstilci in usnjarji, razen v TIO OtiSki vrh in Industriji usnja Vrhnika, so včeraj stavkali. Razlog za e»ourno stavko niso le sramotno nizke plače, pač pa strahotne ^bremenitve, ki so obe panogi pripeljali do kolapsa. Stavkovni odbor, ki ga je vodil Alojz Omejc iz kranjske tekstilne tovarne Zvezda, se je znašel v neprijetnem položaju, saj je bil tako rekoč brez Sogovornikov - stara vlada se je že poslovila, nova se še ni rodila. »Totalna nelikvidnost panog je pripeljala do negotovega materialnega in socialnega Položaja 70.000 ljudi,« nam je Povedal predsednik stavkovnega odbora Alojz Omejc. »Te-'nu je krivo dejstvo, da panogi !)e moreta izterjati denarja, ki J'tha ga dolgujejo dolžniki ne le v Sloveniji, pač pa tudi drugod v Jugoslaviji. Od tekstilne |n usnjarske industrije zahtevajo, da se obnaša tržno, ob tem Pa naše izdelke bremene neplanske dajatve, ki so krive ne-pOnkurenčnosti cen izdelkov. >ene surovin in repromateriala ^ uvoza, na katerega je večidel ^zana tekstilna industrija, so 'soke in obremenjene z dajat-pni, ob tem pa vlada pripra- 'ja interventni uvoz cenejšega promaterial na raven zunanjih konkurentov, terjajo pa tudi realno vrednotenje izvoza s primerno višino nadomestila izpada prihodka zaradi tečajne politike. Za izboljšanje položaja v panogah pa zahtevajo tudi 40-odstotno znižanje obremenitev iz tako imenovane skupne in splošne porabe, oziroma enakopravnejšo porazdelitev teh bremen med delovno intenzivne in kapitalno intenzivne panoge. »Ob vseh obremenitvah namreč za plače in akumulacijo ostane tako malo denarja, da nekatere tekstilne in obutvene tovarne plačujejo delavce celo pod eksistenčno mejo,« nam je povedal sobesednik. »Ob sedanji restriktivni monetarni politiki tekstilna industrija ne bo peživela treh mesecev. Pa ne le tekstil, tudi ostalo gospodarstvo je pred kolapsom in jeseni se nam utegne sesuti, če ne bo deležno državne injekcije. Tekstilci smo z opozorilnim štrajkom le izvidnica, v enakih okoliščinah nam bo jeseni sledilo tudi preostalo gospodarstvo.« tekstila, ki je le-teh v dobršnji meri oproščeno. S stavko opozarjamo tudi na nelojalno konkurenco, ki jo je zakrivila država.« Od države zahtevajo, da zniža davščine na surovine in re- Pekovim čevljarjem od para čevljev, ki v trgovini stanejo 1000 dinarjev, ostane le 122 dinarjev za plače in akumulacijo. 512 dinarjev odštejejo dobaviteljem materiala, energije in za ostale stroške, 366 za plačilo dajatev (od tega 98 dinarjev za občinske in republiške, 81 za uvozne dajatve in 187 za davke republike, zveze in J L A). Tudi če bi se delavci odrekli 122 dinarjem ostanka, bi bil par čevljev za 878 dinarjev še vedno predrag in nekon-kurenčen. Enako se godi tekstilcem. Od metra blaga jim, potem ko odštejemo vse prej omenjene stroške, ostane borih 6,5 odstotka za plače in razvoj! D. Z. Žlebir Foto: G. Sini k naših mejah vrsto zadreg Čakajoč turiste 14. maja - Letošnji posvet »? Gorenjskem je bil namenjen '•"manjših zastojev in čimboljših . Ce vsaj malo verjamemo re-Iu. da se dan pozna po jutru, .^bko mirno zatrdimo, da se ži-jjenje v državi spozna na nje-]j! meji. In če vemo, da je sta-' Je na naših mejnih prehodih v ^rsičem takšno, kot si ga ne ie'irno, si lahko mislimo, s v**šnimi vtisi prihajajo turisti našo deželo... Predsednik Go-j^jske turistične zveze Andrej v*bič je na posvetu o pripra-n"n na letošnjo turistično sezo-v°. opozoril, da image Jugosla-Je zadnje čase ni na najvišji v°i. Lani se turisti naprimer mogli načuditi ogromnim liso o pripravah na turistično sezona zlasti dogovarjanju o možnostih uslug na naših mejnih prehodih. količinam denarja, s katerim so odhajali iz naših menjalnic, letos pa jih nič kaj ne navdušuje dejstvo, da je pri nas večino stvari precej dražjih, kot jih lahko kupijo doma. Turisti sicer na počitnicah radi doživljajo presenečenja, toda bojijo se, da jih pri nas ne čakajo preveč prijetna. Tako se po besedah Mihe Stojana, šefa Carinarnice Jesenice, letos obetajo na naših mejnih prehodih precejšnje vrste, zlasti na najbolj obremenjenem mejnem prehodu na Gorenjskem, na Ljubelju. Seveda vzrok zanje ne bodo le turi- sti, temveč naši dnevni nakupovala in pa obrtniki, za katere zlasti v zadnjem času opažajo, da vse bolj izigravajo uvozne predpise. Precej problemov je tudi z vzdrževanienm mejnih prehodov in cest, dodatne težave pa povzročajo še brezcarinske prodajalne na meji, za katere je zlasti v zadnjem času (zaradi obdavčitev izdelkov v notranjosti dežele) spet veliko zanimanje. Oprema na mejnih prehodih je slaba, na Ljubelju tako naprimer ni niti garaže za posebne kontrole, ne ustreznih parkirišč. Cariniki, ki so med turistično sezono večinoma v službi 12 ur dnevno, so pogosto iz drugih koncev države in ne znajo slovenskega, kaj šele tujih jezikov. Denarja za organizacije tečajev pa ni... Kljub težavam je Ivan Hočevar, načelnik UNZ Kranj poudaril, da se cariniki in miličniki na mejnih prehodih trudijo, da bi pogosto "neživljenjske" predpise naredili čimprepro-stejše, saj bi bile v nasprotnem primeru vrste mnogo, mnogo daljše, turisti in domači potniki pa še precej slabše volje. Treba pa je poskrbeti za varnost (vedno več je kršitev pri vnosu orožja), zato je kontrola potrebna in se ji ni moč izogniti tudi v turistični sezoni. Zdenko Guzzi iz PM Ljubelj pa je povedal, da številke kažejo, da v zadnjih mesecih promet tujcev, zlasti turistov na mejnih prehodih močno upada, precej pa je povečan zaradi naših nakupo-valcev. Kot predvidevajo, se domačini nakupom ne bomo odpovedali tudi med turistično sezono, edina možnost hitrejšega prehoda pa slej ko prej ostajajo preusmeritve na manj obremenjene mejne prehode Rateče, Podkoren in Jezersko. V. Stanovnik Prva seje nove radovljiške skupščine Vladimir Černe in Jože Resman Radovljica, 16. maja - Delegati zborov radovljiške občinske skupščine so na prvi, konstitutivni seji izvolili Vladimirja Černeta iz Radovljice, kandidata Demosa, za predsednika občinske skupščine, Alenko Bole-Vrabec iz Radovljice (ZKS-SDP) za podpredsednico, Bernarda Tonejca iz Lesc (ZKS-SDP) za predsednika zbora združenega dela, Jožefa Cvetka iz Ukanca (Demos) za predsednika zbora krajevnih skupnosti in Rafaela Podlogarja iz Lesc (ZSMS-liberalna stranka) za predsednika družbenopolitičnega zbora. Na seji so za mandatarja soglasno imenovali Jožeta Resmana z Breznice. V radovljiški občini so predsednika občinske skupščine volili po postopku, ki je nekakšna kombinacija neposrednih in posrednih volitev. Za to funkcijo je bilo pet kandidatov, o dveh, o Vladi-mirju Černetu in neopredeljenem kandidatu Miroslavu Pengalu iz Lesc, ki sta pri neposrednem izjasnjevanju volilcev na volitvah 22. aprila dobila največ podpore, pa so se odločali delegati na prvi seji novega parlamenta. V prvem krogu je Černe dobil 30 glasov (enega premalo za izvolitev), njegov protikandidat Miroslav Pengal 25, neveljavni pa so bili štirje glasovi. V drugem krogu je Černe, po izobrazbi diplomirani inženir strojništva, sicer pa direktor Inženiringa Bled, dobil 36 glasov, kar je bilo dovolj za izvolitev. Za podpredsednika občinske skupščine so bili trije kandidati: Andrej Ču-fer iz Lesc (Demos), Alenka Bole-Vrabec iz Radovljice (ZKS-SDP) in Anica Svetina z Bleda (ZSMS-liberalna stranka), že v prvem krogu pa je dobila večino Boletova, ki je sicer diplomirana igralka in zaposlena v ZKO Kranj. Za predsednika zbora združenega dela sta bila kandidata Bernard Tonejc iz Lesc in Aleš Šinit iz Radovljice, izvoljen je bil To-nejc, podpredsednik pa je postal Dragomil Rozman iz Lesc. V zboru krajevnih skupnosti sta za predsednika kandidirala Jožef Cvetek iz Ukanca (Demos) in Janez Cengle iz Kamne gorice, izvoljen je bil Cvetek, podpredsednik pa je postal Jože Kocjane iz Srednje vasi (Demos). Delegati družbenopolitičnega zbora so odločali med Rafaelom Podlogarjem iz Lesc (ZSMS-liberalna stranka) in Jankom Stuškom iz Lesc (ZKS-SDP), izvoljen je bil Podlogar, podpredsednik pa je postal Zvone Prezelj iz Radovljice (Demos). Predsedstvo občinske skupščine je za mandatarja prejelo dva predloga, predlog KS Radovljica za Jožeta Rebca in usklajen predlog strank, da naj bi bil novi mandatar Jože Resman. Predsedstvo je skupščini predlagalo imenovanje Jožeta Resmana, ki je tudi dobil soglasno podporo. Seja je trajala več kot pet ur. Najbolj se je zapletalo pri dnevnem redu, vsebini začasnega poslovnika in pri tem, koga prej voliti - funkcionarje zborov ali predsednika in podpredsednika občinske skupščine. Zbor združenega dela je najprej volil svoje funkcionarje, ostala zbora pa po volitvah predsednika in podpredsednika skupščine. C. Zaplotnik Obrt in zasebno podjetništvo Devetnajst podjetij zaposluje devetnajst delavcev Radovljica, 15. maja - V radovljiški občini ugotavljajo, da se je po spremembi obrtnega zakona in sprejetju novega zakona o podjetjih zasebna pobuda začela sproščati predvsem na področju trgovine, gostinstva, načrtovanja in tehničnih storitev, dokaj slabo pa v proizvodnih dejavnostih. V občini je bilo ob koncu minulega leta 756 zasebnih obratovalnic, kar je 55 več kot leto prej. Najbolj seje povečalo število ne-živilskih trgovin (za 21), okrepčevalnic in restavracij (za 19) ter obratovalnic, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in s tehničnimi storitvami (za 9), najbolj pa je upadlo število obratovalnic za izdelavo in popravilo raznovrstnih naprav (za 5). Čeprav se je število obrtnikov lani v primerjavi z letom poprej povečalo s 732 na 789, pa bolj zaskrbljuje podatek, da se je število delavcev, ki so zaposleni pri obrtnikih, zmanjšalo s 540 na 520. Nekaj delavcev je šlo med obrtnike, drugi so si zaradi zaprtja nekaterih obratovalnic morali poiskati delo drugje. Upanje, da bodo zasebna podjetja zaposlila delavce, ki so ostali brez dela ali še bodo (nekaterim podjetjem v občini grozi stečaj), je - vsaj za zdaj - bolj prazno. V občini je začelo lani delovati vsega 19 zasebnih podjetij, ki zaposlujejo skupno 19 ljudi. Deset podjetij je še brez delavcev, eno ima šest zaposlenih, ostala od enega do štiri. V občini ocenjujejo, da so občani prerevni, da bi lahko sami vlagali in prenovili gospodarstvo v. majhna in srednje velika podjetja. Ker v nestanovitnih gospodarskih in družbenih razmerah tudi na tuji kapital ni mogoče računati, se izvršni svet zavzema za to, da bi predvsem v velikih organizacijah s pomočjo njihovega denarja pospešili nastajanje majhnih in srednje velikih podjetij. V večini podjetij so namreč slabo izrabljeni stroji in prostori pa tudi ljudje, ki bi bili ob primerni motiviranosti (to pa ni zakonsko omejen osebni dohodek) sposobni uresničiti zamisli od začetka do konca. C. Z. V Škofji Loki izvolili predsednika in podpredsednika skupščine Novi župan je Peter Hawlina Škofja Loka, 16. maja - Novi škofjeloški parlament se je na konstitutivni seji sestal v ponedeljek popoldne in uglašeno, brez prerekanj in nervoze, izvolil prva dva moža loške občine. Novi župan je postal 49-letni dipl. ekonomist Peter Hawlina z Lipice, ki ga je za to funkcijo predlagal Demos. Od skupaj 66 glasov navzočih delegatov (manjkali so le trije, v vsakem zboru po eden) je dobil 62 glasov. Demos je sicer predlagal tudi svojega podpredsedniškega kandidata, vendar je v predskupščinskih pogajanjih odstopil to funkcijo kandidatu iz ZSMS - Liberalne stranke Gorazdu Krajniku, 35-letnemu dipl. ekonomistu s Trate. Zanj je dalo glasove 59 delegatov. Ljudi za vse ostale ključne funkcije v novem večstrankarskem škofjeloškem parlamentu kot tudi mandatarja za sestavo nove občinske vlade bodo delegati skupščine volili 4. junija. Kandidate bo predlagal predsednik Peter Hawlina. H. Jelovčan C^)^»f©H lendolu, Lomski dolini in Udin-borštu. Razen tega smo imeli krajšo spretnostno vožnjo na progi za motokros v Podljube-Iju. Bila je zelo uspešna priprava v okolici, ki je ugajala tujcem. Gotovo je tudi koristen stik z dvema močnima ekipama, saj lahko poznanstvo pride prav na tekmi. Zato smo hvaležni GG Kranj, da nam je tod dovolilo trening.« Pripravo sta dobro ocenila tudi postavljalec proge in vodja sodnikov iz Velike Britanije, vseeno pa naši ekipi pred odhodom v Sovjetsko zvezo začetek junija ne manjka skrbi. Glavna težava sta en nevozen in en komaj uporaben avto za trening, od cesarje odvisna nadaljnja usoda Andrejevih in Ognjenovih priprav. Stojan Saje Priboljšek in smrt Kranj - Čeprav se začenja sezona za gobarje, ki se ob nenavadnih primerkih ali "trofejah" oglašajo v uredništvu, si od sporočila o zanimivem primerku žveplenega luknjičarja, ki da se je razrasel na vrbi ža-lujki pri vhodu v Zobno ambulanto Zdravstvenega doma v Kranju, nismo veliko obetali. Ko pa smo si ga šli vseeno ogledat, smo, čeprav smo bolj laiki glede poznavanja gob, vseeno kar ostrmeli. Lepo rumen (mlad) žvepleni luknjičar se je res "bahavo" razrasel na deblu. Poznavalci gob vedo, da je mlad luknjičar pravi priboljšek. Hkrati pa je, kjer se razraste, znanilec smrti za drevo. -A. Z. Preddvor, 15. maja - Pri Gučk°j vih v Preddvoru so v torek, k" navadno, v kokošnjaku pobili li jajca. Med njimi so našli tud1 eno, ki je bilo tako majhno, so komaj verjeli, da ga je lah^ znesla ena njihovih osmih M koši nesnic. Takole pripovedi1' je trinajstletni Boštjan Guče^ "Vsak dan poberemo med Wj in osem jajc, ki so sicer raz'1' čno velika, še nikoli pa se 1,1 primerilo, da bi bilo jajce tak0 majhno, kot na primer ptic/ Seveda ne morem vedeti katef? kokoška je jajce znesla, saj j1 je osem skupaj v kakošnjakjj gotovo pa je, da je jajce znejl kokoš in ni kako drugače pri^ do kokošnjaka." ,. Foto: V. Stanova'* / PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM 1 Radovljica - V krajevni skupnosti Radovljica, kjer so na volitvah za člane sveta krajevne skupnosti izvolili dr. Toneta Laha, Vitomira Remsa, Janeza Ahlina, Janeza Pristavca, Alojza Vogelnika, Primoža Boleta, Jožeta Tomažina, Janeza Šketa in Jožeta Kapusa, so zabeležili še en zanimiv podatek, ki pravzaprav vzbuja zaskrbljenost. Pred štirimi leti je bilo v krajevni skupnosti 6654 prebivalcev in od tega 4793 volilcev, letos pa 6658 prebivalcev oziroma 5032 volilcev. Prebivastvo v tej največji krajevni skupnosti v občini se torej kar prehitro stara. (jr) Odpadki in nered Dve sporočili, naslove imamo v uredništvu, smo dobili 1 teden in obe sta upravičeno zelo kritični. Menda v začetku ted"11 ni bilo prvič, da je bil zabojnik za odpadke pri Tekstilindusov^ domu v Stražišču (Delavska cesta) že lep čas poln (na sliki) in glodalci (podgane) spet imeli gostijo okrog njega. Pogosto pa tudi dogaja, kot seje že med prazniki zgodilo pri trgovini pri * dovodnem stolpu, da Dinos ni "mogel" pravočasno zamenjati * bojnika za steklo. Recimo, da je v prvem primeru odgovoren K nered hišni svet ali hišnik (?), v drugem pa Dinos ali morda tm trgovina! Sicer pa pričakujemo razlago odgovornih in predvs* učinkovito ukrepanje za naprej. j ure j af ANDREJ ŽALAR Breg ob Savi - Gasilci na Bregu ob Savi v kranjski pričakujejo nov gasilski avtomobil. Prošnji gasilcev, ki jih vodi predsednik Miha Podgoršek skupaj s prizadevnim upravnim odborom, so za nakup avtomobila priskočili na pomoč poleg domačinov tudi prebivalci Drulovke, Orehka in Drolčevega naselja. Vsem darovalcem se gasilci zahvaljujejo. Ker pa jim manjka še nekaj denarja, so se obrnili na pomoč tudi na nekatere delovne organizacije. ('P) Petek,18. maja 1990 5. STRAN GLAS Odprti telefon za dokup zavarovalne dobe »Nakup pokojnine« je celo za tovarne predrag Dokup zavarovalne dobe za delavce, ki v podjetjih postanejo odveč, je novost v delovni zakonodaji, ta teden pa so na Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja začeli sprejemati tovrstne zahtevke. Sodeč po anketi, ki smo jo opravili s kadrovskimi delavci in direktorji nekaterih gorenjskih tovarn, za omenjeno možnost ne bo ravno gneče. Koliko bo veljal dokup zavarovalne dobe? To je odvisno od več dejavnikov, tako da je izračun zneska od primera do primera različen. Za lažjo predstavo so izračunali nekaj primerov. Ženska pri 50 letih in 25 letih delovne dobe pri najnižji pokojninski dobi 2789,70 dinarjev, bi za dokup let do izpolnjene starosti 55 let, po aktuarskem izračunu plačala 101.537,46 dinarjev. Izračun plačila za višjo raven pokojnine (zaradi dokupa let) po dopolnjenem 55. letu starosti znaša po aktuarskem izračunu 38.401,81 dinarjev. Skupni znesek dokupa v njenem primeru znaša 139.939,81 dinarjev. Taista žen- ska bi v primeru najvišje pokojninske osnove, to je 13.221,10 dinarjev, za plačilo dokupa odštela 617.708,72 dinarjev. Koliko bi to početje stalo moškega pri 55 letih in 30 letih delovne dobe, ki prav tako dokupuje pet manjkajočih let? Pri najnižji pokojninski osnovi mu bo skupni znesek za plačilo dokupa prišel 125.310,82 dinarjev, pri najvišji pokojninski osnovi pa 562.537,75 dinarjev. Zakaj tolikšna razlika pri sicer domala enakih okoliščinah? Pokojninski strokovnjaki jo utemeljujejo z dejstvom, da ženske pač dlje živijo in dlje uživajo pokojnino. V torek, 22. maja, bomo odprli telefon vašim vprašanjem v zvezi z upokojevanjem z dokupom zavarovalne dobe. Kličite na številki 21-860 in 21-835, med 8. in 12. uro! Odgovore na vaša vprašanja bomo poiskali pri strokovnjakih Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in jih objavili v eni naših prihodnjih številk, najkasneje v začetku junija. Kako se bodo v tovarnah odzvali na zakonsko možnost, ki jim lahko v veliki meri pomaga pri odpravljanju tehnoloških presežkov? Radi bi se že, saj jim odvečna delovna mesta predstavljajo neznanske stroške. Toda nakup pravice odvečnim delavcem do pokojnine je zelo drag (pri SPI-Z-u govore o ekonomski ceni), ta- ko da bodo mnogokje dali na tehtnico ene in druge stroške. Vemo namreč, da so tovarne z odvečnimi delavci navadno tudi tovarne v denarni stiski, zato se mnogim še vedno bolj splača izplačevati zajamčene plače in ljudi pošiljati na »prisilne dopuste«, kakor pa odpraviti v predčasni pokoj z velikanskimi stroški. D. Z. Žlebir anketa Milena Šolar, Železarna Jesenice: »Dokupe delovne dobe za delavce, ki so tehnološki presežek, bi že izvajali, saj imamo o tem že sklep delavskega sveta, vendar nas ovirajo finančne možnosti. Dogovorili smo se, da bomo najprej popisali vse, ki izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev, in seveda njihove želje glede dokupov let, kar zadeva realizacijo, pa bomo morali počakati na namenska sredstva v drugi polovici leta. Dokup let je drag, a če odvečnega delavca jemljemo kot strošek, je dokup še vedno cenejši kot, če mu dajemo plačo.« Ksenija Križaj, Tekstilindus Kranj: »Odločili bi se za dokup let, če ne bi bili tako visoki prispevki, saj še za plače komaj spravimo skupaj. Zaenkrat še ne delamo spiskov odvečnih delavcev, saj je zakonodaja glede tega še nedorečena, pa tudi o družbeni pomoči še ni vse znano. Dokup let sicer lahko plača zavarovanec sam, tovarna, zavod za zaposlovanje ali družbenopolitična skupnost.« Zdravko Gorjanc, Iskra Tel Kranj: »Izkoristili bomo možnost, ki nam jo ponuja zakonodaja glede dokupa zavarovalne dobe za odvečne delavce. Ob tem pa se n morem ogniti žolčnega komentarja, da so zneski dokupa znatno previsoki in metodologija nekorektna. Po mojem mnenju bi bila cena dokupa še sprejemljiva, če bi za leto dni plačali 12 osebnih dohodkov, ne pa da so zneski celo pri nizkih pokojninskih osnovah še enkrat višji. Ob tem celo ne drži več, da je osebni dohodek odvečnih delavcev večji strošek kot dokup.« Dušan Prezelj, Iskra ERO Kranj: »Podjetja, ki jih bremenijo tehnološki presežki, so tudi v denarnim zagatah, ob teh pa je dokup zavarovalne dobe za nemajhen denar seveda vprašljiv. Ker gre za veliko denarja, bi morali to seveda upoštevati v programih. Zaenkrat spiskov odvečnih delavcev še ne delamo, približno pa vendarle vemo, kateri izpolnjujejo pogoje za morebitno predčasno upokojitev z dokupom.« Vinko Marjdovšek, Veriga Lesce: »V Verigi je zdaj zaposlenih 1230 ljudi, do konca leta naj bi jih bilo še okoli 1100. Dokup delovne dobe je ena od dobrodošlih možnosti za reševanje tehnoloških presežkov. Od 56 delavcev se jih bo kakih 30 odločilo za tak način upokojitve, spodbudilo pa jih je dejstvo, da bodo njihove pokojnine ugodnejše, kot so zdaj plače.« Prižgali iskrice v žalostnih očeh Vesti Kamnik - Ob milih zvokih riter Mihe Dovžana je znani radijski novinar, dvakratni dobitnik radijskega viktorja Silvo Tersek po štirih urah zabavno-glasbene prireditve v pogovoru s Pavlo Ka-lišnik dosegel vrhunec na rdečo nit in moto prireditve V pesmi je ljubezen v okviru akcije Nedeljskega dnevnika »iskrica v žalostnih očeh«. Ko je mati prizadetega otroka pripovedovala življenjsko zgodbo, kako se je pred 25-le-ti veselila rojstva v družini, a je po štirih dnevih spoznala, da bo njena Darja zaradi možganske krvavitve vedno invalid, so se poslušalci raznežili ob njeni usodi. Vendar je prav ta otrok, ki je danes že odrasel, pa ob vsem tudi prizadet, prinesel v družino pravo povezanost, medsebojno zaupanje in srečo, ki je manjka v marsikateri družini z zdravimi otroki, kjer se potem naseli prepir in razdor... Dejala je, da je vesela, da lahko vzgaja svojega Med 60 nastopajočimi, ki so uprizorili pravi spektakel, omenimo humoriste Franca Pestotnika - Podokničarja, Ivico Oštir, Nevenko Pavlovič in Toneta Ftičarja, povezovalki Metko Centrih - Vogelnik in Mojco Blažej - Cirej, pa Gasilsko godbo iz Kamniške Bistrice, ansambel Marela iz Mengša in Krt iz Stranj, Miho Dovžana s triom in pevko Meto Malus, ljubljanske mažoretke, plesno skupino Flash in Lokarda, pevca Alberta Gregoriča, in slednjič manekene, ki so prikazale modele tovarn Utok, Svilanit in Beti. otroka in se veseli vsakega čeprav neznatnega napredka. »Morali bi poznati naše otroke in videli bi, kako bi se na svoj način zahvalili za to prireditev, če bi le mogli...« je dejala na koncu po-menka, ki ga je na presunljiv način sooblikoval Silvo TerŠek. Ob prižiganju kresničk, ki so simbolizirale »iskrice v žalostnih očeh« v zatemnjeni dvorani, je bil dosežen vrhunec prireditve, katere izkupiček je bi namenjen Društvu za duševno prizadete otroke Domžale - Kamnik v Mengšu. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju in ves izkupiček od prireditve namenili v skupni vrednosti 40.000 dinarjev v korist društva in tako javno dali priznanje tako društvu kot staršem, da lažje premagujejo vsakodnevne tegobe, ki nastanejo s takimi otroki, in da se otresejo predsodkov, ki jih ima še včasih družba do takšnih otrok. Pobudnik akcije Franc Pestotnik je dejal, da smo Slovenci, še posebej pa Gorenjci, čeprav obravnavani kot »škrti«, v duši zelo humani ljudje, ki znajo v stiski pomagati. D. Papler Razstava ročnih del Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj prireja v prostorih na Tomšičevi 4, prihodnji teden, in sicer 24., 25. in 26. maja razstavo ročnih del, ki so jih pripravile tamkajšnje upokojenke. Otvoritev razstave, ki jo bo pospremil kratek kulturni program, bo v četrtek, 24. maja, ob 9. uri, odprta pa bo vse tri dni do 18. ure. Vstop je prost. Upokojence in upokojenke, ki bi radi razstavljali, pa prosijo, naj svoja ročna dela prinesejo do ponedeljka, 21. maja, od 9. do 11. in od 16. do 18. ure na sedež društva. Znova izlet v Trst Zaradi velikega zanimanja ljudi bo Društvo upokojencev iz Kranja ponovilo izlet v Trst z ogledom dvorca Miramare. Odpotovali bodo v torek, 29. maja, ob 6. uri izpred kina Center v Kranju, nato pa se peljali mimo Razdrtega in Sežane v Italijo, ob tržaškem zalivu Barcole do dvorca Miramare. Prijave sprejemajo do vključno 25. maja. / rsvet brj^blešćic i Ko se otrok zasiti življenja... Najnovejši primer najstniškega dečka, še osnovnega šolarja, ki si je vzel rosno življenje, bi v poplavi samomorov, po katerih žalostno slovimo Slovenci in Gorenjci sploh, ne bil nič izjemnega, če ne bi šlo za otroka. Še za enega otroka, ki še niti ni pokukal v svet odraslih, pa so bile težave že prehudo breme za njegovo šibko dušo... Zakaj otrok, otroci? (Jb takšnih dejanjih, ki so v našem okolju vse pogostejša, bi se kot družba morali resneje zamisliti, še posebej, ker obstaja utemeljena bojazen, da bo takšnih pobegov od težav vedno več. Zakaj? Eno so objektivni, drugo subjektivni razlogi. Med objektivnimi omenimo splošna dogajanja v družbi, odtujenost staršev in vzgojiteljev, W te pehajo za čimvečje blagostanje, od otrok, ki rabijo njihovo ljubezen, pozornost, razumevanje, pristnejše odnose, čas. Ob čustveni zanemarjenosti na eni strani pa družba, prvenstveno šola, pred taiste otroke Postavlja velike zahteve. Otroci so pred dilemo, kako naj pričakovanja (učiteljev in staršev) izpolnijo. Ob tem nikakor ne smemo prezreti tudi vpliva okolja, v katerem otrok živi. V mestu je otrok res bolj podvržen delikvencam, vendar pa je mestno okolje manj strogo sodišče. Na vasi Je drugače; možnosti za strese je manj, ko pa do stresa pride, otrok ni Pripravljen nanj, težje ga prenese, ker so na vasi bolj žive tradicionalne "orme morale. Kdor izstopa, je črna ovca. Kritične trenutke mora v Slavnem sam premagovati. Našteti objektivni povodi za samomor pa seveda sami zase gotovo ne bi bili tako usodni, če se jim ne bi pridružili še subjektivni. Gre za vprašanje, koliko je človek psihično stabilen oziroma labilen. Strokovnjaki zagovarjajo trditev, da je stabilnost oziroma labilnost dana že v genetski osnovi. Kljub temu pa raziskave kažejo še na en vidik; samomori so pogostejši način pobega od težav v okolju, kjer so samomori sicer pogostejši, so torej nekakšen vzorec življenja v določenem okolju (na Gorenjskem). Vse to se odraža na sposobnosti človeka premagovati in premagati stresne situacije. Pri samomorih otrok oziroma mladoletnikov ne smemo prezreti tudi tega, da je čas odraščanja, pubertete, problematičen in težaven že sam po sebi, da se neuspehi v ljubezni, šoli takrat tudi psihično stabilnim otrokom zdijo neznansko pomembni, usodni. Večini ljudi, ki razmišljajo o samomoru, prijateljska beseda v pravem času lahko preobrne črne misli (čeprav je res, da veliko potencialnih samomorilcev naklep slej ko prej tudi udejani). To še posebej velja za otroke. Morda bi jih depresija minila, če bi jo starši, učitelji, vzgojitelji, prijatelji zaznali... Naj v teh časih odtujenosti spomnimo vse, kijih obhajajo črne misli, da obstajata tudi dva telefona za pomoč. Na prvega se klicem ljudi v stiski, ki razmišljajo o samomoru, odzivajo strokovnjaki, psihiatri, psihologi, pedagogi, drugi je ti. SOS telefon, ki ga ljubiteljsko dvigujejo alternativna gibanja, namenjen pa je zlasti trpinčenim ženskam in ""■okom. R Jelovcan DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Ali bo direktor lahko odpustil delavca Vprašanje: Po novi zakonodaji direktorji dobivajo veliko pooblastil pri odločanju o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev. Ali bo direktor lahko »odpustil« delavca? Odgovor: Zlasti potreba po racionalizaciji odločanja na področju delovnih razmerij je narekovala precejšnjo razširitev pooblastil poslovodnega organa /direktorja/ za samostojno sprejemanje tovrstnih odločitev. Od pomembnejših novih pooblastil direktorja velja posebej omeniti predvsem odločanje o razporejanju delavcev na drugo delovno mesto ter izrekanje disciplinskih ukrepov javni opomin in denarna kazen. Odločanje o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja pa tudi po novi zakonodaji načeloma še vedno ostaja izven domene direktorja. Možnost drugačne ureditve pristojnosti za sprejemanje odločitev na področju delovnih razmerij zakon izjemoma dopušča le za majhne organizacije, kamor šteje organizacije z manj kot 50 delavci. V teh organizacijah je namreč mogoče tudi odločanje o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja ter o izrekanju vseh disciplinskih ukrepov poenostaviti tako, da se s statutom oz. pravili za sprejemanje prvostopenjskih odločitev tudi o teh vprašanjih določi pristojnost direktorja, medtem ko v postopku za varstvo pravic /druga stopnja/ odločajo vsi delavci ali s splošnimi akti posebej določeni organ. Nasplošno se pooblastilu direktorja za »odpuščanje« delavcev še najbolj približujejo njegove pristojnosti v zvezi z ugotavljanjem nezmožnosti delavca za opravljanje določenega dela. Dokumentirana in strokovno utemeljena ugotovitev, da delavec nima potrebnega znanja in možnosti za opravljanje dela, h kateremu je razporejen, je namreč na prvi stopnji v pristojnosti direktorja. Ker pa ima takšna ugotovitev v primeru, da v organizaciji ni drugega primernega dela, za posledico prenehanje delovnega razmerja delavca, lahko rečemo, da ta posledica pravzaprav temelji na odločitvi direktorja. Formalno sicer o prenehanju delovnega razmerja odloča pristojni kolegijski organ, vendar ima ta odločitev bolj značaj ugotovitve, da v organizaciji resnično ni na razpolago drugega primernega dela, kot pa značaj preverjanja utemeljenosti direktorjeve ugotovitve o delavčevi delovni nezmožnosti. Leta se po potrebi temeljiteje preverja šele v postopku za varstvo pravic v primeru pritožbe delavca. Iz tega razloga menim, da je prav omenjeno pooblastilo eno tistih novih direktorjevih pooblatil, ki se jih lahko delavci /seveda predvsem nesposobni in nevestni/ upravičeno najbolj bojijo. Predvidevamo namreč lahko, da ga bodo direktorji v kratkem začeli (upravičeno ali neupravičeno) precej množično uporabljati. Pri tem pa bo moral zlasti sindikat paziti, da se tovrstno, sicer razumljivo in smotrno pooblastilo, ne bo v nasprotju s svojim temeljnim namenom sprevrglo v bistvu v prikrito obliko reševanja problematike presežnih delavcev. Omenim naj še to, da lahko direktor svoja pooblastila za odločanje na področju delovnih razmerij tudi prenese na druge delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Le pooblastila za odločanje o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja ter o odgovornosti delavca, ki ga bo dobil na podlagi statuta ali pravil direktor v majhni organizaciji, ne bo mogoče prenašati na druge osebe. Vodja pravne službe pri Občinskem svetu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Kranj MATO GOSTIŠA POMISEL Kdo pije kri? Pravkar minuli teden Rdečega križa ponuja pomisel o mestu organizacije, ki se pri nas v največji meri ukvarja s prostovoljnim krvodajalstvom. Kri ni zastonj, smo enkrat na tem mestu že ugotavljali in eden od znatnih stroškov je nedvomno tudi zbiranje krvodajalcev. Kot so nam povedali aktivisti iz kranjske organizacije RK, jih je maratonska krvodajalska akcija veljala 50 prastarih milijard. Ker so računali na to, da bodo poslej za vsakega krvodajalca dobili 30 dinarjev (poprej so jih »plačevali« po litru krvi, tako da je občinska organizacija dobila za krvodajalca manj kot 10 dinarjev), so pred akcijo krajevnim organizacijam razdelili po 15 dinarjev za vsakega krvodajalca. Vse kaže, da so se preveč zanesli na še nepodpisani sporazum o krvodajalstvu, ki obeta omenjenih 30 dinarjev in račun brez krčmarja se jim kajpada ni izšel. Rdeči križ je resda humanitarna organizacija in njeno delo prostovoljno, toda za svoje početje kljub vsemu potrebuje nekaj denarja. Slednjič išče, prepričuje in zbira ljudi, ki so voljni darovati kri, na darovanju pa sloni ves sistem krvodajalstva pri nas. Po novem sporazumu naj bi organizacije v občinah dobile v ta namen trikrat več denarja kot poprej. To seveda ne pomeni, da bodo imele po novem na kupe denarja, toda lahko bodo vsaj pokrile stroške propagande (te mora biti v času, ko je med ljudmi manj samoumevne solidarnosti, več kot nekdaj), siceršnjega obveščanja in tudi skromnih proslav, ki so edino preostalo zadoščenje prostovoljcem. Krajevne organizacije RK sicer od vrat do vrat zbirajo članarino in prostovoljne prispevke, toda ti paberki navadno zadoščajo le za pogostitev krvodajalcev, potem ko opravijo svoje humano poslanstvo. Aktivisti Rdečega križa se bržkone ne bi spuščali v takšno barantanje z zdravstveno upravo in zavodom za transfuzijo krvi, če ne bi bili resnično v stiski in če ne bi čutili, da se z omenjenim odnosom zmanjšuje pomen njihove organizacije. Vrh vsega se jim zdi zamalo, da denimo za malico za krvodajalca izdajo več denarja kot za organizacijo. D. Z. Žlebir ureja Danica Zavrl Zlebir (GLAS 6. STflAN / PODLISTEK, PISMA Petek,18. maja 1990 mSSESSm i NAMESTO MINUTE, KAR CELA URA MOLKA V SPOMIN NA ŽRTVE NEKEGA TELEGRAMA Mačka, ki zacvili, še preden ji stopiš na rep, je ponavadi nevarno bolna ali pa na smrt prestrašena. Samo tako namreč lahko razumem panično in brezglavo obnašanje vodstva oziroma pristojnih vodilnih ljudi na Televiziji Slovenija, ter njihov spontani izbruh revolta ob telegramu, prebranem na ustanovnem zasedanju novega slovenskega parlamenta. Zahtevo murskosoboškega Demosa po zamenjavi nekaterih urednikov na TV Slovenija, ki so dopustili predvajanje neprimerno ali celo namerno odbranih posnetkov s skupščinskega dogajanja v dnevno informativnem programu, so označili ter predstavili javnosti kot grobo poseganje v avtonomnost in nekakšno poklicno imuniteto svojih novinarjev oziroma poročevalcev. Še več: vodstvo naše osrednje televizijske hiše je ponovno izrabilo svoj službeni in monopolni položaj za popolno privatizacijo medija, ter si hkrati drznilo spregovoriti kar v imenu celotne slovenske stanovske organizacije. In namesto da bi na odgovornost poklicalo svoje kolegice in kolege zaradi očitnega nespošto-vanja načel novinarske etike in določil strokovnega kodeksa, predvsem pa zaradi kršenja osnovnih pravil lepega vedenja ob njihovih neposrednih javljanjih iz skupščinskih prostorov, je tudi za njihove nesramnosti poiskalo krivdo na nasprotni strani. Potem se je še poniglavo umaknilo za barikade nekakšnega sindikata, si pilatovsko umih roke za vsa podtikanja, zasmehovanja in druge storjene napake, posledice takega ravnanja pa, kot običajno, razpihnilo na vse štiri nebesne strani. V eter, kot imajo navado reči! Gre za strah ali za bolezen? Menim, da gre za oboje hkrati. Kajti, ljubljanska Televizija je skupaj s svojo satelitsko vdano mariborsko priležnico že vse od svojega spočetja dalje močno bolehala, in je v svojem najstniško trpečem, inflantilno eksperimentalnem razvoju že zdavnaj neozdravljivo zbolela. Bolezenski znaki so znani: popolna nesposobnost s prirojenim občutkom superiornosti, introvertirano omalovaževanje gledalca ter manična podrejenost vladajočim garnituram. In diagnoza ? Nedotakljivost. Medij nad mediji. Z enourno prekinitvijo programa ob opozorilni stavki, ki pa je neverjetno boleče spominjala na prekinitve ob smrti Josipa Broza, pa so si zdaj nekateri posamezni ugledni televizijski veljaki najbrž nehote, a dokončno spodrezali vejo, na kateri so dolga leta brezskrbno vedrili, razposajeno bingljali in se po mili volji veselili. Živahna krivulja srčnega utripa, ki so ga naši vrli TV uredniki še nedavno kazali z navidezno sproščenostjo svojega obnašanja, s eje v tej uri prekinitve programa na praznih monitorjih umirila v dolgo, neprekinjeno, mirno linijo, ki pomeni žalostni zaključek nekega obdobja, simbolni konec samopašne vladavine političnih izbrancev. Tudi piščalka v ustih tivolskega pastirčka je obnemela. Sicer pa v tivolskem bajerju že dolgo, dolgo ni več labodov. Mojmir Tozon NAJVEČJI GREH V POLITIKI JE NAIVNOST Naivni smo bili 45 let. Vladali so nam ljudje, ki »jim je šlo le za to, da pridejo do čimboljših predlogov rešitev o problemih, ki so jih čutili njihovi volilci in o tistih, ki jih je postavljala na dnevni red njihova skupščina«. Vsakršne, še posebej strankarske mahinacije, so jim bile tuje in se z njimi niso ukvarjali. Svoja stališča so stalno preverjali predvsem med ljudmi. In še kje. Na sedežih edine stranke, ki je kljub videzu nestrankar-stva enostrankarsko vladala. Podobno je bilo v SZDL. Ta najširša politična organizacija je na koncu vedno naredila tisto, kar je hotela Zveza komunistov. Socialistična zveza, formalno že stranka, dejansko pa še ne, se te zle dediščine še ni otresla. Stranka bo postala, ko se je bo. To ji seveda ne bo uspelo, če se bodo njeni skupščinski delegati hodili o svojem delovanju dogovarjat na sestanke delegatskih klubov Zveze komunistov. Prava naivnost je trditev, da je tak klub »mesto razgovorov, izražanja mnenj in pogledov, s katerimi lahko soglašaš ali ne, vsekakor pa niso v ničemer ob- vezujoči«. Hkrati je pa trditev tako prepričljiva, da je za številne nesporna. Za tiste seveda7 ki so vsidrani v tradicijo odnosov med SZDL in ZK. Saj je vse v redu, pravijo. Nastop proti nekomu, ki je ali pa se dela naivnega v prej opisanem smislu, neizbežno izpade nasilen, saj je vendar vse v redu... Ker ni, je boj za pravo socialistično stranko še posebej težak. Veliko težji, kot je bil pri ostalih. Ostale stranke so svojo profi-lacijo opravile že daleč nazaj. Tako afirmativno, potrjevalno kot negativno, odklanjalno, razmejevalno. Ponekod je to potekalo konfliktno, ponekod pa dokaj mirno. Ravno v Škofji Loki so vsa predvolilna dogajanja potekala še posebej mirno. Zdaj, ko so volitve mimo, in ko razgovori strank o sestavi skupščinskih in izvršilnih organov uspešno potekajo, je vzdušju primeren izraz pravzaprav brezvetrje. Potem pa strela z jasnega. Ti socialisti. Zapisalo se mi je v množini. Taka je navada. Sicer pa je bilo sporočilo javnosti »Prestop delegatke« čisto osebna poteza. To se da razbrati tudi iz podpisa. Uporabljanje prve osebe ednine tudi v besedilu bi pa le bilo malo sila. Zakaj tako reagiranje brez soglasja in s tem kritja kakšnega kolektivnega organa? So vloge in položaji, v politiki še posebej, ki jih je treba kljub : ne- prijetnosti do konca odigrati oz. odreagirati. Posledice si je treba znati pripisati. Klic dolžnosti. Marsikomu je težko razumeti, da pri nosilcih določenih nasprotij pravzaprav ni nič osebnega. Gmota dogajanja na neki točki kristalizira. Razmejevanje socialistične in komunistične stranke je v tem primeru kristalizirano v osebah z naslednjima imenoma: Blaž Ku-jundžič in Bogomila Mitič. Naključje. Točki kristalizacije bi lahko nosili tudi čisto drugi imeni. Uvod v to individualno potezo je bila seja kolektivnega organa, ki bi sicer moral odločati o takih stvareh. To, da kandidature za župana ne bomo speljali do konca, ni nič važno. Podporo politično opredeljenih delegatov naj za svojega županskega kandidata išče katera od obeh preostalih strank tako zvanega »levega bloka«. To, da se s tem Socialistični zvezi na dolgi rok povzroča škoda, ni nič važno. Važni so interesi »levega bloka«. Vsaj za seje vodstva neke stranke bi moralo biti logično, da v ospredju stojijo - strankini interesi. Da ni tako, je pravzaprav tudi logično. V tem primeru so sami fejst fantje in punce, samo napačno stranko vodijo. Tretjina članov tega organa sploh ni članov Socialistične zveze, ampak Zveze komunistov, skupaj z dvojnimi člani pa imajo člani Zveze komunistov večino. Saj niso sami krivi, da so tam. Nihče si pač ni vzel časa, da bi jih na hitro zamenjal. Sami pa tudi niso vstopili v dvojno članstvo, saj vedo, da to ne bo šlo. Naj se malo pošalim, da raz-vodenim občutek krvoločnosti, ki spremlja to polemiko. Ljudje vedo, da z bigamijo, dvoza-konjem, ne bo šlo. Če je to ureditev družbe na drugih področjih ne dopušča, sklepajo, da je tudi na političnem področju ne bo. Ali je lahko programska podobnost razlog za politično bigamijo? Ne. Saj, poglejte, kako podobne programe imamo moški in ženske, pa smo vseeno lahko poročeni s samo enim partnerjem. Ali se lahko nekaj preganja prej, kot je uzakonjeno? Vsako določilo, v tem primeru statutarno, mora biti odraz nečesa že obstoječega, hkrati pa izražati težnjo k nekemu cilju. Kombinacija dejstva in naj-stva. Politično bigamijo je treba torej začeti preganjati, pre- den se bo z njo uradno prekinilo. Uradno se bo z njo prekinilo na kongresu Socialistične zveze. Na žalost bo to pol leta prepozno. Po njem bo slišati, da je to in to »v našem interesu«, imelo čisto drug pomen. Ta strankarska profilacija, ki so jo druge stranke že zdavnaj dosegle, pa se ob to ni nihče obre-goval »ne pomeni vojne napovedi drugim strankam, ampak« šele osnovo za »pogovore z njimi«. S komunisti. O vsem, če je treba. Z liberalci. Ah, spomini. S strankami DEMOS-a. Prosim, ni problem. Res pa je tudi nekaj. Naj se zopet pošalim. Socialisti izdelujemo čevlje. Liberalci adidaske, komunisti sandale. Stranke DEMOS-a izdelujejo recimo nogavice. Ali so izdelovalcem čevljev konkurenca izdelovalci nogavic ali morda izdelovalci adidask in sandal? Če bi bil sestanek komunistične delegatske skupine namenjen pogovoru o določenem problemu, bi bili nanj verjetno kot »sogovorniki« povabljeni vsaj še delegati liberalcev. Niso bili, ker ni Slo za pogovor sogovornikov, česar je res na srečo bilo že pred volitvami v Škofji Loki veliko, ampak za ustanovni sestanek komunistične dele- gatske skupine, ne glede na listo izvolitve.. To požreti, bi šele pomenilo »diskreditirati svojo lastno stranko in se igrati z zaupanjem njenih članov in simpatizerjev«. Sklicati predsedstvo? Zelo verjetno bi prevladalo stališče, da je »vse v redu«. Preostal je »individualen manever«. Z vso odgovornostjo, o kateri bodo poleg članov sedanjih organov odločali predvsem člani stranke na strankinih volitvah takoj po kongresu, ko se bo socialistična stranka organizirala nanovo. Če bi bilo drugače, ne bi nič bilo. Upam, da socialistična stranka ne bo imela prehude strankarske discipline. Da bi se moral refleksno odzivati na primer vsakemu njenemu, še tako problematičnemu vabilu. Te vrste odzivanja so »nikomur razumljiva partijska disciplina«. Tudi sam sem se v predvolilni kampanji zalotil pri želji, da bi se moji sokandidati refleksno dozivali na vabljenja (pošiljanja) sem in tja. Ah, želja. Želel sem, da bi volilce nagovarjali ali pa jim vsaj odgovarjali preko časopisa. Ni šlo. Zdaj gre. Bo pa prispevek k pripravam na strankin kongres. Socialisti, oglasite se! Če nas je zaenkrat malo, moramo biti vsaj glasni, in, ne naivni. Blaž Kujundžič Trgovsko podjetje, p.o., Kranj Poštna uLl Telefon (064) 23-070 Telex 34575 Kokra YU Telefax (064) 24-656 Na podlagi določil 80. člena statuta TRGOVSKEGA PODJETJA KOKRA, p.o., Kranj, razpisuje delavski svet Trgovskega podjetja Kokra Kranj dela in naloge POMOČNIKA GENERALNEGA DIREKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — diplomant visoke šole ekonomske ali komercialne smeri — pet let delovnih izkušenj na zahtevnejših komercialnih delih — pogoji za delo v zunanji trgovini — organizacijske sposobnosti in sposobnosti za uspešno gospodarjenje Kandidat bo imenovan za štiri leta. Rok za vložitev prijav je 8 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj vložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Trgovsko podjetje KOKRA, p.o., Kranj, Poštna ulica 1. MIHA NAGLIC KAR ČLOVEK NE ZMORE, BOG POMORE Pogovor z Viktorijanom Demšarjem, malteškim vitezom iz Komende Sicer se tu vsi čutijo prave (Jorenjce; tako kot v Selcah in okolici pravijo onim "spodaj" Dolinci in onim čez Bohinjci, tako smo mi "Gorenjci" za tiste, ki prebivajo nižje doli ob Bistrici. Povem ti še tole zanimivost: že za časa Glavarja so bili Ži-rovci v Komendi. V oči sta me zbodla priimka Bogataj in Kavčič, ki jih drugače v teh krajih ni. Iskal sem in ugotovil, da je bil Kavčič Tinčnov z Dobračeve, je prišel služit in Bogataj prav tako. To je bilo tam okrog leta 1750. Bogataj je prišel za hlapca, se nato še oženi z domačo hčerjo in postal gospodar. Od takrat se pri tej hiši pravi "pri Žirovcu". To je v Mostah, je ena najsodobnejših kmetij. Zdaj se pišejo Zarnik in so dobri ljudje. Tudi Kavčiči so v raznih poklicih in spoštovani ljudje. Oba rodova sta torej častivredna. Ko ste omenili domačijo pri Zirovcu, sem se spomnil na nekaj podobnega. Pred leti smo hodili po hribih nad Faro (Spodnjo Idrijo) in spuščajoč se z Jelenka v dolino Srednje Kanomlje, pridemo do domačije, kjer se reče pri Žirovčku. Povprašal sem domače - bolj za šalo kot zares - če so imeli kdaj opraviti z Žirovci. Pa so rekli, da so; k njim seje svoj čas priženil Žirovec, kije bil bolj majhne postave in tedaj seje hiše prijelo omenjeno ime. Iz nje je znani sociolog dr. Ivan Svetlih in njegov brat Edvard, ki uspešno vodi podjetje Roto-matika v Sp. Idriji. No vidiš, to je pa res zanimivo. Ko sva že pri tem, omenim še enkrat znamenito Glavarjevo družinsko knjigo, ki je nastala kot njegova izvirna zamisel in je evropski kulturni spomenik prve vrste. V prvih letih službovanja je hotel čimbolje spoznati svoje farane. Tako je po letu 1750 začel s posebno "prakso": v času od začetka decembra do konca januarja je obiskal vse hiše v fari, do zadnjega človeka (takrat je štela naša fara kakih 3000, ljubljanska pa 10.000 duš). Vse dni, od ponedeljka do petka, je bil z ljudmi, z njimi živel, jedel in spal, spoznal je, v kakšnih razmerah živijo. Prvo leto jih je v teh dveh mesecih poučeval, naslednje pa izpraševal in vsakega ocenil; različice v zapisu ocen so pravo stilistično in psihološko čudo. Njegova spoznanja so vrh tega taka, da jih je mogoče aplicirati na vse Gorenjce oz. Kranjce tiste dobe. Gre za nekakšen pogled v posamezne rodove in duhove Dr. Anton Trstenjak je to družinsko knjigo imel za "zaklad psihologije". Z Malte čez Komendo v Ziri sva doslej razvijala nit tega pogovora. Zdaj sva v Žireh; kakšni so Vaši spomini na iirov-sko otroštvo? Prav lepi so. Škoda je, da sem v Žireh ostal le do svojega sedmega leta, do konca prvega razreda, potem pa sem prihajal samo še na počitnice. Hodil sem v "Staro šolo", tisto, v kateri je zdaj žirovski muzej. Nadučitelj je bil tedaj Leopold Božič, majhen, debelušen mož, prava dobričina, moja razredna učiteljica pa je bila Minka Močnik, Idrijčanka dobrega srca. In taki, kakršna je bila, smo pobje še nagajali. V klekljarsko šolo, v kateri je poučevala Pelhanova, prav tako iz Idrije, nisem hodil, mi ni dišalo. Posebno mi je ostala v spominu tale prigoda. Bili smo trije: Županov Frenc, en Vršnčanov s Tabra (imena se ne spomnim) in sedeli smo zadaj v učilnici (prvi na desno, ko vstopiš). Kot že rečeno, smo učiteljici kar naprej nagajali in enkrat nas je tako okre-gala, da smo se sklenili maščevati. Nabrali smo za velik škrnicelj "bon" (ali "krot", to je tipično žirovska beseda) in jih nastavili pod kateder. Začelo se je kot običajno: ko je učiteljica vstopila, smo vstali in molili očenaš. Nakar je sedla in začela vpisovati v dnevnik. Dregnila je z nogo v škrnicelj in prva bona je skočila vanjo. Morali bi videti ta pogled in slišati, kako bolestno je zakričala... tega se ne da opisati! Potem seje vsa onemogla sesedla. Padlo je vprašanje, kdo je to naredil. Krivci smo molčali, zatožil nas ni nihče, a naposled smo vseeno vsi in vse priznali. Imeli pa smo tistega dne še verouk. Katehet je bil Janko Cegnar. Močnikova, ki ni mogla več učiti, ga je prosila naj nas po šoli za eno uro zapre. Tako se je tudi zgodilo in tista ura je bila nato zelo prijetna. Cegnar je bil namreč dober psiholog in v razgovoru nas je tako obdelal, da smo povsem prenehali s pobalinstvom. No in prav ta isti gospod je bil mnogo let kasneje moj novomašni pridigar. Učiteljica Minka je bila tudi povabljena, a je bila že bolna. Problem je nastal šele doma: kje si bil, zakaj prihajaš s celo uro zamude?! Povedal sem po pravici. Opazil sem, da je mater zaskrbelo; kaj bo ta lump še vse ušpičil? Poslej so me bolj nadzorovali in zaposlili - s klekljanjem. Pet let starejši sestri Franci (r. 1899, živi v Ameriki) so naložili, naj me nadzira, uči in določa, kaj in koliko mi je narediti. Nekega zimskega dne, ko je bilo lepo vreme, mi je bilo tega dosti in sem se šel drsat. Zvečer so prišle klekljarice, a namesto da bi jih gledal in poslušal s peči kot poprej, sem ostla še brez večerje. Pa še spat ne bi smel, dokler ne bi naklekljal, kolikor mi je naložila sestra. Kaj tedaj? Bil sem lačen, ljubilo se mi ni in dremalo se mi je. Rešil me je pogled na peresnik in tinto na oknu, ki je služilo za pisalno mizo. Medtem ko so drugi klepetali in peli, sem se naredil, kot da gledam skozi okno in si pri tem polil nekaj črnila na roke; "kriščevke", ki sem jih klekljal, so bila zato črne. Ko je Franca to videla, je zavpila: "O ti žival ti grda, kaj pa delaš, saj Še za cvirn ne boš zaslužil! Izgini! Ti res nisi za drugo kot za v šolo!" Tako sem bil za zmeraj rešen klekljanja. Potem sta oče in mati sklenila, da moram iz Žirov, k salezi-jancem na Rakovnik, kjer je poučeval Labernik iz Poljanske doli; ne. Tam sem med drugim doživel tisto, kar sem popisal v črtici Ubežnik. Na Rakovniku sem končal tretji in četrti razred (drugega sem preskočil) in šel nato v Gorico, na slovensko gimnazijo (1914). Za razrednika mi je bil pesnik Jože Lovrenčič (u. 1952), vendar razreda nisem končal, ker se je prej začela vojna. Aprila 1915 smo morali spokati in oditi. Šel sem na gimnazijo v škofovih zavodih v Šentvidu, kamor sta hodila tudi Bajtrčkov Jakob i«1 Kebrov Maks. Iz tega časa pa je črtica "Na počitnice in s počitnic". Petek,18. maja 1990 /KULTOM Blejski grad si lepša lice GRAD DOBI PRENOVLJENO ZBIRKO Bled - Vse kaže, da bo z začetkom letošnje turistične sezone tudi blejski grad nared, pravzaprav njegova prenovljena zbirka. Te dni namreč v grajske spodnje obnovljene prostore spet vseljujejo razstavne predmete, ki so jih zaradi gradbenih del za nekaj časa odstranili. Zgornji grajski prostori pa bodo čez poletje taki, kot so bili doslej, namreč z zbirko postavljeno po starem. Zadeva okoli muzejske zbirke na blejskem gradu je postala vroča lani, ki je Narodni muzej Ljubljana, ki je skrbnik grajske zbirke, sklenil izprazniti grad. Razlog je bil kaj preprost: zbirke ni imelo nobenega smisla obnavljati, dokler so grajski prostori potrebni bele-ža, okna popravila, stene so bile vlažne, skratka nevzdrževani prostori, ki bi dragocenejšim razstavljenim predmetom vsekakor škodovali. Zbirko, ki je bila postavljena leta 1966, potem ko je bil blejski grad obnovljen, je bila več kot dve desetletji nespremenjena. Ni čudno, dajo je dobesedno povozil čas: predmeti v slabo osvetljenih vitrinah brez označb, za kakšne predmete gre, so obiskovalcem govorili o tem, da nam je vseeno, kako je predstavljena naša kulturna zgodovina. Vsaj tak vtis je lahko dobil obiskovalec blejskega gradu, če že ni dobil občutka, da takšna razstava govori tudi o podcenjevanju obiskovalca. In teh ni bilo malo. Hotelsko turistično podjetje Bled, ki upravlja z gradom in tudi pobira vstopnino, jih je vsako leto - pravzaprav v štirih (toplih) mesecih naštelo okoli 200.000. Vendar pa je kar nekaj poskusov obrisati prah in zastarelost s tako postavljene zbirke v preteklosti vsekakor bilo. Narodni muzej Ljubljana je že pred kakih desetletjem pripravil osnutek za sodobnejšo razstavno predstavitev. Vendar pa do uresničitve ni prišlo. Pred dvema letoma je Narodni muzej ponovno pripravil predlog za pripravo muzejske razstave in tudi program grajskega razstavišča. Vendar pa dogovor o drugačnem pristopu do kulturne dediščine ni takoj naletel na razumevanje upravljalca gradu; kazalo je že, da bo grad, ki ga HTP zaradi finančnih problemov ni mogel ustrezno obnoviti, izgubil muzejsko zbirko, s tem pa tudi eno od kulturnih zanimivosti - kakršna že pač je. Na srečo pa je vendarle prišlo do dogovora; kar pa zdaj pomeni, da grad ne bo naenkrat obnovljen, pač pa postopoma. Kot so povedali na HTP Bled, so te dni z obnovo spodnjih prostorov zaključili, tako da bosta grad z obnovljeno muzejsko zbirko v spodnjih prostorih pripravljena na glavno turistično sezono. O tem, kakšna je obnovljena zbirka, je povedal dr. Timotej Knific, ki je tudi avtor predloga za prenovo muzejske zbirke: "Žal vitrine, ki so pri postavitvi razstave zelo pomembne in so tudi največji strošek, še niso pripravljene. Zato bomo zbirko postavili kar brez njih, pomagali si bomo, kolikor je to mogoče, še s starimi vitrinami. Novost sedanje postavitve je predstavitev tako imenovanega sebenjskega zaklada: gre za 24 železnih predmetov iz kmečkega življenja, sodijo pa v deveto stoletje. V drugem prostoru bo predstavljena arheološka podoba blejskega kota, v tretjem pa zgodnji srednji vek. Upamo, da bomo konec avgusta to začasno razstavo lahko namestili v nove Vitrine in prostore uredili tako, kot je zamišljeno za moderno in smiselno predstavitev." S tem bo storjen prvi korak k prenavljanju zbirke, ki mora vsekakor biti takšna, da bo poudarila blejske kulturne vrednote. V Narodnem muzeju so pripravili predlog celovite predstave kulturne dediščine, ki ima na Bledu pač veliko pokazati - že zato, ker je Bled z okolico med najbolj raziskani- mi področji slovenske zgodovine. Ali pa bo blejski grad kaj kmalu postal ekskluzivno razstavišče, kot si ga zamišlja Narodni muzej, je seveda vprašanje: razgled po prostoru in času sicer še ni povsem izdelan tudi v podrobnostih, toda že zdaj je iz njega razvidno, da gre za zamisel podobno predstavitvam v drugih evropskih deželah, ki imajo podobne kulturne zaklade. Novost naj bi bila nova tehnična oprema -predstavitev zbirk v različnih jezikih na kasetah. Zgornje prostore bi kazalo urediti z izkoriščenostjo razgleda na kulturno bogato okolico, izredno lepo grajsko obzidje bi lahko po razstavni poti povezali z okroglim stolpom, kjer bi obiskovalca spet pričakale sodobno predstavljene informacije o zgodovinsko turističnih zanimivostih posnetih na filmu. Grajsko podstrešje je nadvse pripraven prostor za postavitev daljnogledov za opazovanje blejskih lepot, dodali pa bi lahko tudi veliko maketo blejske pokrajine. Skratka - predlog za prenovo razstave na blejskem gradu predstavlja videnje prehoda od naravnega k tako imenovanemu kulturnemu turizmu. Da ni uresničljiv v kratkem, je jasno; vendar pa bi se morali vsi, ki jim je do primerne predstavitve ne le blejskih lepot, pač pa tudi kulturnozgodovinskega okvira, truditi za takšno predstavitev, ki je v današnjem svetu že nekaj normalnega - za naše razmere pa morda vsaj bližnja prihodnost. Lea Mencinger Foto: Gorazd Šinik IDRIART festival spet na Bledu OD GLASBE DO WALDORFSKE PEDAGOGIKE Bled - Po enoletnem premoru bo na Bledu letos znova potekal IDRIART festival in sicer od 31. julija do 5. avgusta. V sedmih letih, odkar obstaja festival, se je te prireditve, ki povsod po svetu združuje ljudi, ki s pomočjo umetnosti gradijo medkulturne odnose, udeležilo več kot 22.000 ljudi. Letos bo ta organizacija iz Ženeve, ki jo njen kulturni ambasador violinist Miha Pogačnik uspešno predstavlja tudi s svojimi koncerti, pripravila šest prireditev: v NDR, dve v Sovjetski zvezi, na Madžarskem, v Mehiki, na Filipinih in na Bledu. Organizator festivala pričakuje, da se bo tokratnega blejskega srečanja kot že nekajkrat doslej udeležilo od 400 do 500 ljudi, od tega približno polovica iz tujine. Festivalski program je pripravljen tako, da se koncerti glasbe nevsiljivo prepletajo z raznovrstnimi tečaji, predavanji, delavnicami in seminarji. Nekatere teme so znane že iz prejšnjih festivalskih prireditev, letos pa dodajajo še nekaj novih; tak bo na primer tečaj pantomime pod vodstvom Jomija, učenca slovitega Marcela Marceauja. Med ostalimi dogodki velja omeniti glasbeno predavanje o ekologiji poslušanja glasbe, ki jih vse festivalske dni vodijo Miha Pogačnik, Diedre Irons in Georg Sze-kely, tečaj euritmije, medicina za laike, camphillska zdravstvena pedagogika, vvaldorfska pedagogika, biodinamično kmetijstvo (Maria Thun), predavanje o notranjem človekovem razvoju, predavanja o jugoslovanski kulturi itd. Nič manj od priložnosti spoznavanja dosežkov na različnih področjih, ki so zanimiva tako za laike kot za strokovnjake (omenimo samo norveške in zahodnonemške izkušnje dela s prizadetimi ljudmi), pa bo zanimiv spremljajoči koncertni del festivala. Uvodni večer na Blejskem otoku bodo otvorili Slovenski madrigalisti, sledil pa bo dvakrat ponovljen koncert v otoški cerkvici, kjer se bodo Boletovim pevcem pridružili še Leo Krdmer na čembalu in Miha Pogačnik z violino. Do nedelje bo še vrsta koncertov vsakič ob 12. uri in ob 19.30 v Festivalni dvorani in v blejski župni cerkvi; med drugimi bo nastopil Trio Lorenz, Deželni mladinski orkester Severnega Porenja - Vestfalije, Kranjski komorni orkester in drugi. Čeprav je do začetka prireditve še precej časa, pa se je pri organizatorjih - Idriart Ženeva, Festival Ljubljana in Turistična poslovna skupnost Bled - prijavilo že okoli sto udeležencev. Vse informacije, prijavnice, pavšalne vstopnice in drugo na naslovu Odbor festivala Idriart, 64000 Kranj, p.p. 80. Za posamezne prireditve pa bodo na voljo tudi posamezne vstopnice v Festivalni dvorani. L. M. KIPARJEVO DOŽIVLJANJE PROSTORA V galeriji Paviljona NOB v Tržiču te dni razstavlja akademski kipar Miran Prodnik iz Črne na Koroškem. Ta, njegova že petnajsta samostojna predstavitev, je pravzaprav uvodno dejanje mednarodne razstave mineralov in fosilov v Tržiču. Akademski kipar Miran Prodnik je izrazit kipar prostora. Vsi klasični kiparski artibuti - glina, mavec, kamen, petromorfni materiali - se dogajajo izključno v nekem prostoru in so mu strogo podrejeni. Avtor razstave jim določa točno izbrano mesto, še več, z razporeditvijo možnih pogledov poloča celo smer gibanja obiskovalca. V tej smeri ostaja kipar suveren nad oblikovno materijo tudi po samem aktu usmeritve. Postavitev razstave se tako pokaže kot ponovno udejanjanje njegovega razmišljanja. S tem se pravzaprav približuje idealu vsake razstave - naj bi bila zaključeno avtorsko dejanje, torej ne samo razstavitev materiala, pač pa predstavitev postavitve. Kljub prvotno navidezni strogosti, geometričnosti, nekakšne askeze kiparske stvaritve, je v Prodnikovi postavitvi mnogo duhovitih zasukov v prostoru: z uporabo ogledal, steklenih in kovinskih lamelnih površin ustvarja preseke dveh, treh ravnin, ki se navidezno zalamljajo med seboj, si navidezno podajajo in izključujejo poglede. Lamela kvadrata se v preseku izkaže kot dvojna trikotniška kompozicija, ki se s tal razstavišča preseli na vzvalo-vljeno projekcijo »kiparske slike« na steni. V trojni trikotniški kompoziciji se ugledamo v izkrivljeni zrcalni podobi in za hipec kot gledalec postanemo del kiparske stvaritve, del aktivno sodelujočega materiala na razstavi. In če nas vse to pušča neprizadete, se navsezadnje identificiramo v edini »pravi« kiparski materiji - človeški figuri, postavljeni v idealnem sečišču vseh prerezov, diagonal in vertikal v prostoru. Celotna kiparska stvaritev je podrejena strogim geometrijskim oblikam, kot so križ, kvadrat, trikotnik in krog. V čistem kiparskem prostoru, kar nedvomno sama arhitektura tržiškega paviljona je, zavzema osrednje mesto v križu razporejeno granitno stebrovje, ki mu je avtor določil izbrane poglede; vse izkrivljene, diagonalne prihode v intimni prostor je zaprl z zoomorfnimi ali antropomorfnimi oblikami, v središču pa je pustil Njega, Človeka, ki je ujet v veličastni viziji prostora in časa. V vsej razstavi nastopajo le tri barve: bela, ki je Rojstvo samo, črna, ki je njeno nasprotje Smrt in zlata, ki je s svojo žlahtni-no simbol Duhovnosti. Prodnikova razstava je svojevrsten izziv za obiskovalca. Zanj namreč ta kiparski prostor obstaja ali pa ga sploh ni. Z razstave odhajamo prizadeti; soočili smo se z nečim, kar nedvomno obstaja, drugo pa je, koliko smo se približali temu razumevanju Resnice. Iskanje resnice pa je resnica sama (Hegel). Prav zato je Prodnikova predstavitev v tržiškern paviljonu nedvomno doživetje za gorenjski kulturni prostor. Uvršča se ob bok vidnim kiparskim razstavam v zadnjem času (Janez Lenassi, Drago Tršar), zaradi svoje popolne drugačnosti pa je obenem tudi dopolnilo razumevanja kiparskega in prostorskega doživljanja sveta. Janez Šter 7. stran , mmmmm2iLb& KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja fotografije Herman Pivk. V galerijskih prostorih Mestne hiše je na ogled razstava ljudske plastike na Gorenjskem iz zbirk Gorenjskega muzeja. V galeriji Globus razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V dvorani kranjske Gimnazije bo jutri, v soboto, ob 20. uri 85koncert, na katerem bo nastopil mešani pevski zbor KUD Primskovo pod vodstvom Nade Kos; klavirska spremljava Ar-ne Mavčič, povezovalec je Janez Dolinar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava ob 15-le-tnici ustanovitve Sekcije za družbeno aktivnost žensk s Plavža. Danes, v petek, ob 17. uri pa odpirajo novo razstavo: Narava v očeh otroka je pregledna razstava izdelkov predšolskih otrok. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol. VRBA - Prešernova hiša je spet odprta vsak dan od 8. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan od 9.30 do 16. ure, ob sobotah je zaprta. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja akad. slikar Kamilo Legat. V galeriji Kamen razstavlja Frančišek Bercez Jesenic. V prostorih Ljubljanske banke so na ogled likovna dela Janeza Boljke, Dore Plestenjak, Jake Torkarja, Domna Slane in Miroslava Pengala. BLED - V galeriji Mozaik, Almira grad Grimšče so na ogled dela Janeza Kneza, Božidarja Jakca in Staneta Žerka. V galeriji Skrina je odprta prodajna razstava risb in pastelov Nejke Selišnik. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava fotografij članov Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka. V osnovni šoli Cvetka Golarja je na ogled razstava del slikarja Berčiča - Berka. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja akad. slikar Miran Prodnik. KAMNIK - V kavarni Veronika je odprta prodajna razstava del slikarja in grafika Nika Slovenca. SREČANJE OKTETOV Škofja Loka - V galeriji Loškega gradu bo danes, v petek, ob 20. uri koncert treh oktetov, z izbranim pevskim programom se bodo predstavili oktet bratov Pirnat iz Domžal, oktet Javor iz Pivke in oktet Jelovica. Prireditev sodi v okvir praznovanja 20-letnice okteta Jelovice iz Škofje Loke. Gledališka dejavnost v Lomu SEDEMDESETLETNA TRADICIJA Lom pod Storžičem - Če je morda za nekatere kraje v tržiški občini značilno, da dramska dejavnost usiha, potem to za Lom prav gotovo ne velja. Tamkajšnji KUD vsako leto postavi na oder bovo premiero, s katero tudi gostujejo po drugih krajih občine in tudi širše. Prav gotovo se dolgoletna gledališka dejavnost v Lomu še kako pozna. KUD je namreč v preteklem letu praznoval 70-le-tnico dramskega delovanja. V tej sezoni pa so izbrali Finžgar-jevo igro v štirih dejanjih Deklo Ančko in jo januarja v režiji Ludvika Sokliča zaigrali na domačem odru. Za domače gledalce so jo nekajkrat ponovili, gostovali pa so tudi v drugih krajih občine, razen tega pa še na Jezerskem, v Gorjah pri Bledu ter na Planini pri Postojni. Dokaj močna igralska skupina že dela načrte za prihodnjo sezono. Za igralce oziroma za dramsko delo v skupini nasploh ni bojazni, saj prve gledališke izkušnje prejmejo že otroci v šolskem kulturnem društvu, da se kasneje lažje vključijo v delo domačega KUD. To delo pa se seveda razlikuje od skupin v nekaterih večjih krajih. V Lomu si ne pomišljajo, ko je treba poprijeti za vsako delo, če naj predstava nastane: to pa pomeni, da si sami tudi preskrbijo kostume za nastopanje, jih na novo sešijejo in sploh sodelujejo tudi pri ostalih opravilih potrebnih za dramsko predstavo. Tega je toliko, da sploh ne kaže šteti ur, ki jih posameznik prebije poleg igranja in učenja vlog. Samo za Deklo Ančko so igralci ter režiser, šepetalka, osvetljevalec in drugi porabili skupaj okoli 1200 ur. Zdaj razmišljajo tudi o obnovi kulis, saj zdaj sceno sestavljajo kar iz starih elementov, ki jih po potrebi za vsako premiero nekoliko obnovijo. L. M. SREČANJE MALIH INSTRUMENTALNIH SKUPIN Škofja Loka - Na Osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku bo danes, v petek, ob 17. uri glasbena prireditev, na kateri se bodo srečale male instrumentalne skupine Gorenjske. Nastopili bodo: Harmonikarski orkester Glasbene šole Kranj, Trio citer Glasbene šole Kamnik, Kvartet trobent Glasbene šole Škofja Loka, Baročni trio Glasbene šole Radovljice, Ansambel harmonik Glasbene šole Škofja Loka in Mladinski pihalni ansambel Glasbene šole Jesenice. REVIJA PEVSKIH ZBOROV Zagorje - Danes se v Zagorju ob Savi pričenja dvodnevna pevska prireditev, na kateri se bodo predstavili mladinski pevski zbori Slovenije. Z Gorenjske se tega glasbenega srečanja, ki je vsaki dve leti, udeležujeta le dva mladinska zbora: mladinski pevski zbor OŠ Stane Žagar Kranj pod vodstvom Janeza For-ška in mladinski pevski zbor Josip Broz Tito Domžale pod vodstvom Karla Leskovca. Na reviji nastopa letos 41 zborov, od tega dva iz zamejstva. Vsak zbor se bo predstavil s programom treh do štirih zborovskih skladb različnih slogovnih obdobij oziroma kompozicijskih tehnik. Žirija v sestavi Jernej Habjanič, Matevž Fabijan in Majda Hauptman bo ocenila nastope ter izbrala zbore, ki se bodo lahko udeležili zveznega in mednarodnega tekmovanja na Mladinskem pevskem festivalu v Celju. (mmmmmmciLAS 8. stran TV SPORED Petek,18. maja 1990 PETEK 18. maja 9.00 Mozaik, ponovitev 9.30 Boj za obstanek 10.45 Bluebell, zadnji det angle ške nadaljevanke 15.25 Svet na zaslonu 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.50 Mozaik, ponovitev Tednik 17.50 Koroška poje, 2. oddaja, ponovitev 18.20 F. Puntar: Ku-ku, 12. del: Pustolovščina 18.35 Poltrona expres, španska nanizanka 1845 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Bajke na Slovenskem 20 55 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka (1/42) 22.35 TV dnevnik 22.55 Pogledi 23.50 Moja čudovita pralnica, angleški film ____2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi 17.50 Regionalni programi TV Ljubljana Studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 I '90, oddaja pred SP v nogometu 21.00 Skupščinska kronika 21.30 Koncert orkestra S F - Beethovnova IX. simfonija, posnetek 22.40 Satelitski programi ___TV Zagreb 8.30 Mati zemlja, dokumentarna oddaja za otroke 9.00 šolski program 10.30 Poročila 10.35 šolski program 12.30 Poročila 12.35 Prezrli ste, poglejte 13.30 Kvizkoteka 14.40 Poročila 15.00 Ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalni program 17.50 Mati zemlja, dokumentarna oddaja za otroke 18.20 številke in črke 18.40 Risanka 18.45 Muppet shovv 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Serijski film 20.55 Domači shovv program ali glasbena oddaja 21.40 TV dnevnik 3 22.00 Kulturni magazin: Slike časa 23.00 Šport danes 23.05 Noč z vami 1.05 Poročila SOBOTA 19. maja 8.30 Izbor tedenske programske tvornosti 8.30 Nemščina 9.00 Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Pismo 9.10 Lonček kuhaj: skutna pita 9.20 ZBIS: Mlada Breda 9.35 Ciciban, dober dan: Poletje v dolini ribnikov 9.50 F. Puntar: Ku-ku: pustolovščina, lutkovna igrica 10.05 Alica v deželi risb, oddaja TVSa 10.20 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 10.45 Zgodbe iz školjke, 20. oddaja 11.20 Naša pesem - Maribor '90, ponovitev 14.40 Tribute to, zabavnoglasbe- na oddaja, ponovitev 15.25 I '90, oddaja pred SP v nogometu, ponovitev 15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 TV dnevnik 16.45 Emil in detektiva, ameriški film 18.30 Vaš zelenjavni vrt, izobraževalna serija, ponovitev 19.00 Risanka 19.10 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Križkraž 22.05 TV dnevnik 22.25 J. Gouid: Grehi, ameriška nadaljevanka 23.10 Do kože, nemški film 2. program TV Ljubljana 15.00 Videonoč, ponovitev 19.00 Danes skupaj, oddaja TV zg 19.30 TV dnevnik 20.10 Filmske uspešnice Arthur, ameriški film 21.45 Satelitski programi - poskusni prenosi opomba: Umag: tenis, posnetek na koncu 2. programa TV Zagreb 8.50 TV koledar 9.00 Izbor iz šolskega programa 10.30 Čebelica Maja 11.00 SA 1, informativno revijalna oddaja Serijski film, ponovitev 13.00 Družinski magazin 14.50 Ciklus bajke: Ivica in Marica, ameriški film 15.40 Kritična točka 16.25 Sedmi čut, oddaja o prometu 16.35 TV dnevnik 16.50 TV dražba 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Alf, ameriška nanizanka 20.50 Fantovska noč, ameriški film 22.20 TV dnevnik 22.35 Športna sobota 22.55 Poročila v angleščini 23.00 Noč z vami 1.00 Poročila NEDELJA 20. maja 8.40 Video strani 8.50 Otroška matineja 9.45 Poltrona expres, španska nadaljevanka 10.15 Grehi, ponovitev nadaljevanke 11.00 Alo, alo, humoristična serija 11.30 Alpski večer, 1. oddaja 12.00 Ljudje in zemlja 14.10 Formula 1, francoska nadaljevanka 14.55 Kolo sreče 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 17.05 Divja dvajseta leta, ameriški film (čb) 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Balkan ekspres, igrana serija 20.55 Zdravo 22.35 TV dnevnik 22.45 Sova Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka _2. program TV Ljubljana 10.00 Oddaja za JLA 13.00 Nedeljsko športno popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Drobno gospodarstvo, dokumentarna serija 20.30 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja 21.15 Satelitski programi - poskusni prenosi 21.50 športni pregled 22.20 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program TV Zagreb 8.15 Poročila 9.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 9.30 Poročila 9.35 Ponovitev risane serije 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Resna glasba 13.00 Serijski film za otroke 14.00 Poročila 14.05 Nedeljsko popoldne 16.05 Znanstveno popularni film 17.00 Dolgi poletni dnevi, ameri ški film 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Vikend za mrtvece, TV nadaljevanka 21.00 Zabavna glasba 21.30 TV dnevnik 21.50 športni pregled 22.35 Poročila v angleščini 22.40 Noč z vami 0.40 Poročila PONEDELJEK 21. maja 9.00 9.15 15.35 16.25 16.30 16.45 18.10 18.10 18.20 19.00 19.15 19.30 19.55 20.05 21.10 22.00 22.20 23.00 Spored za otroke in mlade Mladinski pevski festival Celje 89, dekliški pevski zbor iz Sarajeva Sova EP, video strani TV dnevnik Mozaik, Zdravo, ponovitev Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: klobuk Alica v deželi risb, otroška serija Risanka TV okno TV Dnevnik 2 Vreme Drama Osmi dan TV dnevnik Operne zgodbe Sova Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski prgrami 19.00 Kulturna dediščina Židov v Bihanov, dokumentarna oddaja TV Sarajevo 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, oddaja o športu 21.15 Koncert za Nelsona Man-delo, 3. oddaja 22.00 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program TV Zagreb 8.30 Red mora biti 8.45 Otroška oddaja 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 14.20 Poročila 14.30 Ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevniki 17.20 Izobraževalni program 17.50 Oddaja za otroke 18.20 številke in črke 18.40 Risanka 18.45 Teledish 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dramski program 21.05 Zunanja politika 21.35 TV dnevnik 21.55 šport danes 22.00 Noč z vami 0.00 Poročila TOREK 22. maja 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Spored za otroke 9.30 Šolska TV Zgodbe iz življenja rastlin 10.00 Kmečki upori na Slovenskem 10.20 Dobro videti in biti dobro viden 10.30 Nemščina 11.00 Sedma steza, oddaja o športu 11.15 Osmi dan, ponovitev 14.30 Nemščina, 9. lekcija, pono vitev 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka 16.30 TV dnevnik 16.40 Spored za otroke in mlade 17.40 Lonček, kuhaj 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Moja poslednja sanja, francoska nadaljevanka 21.00 Cirkom musica 22.05 TV dnevnik 22.25 Sova Skrivni predal, francoska nadaljevanka • __2. program TV Ljubljana kovi noten na BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE daljinsko upravljanje vhod za video Televizor ekran 51 cm2A4?ftr za gotovinsko plačilo samo 7.152,00 din Televizor ekran 55 cm jLZT^flCdin za gotovinsko plačilo samo 7.899,00 din Videorekorder samo 7.567,00 din 0a5 m NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE 16.30 Satelitski programi 18.05 Svet športa 18.55 Slovenska ljudska glasbila in godci, razvoj citer 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer, Šoah (uničenje), francoski dokumentarni film 1. program TV Zagreb 8.30 Mali, veliki, otroška oddaja 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.45 Šolski program 14.50 Poročila 15.00 Noč z vami, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalni program 17.50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18.45 Znanost 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Ellis Island, serijski film 21.10 Teme in dileme, kontaktni magazin 22.40 TV dnevnik 23.00 šport danes 23.05 Noč z vami 1.05 Poročila SREDA Ossiacherzeile Koran) HIFI-TV-VIDE0 YU (pri tretjem semaforu za dravskim mostom na levo) Mi smo številka 1 na Koroškem. Naš studio je eden najboljših v Evropi. V av-dio laboratoriju lahko primerjate in testirate najboljše svetovne izdelke bele tehnike. Pri nas imamo naprimer 40 različnih avtoradijev, 40 različnih parov avtozvočnikov za vsak okus in željo. Vsi so pripravljeni za preizkušnjo v našem avto—radio studiju. Za vas delajo izšolani mehaniki — mojstri, ki vam naprimer vgradijo avto — radio ali pa popravijo vsako tehnično napravo. Vse informacije vam da naš sodelavec v vašem jeziku. Veselimo se vašega obiska. SCHRODI številka 1 na Koroškem, eden najboljših na svetu In v Avstriji. Beljak, Nlkolaigasse 37, tel. 9943 - 4242 - 26600, fax 9943 - 4242 — 23161. AVT0RADI0 PI0NIER AVTOMATSKO ISKANJE POSTAJ V OHFH qiuiedcu 24 FIKSNIH PROGRAMOV SME?EH VAROVALKA PROTI KRAJI SENZOR FUNKCIJE NEMOGOČE 2990,- ZA P0N0RETI: BLAUPUNKT AVT0RADI0 - DIGITALEN, 15 PROGRAMOV, PROMETNE INF0RAMCIJE SAMO 1800,- TV 55 cm TXT SAMO 5900,- ZA VSAKEGA SAMO PO 1 TV: PANASONIC TV 55 CM TXT 2181 Z VSEMI MOŽNIMI FUNKCIJAMI SAMO 5990,- USE CENES0NET0! NEVERJETNO oUNY s„M0 4990,-PHIUP" IANDA 2 01-V00ENJE... DENON . ONKIO . AKAI. SONY . TECHNICHS . FISCHER PANASONIC . JVC . SCHARP . BLAUPUNKT . PHILIPS TELEFUNKEN . HORNY - PHON . PIONIER . 23. maja 9.00 10.15 15.00 15.30 16.30 16.40 16.50 18.10 Spored za otroke in mlade Nana mlada opica Moja poslednja sanja, ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev TV Dnevnik 1 Poslovne informacije Mozaik, ponovitev Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Ženska na strehi, švedski film 21.40 Mali koncert 21.50 TV Dnevnik 3 22.10 Videogodba 22.55 Sova Skrivni predal, francoska nadaljevanka 23.45 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi 18.30 Alpe Jadran 19.00 Vaš zelenjavni vrt izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 20.00. Dunaj: finale PEP v nogometu, prenos 22.15 Svet poroča 23.15 Satelitski programi _1. program TV Zagreb 8.20 TV koledar 8.30 Najlepša leta, ameriška nanizanka 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.45 Šolski program 14.50 Poročila 15.00 Ponovitev nočnega progra ma 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja 17.50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka 18.45 Potopis 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Zajtrk s hudičem, jugoslo vanski film 22.45 TV dnevnik 23.05 Šport danes 23.10 Noč z vami 1.10 Poročila Petek,18. maja 1990 ČETRTEK 24. maja 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.30 šolska TV 10.15 Alpe Jadran 15.35 Sova, ponovitev 16.30 TV Dnevnik 16.45 TV mozaik 18.05 Spored za otroke in mlade Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.12 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 E. Waugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka 20.55 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.20 Usodni telefon, slovenski film (čb) 23.50 Video strani 2. program TV Ljubljana 16.00 Satelitski programi 17.00 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Ljubljana 19.00 'Alo, 'alo, angleška humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 20.55 Mali konert Božo Rogelja - oboa Ruda Ravnik - Kosi - harfa 21.15 Ptice na Kosovu: korenine naroda, dokumentarna oddaja 21.50 Večerni gost 22.30 Satelitski programi __1. program TV Zagreb 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV Dnevnik 22.40 šport danes 22.45 Noč z vami 0.45 Poročila JELOVICA RADIO PETEK, 18. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 6.50 Dobro jutro, otroci -9.05 Glasbena matineja - 11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan -14.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.45 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet rnelodij - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba SOBOTA, 19. maja: ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 21. maja: 9. stran mmmssmouiM Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 1405 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od Melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev ■22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Veče-ri slovenskih skladateljev zabave glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program ' Qlasba 20. maja: ^rvi program ^•00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska '9ra za otroke - Medvedka s Pentljo - 9.05 Še pomnite, tovari-- 10.05 Nedeljska matineja -]u35 Nedeljska reportaža -11.-03-16.00 Naši poslušalci čestitko in pozdravljajo - 16.00 Lojtr- Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... 12.00 Poročila - Na današnji dan -12.10 Minute z ansamblom — 12.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali -19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba TOREK, 22. maja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 čestitke poslušalcev - 14.02 Zna nje za jutri - 17.00 Znano in priljubljeno - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Minute za ... - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program, glasba SREDA, 23. maja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK, 24. maja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program, glasba KINO KRANJ CENTER 18. maja amer. barv. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II ob 16., 18. in 20. uri 19. maja amer. barv. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. thrill. SODNIKI MIMO ZAKONA ob 21. uri 20. maja amer. barv. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 15. in 17. uri, amer. barv. thrill. SODNIKI MIMO ZAKONA ob 19. uri, prem. amer. črne kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 21. uri 21. maja amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 16. uri, amer. barv. thrill. SODNIKI MIMO ZAKONA ob 18. in 20. uri 22. maja amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 16. in 18. uri, amer. thrill. SODNIKI MIMO ZAKONA ob 20. uri 23. maja amer. barv. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 16. in 18. uri, amer. barv. črna kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 20. uri 24. maja amer. črna kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 16. in 18. uri, nem. barv. kom. BAGDAD KAFE ob 20. uri KRANJ STORŽIĆ 17. maja prem. amer. barv. thrill. FANATIKI ZLA ob 16., 18. in 20. uri 19. maja amer akcij, film GROM NA KOLESIH ob 16. uri, amer. barv. thrill. FANATIKI ZLA ob 18. in 20. uri 20. maja amer. barv. thrill. FANATIKI ZLA ob 16. in 20. uri, amer. barv. film MOJA LEPA ŠOFERKA ob 18. uri 21. maja Ni kinopredstavl 22. maja amer. akcij, film GROM NA KOLESIH ob 18. in 20. uri 23. maja amer. barv. thrill. SODNIKI MIMO ZAKONA ob 18. in 20. uri 24. maja amer. trda erot. REŽISER PORNO FILMA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR 18. maja prem. amer. barv. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 18. in 20. ri 19. maja amer. barv. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 17. in 19. uri, prem. amer. črne kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 21. uri 20. maja amer. barv. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTORKE ob 17. uri, prem. amer. barv. thrill. MORJE UUBEZNI ob 19. in 21. uri 21. maja amer. barv. thril. MORJE UUBEZNI ob 18. in 20. uri 22. maja amer. barv. krim. film KRI NI VODA ob 18. in 20. uri 23. maja amer. barv. krim. film KRI NI VODA ob 18. in 20. uri 24. maja amer. barv. akcij, film GROM NA KOLESIH ob 18. in 20. uri DUPLICA 18. maja amer. barv. thrill. MORJE UUBEZNI ob 18. in 20. uri 19. maja amer. barv. pust. film LOV ZA DRAGUUI ob 17. uri, prem. amer. barv. kom. TURNER IN HOOCH ob 19. in 21. uri 20. maja amer. barv. kom. TURNER IN HOOCH ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 21. uri 21. maja Ni kino predstavi 22. maja amer. glasb, film SRCE ZA ROČK N ROLL ob 18. uri, amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 20. uri 23. maja prem. amer. barv. thrill. PEKEL PRAVICE ob 18. uri, amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 20. uri 24. maja amer. barv. thrill. PEKEL PRAVICE ob 18. in 20. uri KOMENDA 18. maja amer. barv. kom. TURNER IN HOOCH ob 20. uri ČEŠNJICA LAZE 18. maja amer. pust. film LOV ZA DRAGUUI ob 20. uri _MEDVODE_ 18. maja amer. barv. thrill. SODNIKI MIMO ZAKONA ob 20. uri 23. maja amer. barv. thrill. MORJE UUBEZNI ob 20. uri _TRŽIČ_ 19. maja amer. krim. film KRI NI VODA ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. akcij, filma SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 21. uri 20. maja amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ROŽNATI SEKS ob 21. uri _DOVJE_ 20. maja amer. akcij, film GROM NA KOLESIH ob 19.30 uri _ŠKOFJA LOKA_ 18. maja amer. drama SEKS, LAŽI IN VIDEO ob 18. in 20. uri 19. maja amer. krim. film POLICAJ V NAJEM ob 18. in 20. uri 20. maja amer. krim. film POLICAJ V NAJEM ob 18. in 20. uri 22. maja amer. thrill. NEVARNE IGRE ob 20. uri 23. maja amer. thrill. NEVARNE IGRE ob 18. in 20. uri 24. maja amer. mlad. film ZAUU-BUENI LUKAS ob 20. uri _POUANE_ 18. maja amer trda erot. ZAČE-TNICA V HIŠI UUBEZNI ob 20. uri 20. maja amer. thrill. NEVARNE IGRE ob 18. uri 24. maja amer. akcij, film 007 - DOVOUE-NJE ZA UBIJANJE ob 19. uri _ŽELEZNIKI_ 18. maja amer. krim. film POLICAJ V NAJEM ob 18. in 20. uri 19. maja amer. trda erot. ZAČETNICA V HIŠI UUBEZNI ob 20. uri 20. maja amer. drama SEKS, LAŽI IN VIDEO 23. maja amer. akcij, film 007 - DOVOUENJE ZA UBIJANJE ob 20. uri _RADOVUICA_ 18. maja amer. zab. film ZAPOSLENO DEKLE ob 20. uri 19. maja amer. pust. film REKA ob 18. uri, amer. spekt. BREZNO ob 20. uri 20. maja amer. spekt. BREZNO ob 18. uri, amer. zab. film ZAPOSLENO DEKLE ob 20. uri 21. maja amer. pust. film REKA ob 20. uri 22. maja amer. zab. film ZAPOSLENO DEKLE ob 20. uri 23. maja amer. Dust. film REKA ob 20. uri 24. maja ital. seksi kom. UUBICA POD POSTEUO ob 20. uri _BLED_ 18. maja amer. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARI ob 20. uri 19. maja amer. pust. film PODGANE Z ASFALTA ob 18. in 20. uri 20. maja amer. glasb, mlad. film U-2 ob 18. uri, amer. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARI ob 20. uri 21. maja amer. spekt. BREZNO ob 20. uri 22. ma- ja amer. spekt. BREZNO ob 20. uri 23. maja amer. zab. film ZAPOSLENO DEKLE ob 20. uri 24. maja amer. pust. film REKA ob 20. uri BOHINJ 19. maja amer. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARI ob 20. uri 20. maja amer. pust. film PODGANE Z ASFALTA ob 18. in 20. uri 24. maja amer. zab. film ZAPOSLENO DEKLE ob 20. uri loške tovarne hladilnikov škofja loka Kidričeva 66 tlx. 34-519 fax. 632-881 tth 64220 ŠKOFJA LOKA tel. (064) 632-451 PODJETJA, OBRTNIKI NUDIMO VAM PROSTE KAPACITETE V NAŠI LAKIRNICI IN NA STROJIH: - EISENMANN LAKIRNICA (ELEKTROSTATIČNO LAKIRANJE) EP0KSI - POLIESTER PRAH - S0P - ZS LAKIRNICA EP0KSI - POLIESTER PRAH - CNC OBDELOVALNI CENTER NC STRUŽNICA - DFS 400 NC NC STRUŽNICA - DF 2 CNC - NC CENTER - CFKRW - NC DC 40 DECKER • UNIVERZALNE STRUŽNICE - REVOLVER STRUŽNICA - PL0SČINSK0 IN OKROGLO BRUŠENJE - STEBELNI VRTALNI STROJI - STAT0MAT LINIJA - AVTOMAT ZA NAVIJANJE TUUAV STAT0RJEV - STROJ ZA POVIJANJE TUUAV BN-1 ■ STROJ ZA VLAGANJE NAVITIJ - STROJ ZA IZOLIRANJE TRAKU VSE INFORMACIJE PO TELEFONU (064) 832-451 INTERNA 102 18. maja amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 20. uri Nagradna križanka Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Stalin, Korana, elativ, Bled, cota, Toper, sirota, statut, Talia, Nen, Tanaro, nart, eni, omorika, toko, sto, Cadiz, Ren, ravan, Kramer, Root, reti, manuskript, olav, podlak, Ina, Maledivi, opornik, anahoret, penjača, ranar, ci, Raa, en. Izžrebali smo naslednje reševalce: 1. nagrada Iva Slapar, Koroška 14, Kranj, 2. nagrada Marjana Leber, Cankarjeva 19, Kranj in tri tretje nagrade: Helena Zakelj, Jurišnega bataljona 50, Žiri; Poldi Šoberl, Kejžarje-va 21, Jesenice in Viktor Bizjak, štefetova 26 a, Šenčur. čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 300 din 2. nagrada: 200 din Tri tretje nagrade po 150 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 23. maja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). VSE. KAR JE V ZVEZI Z ŽIC m IN BREZŽ PRENOSOM INFORMACIJ rr film SKLADATELJ (NINO) LEDENA SLAŠČICA OSEBA IZ KRŠCAN MITOL ZNANA PREŠERNO VA PESEM ITALU NOVINARKA FALLACI POSLEDICA VDIRA NJAVDOR FRANC TENISAČ YANNICK JANEZ DOLINAR MESTO V BELGUI IALOSTI POSNEMA NJE ŽABJE GA OGLA SANJA IZVEDENEC. SPE-CIAUST MONDENO MEHIŠKO LETOVIŠČE JAPONSKA DENARNA ENOTA IT SLIKAR KIPAR IN IZUMITELJ MONA LIZA. JAMA S PA-LE0LITSK RISBAMI V ŠPANUI MESTECE NA CRESU KOSITRU PODOBNA KOVINA |U| AM FILM IGRALEC MARTIN DUMASOVIH MUSKE- OMAMEN NAPITEK STATUA PLASTIKA MARIBOR SKI IGRALEC (VOLO0JAI OSKAR KOGOJ OKLEPUE-NA REČNA LADJA GESLO FRANC REVOLUCIJE (EGALITE) NIKA JUVAN BORIŠČE PRI BOKSU TRIMESTNO ŠTEVILO ALIDA VALLI KUPČUA GL MESTO AFRIŠKE DRŽAVE TOGO GOETHEJE V A MATI CELJSKO PODJETJE NEKD KMEĆ KI DELAVEC PISATELJ ZIDAR RIMSKA LJUBLJANA SNET ALI RJAV ŽITU REKA V ŠVICI HLAČE IZ IRHOVINE PREBIVALEC GL MESTA AVSTRUE ORJ TROPSKI KUŠČAR LOJZE JAKOPIČ PRIVRŽE NEC ISLAMA AVTOR KRIŽANKE R NOČ PREBIVALKA SOMALUE DRŽAVA V SR AMERIKI NIZOZEM KOLESAR (JAN) KRALJICA IZ OPERE AIDA REKA IN DEPARTMA V JUŽNI FRANCUI REŠETO ANGLEŠKI SPOLNIK NINO ROBIČ MESTO V INDUI. OB GANGESU JAVNO PRI POROČANJE KANADSKA PISATELJICA OSTENSO REKA V MUNCHNU MADEŽ OD ČRNILA NEVESTI NOPRE MOŽE NJE NIKOLA RAJKOVlC ANKA CIGOJ FR MESTO OBŽENEV JEZERU ZVESTA DOM ŽIVAL LUKA NA SEV ZAH ZRN LISTNATO DREVO. SIM BOL SLOVENSTVA DRAGO JANČAR NEM MEŠČ FILOZOF PREDSTOJNIK SAMOSTANA LOVRO T0MAN DANSKI DRAMATIK ABELL PREDS IZ VRŠNEGA SVETA MARKOVIČ RIMSKI VOJSKOVODJA IN DRŽAVNIK SOD HRV PISATELJ (IVANI ŽENIN ALI MOŽEV OČE @®m@)JMgBi vse skupaj pustil, bi alterantivno gledališče v Kranju še živelo naprej. Preveč ljudi se je s tem 'zastrupilo', da bi lahko izginilo kar tako in zaradi tega, če meni ne bi bilo več do gledališča. Sloves, ki ga to drugačno gledališče uživa, je nastal zaradi več stvari: pomembna je pač izbira programa, saj smo večinoma izbirali krstne izvedbe. Večinoma smo izbirali slovenska besedila - med dvanajstimi ali trinajstimi predstavami sta imeli le dve neslovenski besedili. In tretji vzrok - naše predstave so pravzaprav študijske predstave. Seveda to ne razglašamo na ves glas, predstava je seveda predstava, ampak za nas je nekakšno raziskovanje -povedati nekaj novega na drugačen gledališki način. Vso to našo drugačnost pa spremljajo nekateri dokaj zaskrbljeno, da nas ne bi preveč zaneslo in podobno, pa ne vem, kam naj bi nas zaneslo?" Tiste, ki jih skrbi to alternativno gledališče, motijo erotika, s katero se ukvarjate, skrbi jih vaša 'za-frustriranost' in podobno? "Erotika je povsod okoli nas, zakaj ne bi bila tudi v gledališču. Kaj ni tudi v Andersenu erotike, pa v Janku in Metki, vsaka predstava premore nekaj erotike. Kaj šele Matiček se ženi, ta je že kar pornografski! V mojih besedilih gre tudi za ljudi, za katere je značilna kaka motnja, nekako so nenormalni; toda v predstavi, v gledališkem dogodku, ki poteka po moje, morajo biti posebne okoliščine, te pripeljejo do posebnih dogodkov. Nihče še ni rekel, da se take stvari ne morejo pripetiti. Draž tega novega gledališča, ki me zanima, je prav to, da gledalec ne ve, kako se bo zgodilo, kar se mora zgoditi tem hecnim in žalostnim hkrati človeškim usodam. Toda tako je gledališče in vse je mogoče." Ali pri tem ne gre za tako specifičnost gledališkega besedila, da ga lahko uprizori samo vaše alternativno gledališče in nihče drug, ker enostavno to ne bi bilo več tisto? "Za alternativno gledališče ni najpomembnejše ravno besedilo, zame mogoče je. Seveda bi me veselilo, če bi še kje uprizorili moje besedilo, za zdaj še še ni. Skoraj so ga v Gleju v koprodukciji s Cankarjevim do- ^ mom, šlo je za Mars, pa je režiser prej odšel v Kanado. Nič zato, Peter Božič me je potem vprašal, ali bi režiral v GCC, in sem rekel, da bom in sem režiral. Toda rekel sem že, da sem zadnjikrat režiral predstavo na svoje besedilo, vse drugo raje. Morda bom celo igral, kaj se ve, in nič več režiral." Saj res, ste tudi igralec, tudi ta vaš gledališki obraz je zanimiv... "Imam vrsto predstav v Prešernovem gledališču, seveda od takrat, ko je imelo še nepoklicno igralsko skupino, igral sem v Gledališču čez cesto, prav zdaj pa z režiserjem Lojzetom Domajnkom na Loškem odru pripravljamo Mrožkov Tango -tudi tam sem igralec. Gledališču se pač moram razdajati na sto in en način. Delam pa le to, kar zmorem. Vendar pa teh gledaliških vlog ne menjavam načrtno, pač zato, ker bi bilo morda dobro zame kot pisca besedil, kot režiserja. Veseli me pač sprememba, to je vse. Če me ne bo več veselilo, se pač ne bom več ukvarjal z gledališčem, ne tako in ne drugače. Rekel bom le, pot se je končala, nimam več kaj dati, izpraznil sem se kot baterija. Prepričan sem, da ne bom čakal na trenutek, ko bodo drugi videli, da gledališču nimam več kaj dati. To bo takrat, ko bom začutil, da me ne veseli več tveganje. V gledališču je treba tvegati, imeti je treba pogum, da nekaj poveš na drugačen način, da drugače misliš kot večina v gledališču. Žal pa večina v gledališču, na primer režiserjev, igra na karto varnosti, nič tveganja, nič drugačnosti, le v varnih konvencionalnih vodah se gibljimo, pa bomo uspeli. Ne, to ni zame, preveč rad tvegam." Ste kdaj v gledališču pogoreli? "Enkrat in to v Petru Momlja-ču. Po Zgodbi o neprijetnem obisku, s tem smo bili tudi na Borštnikovem srečanju, smo rekli - zdaj bomo pa naredili nekaj še bolj imenitnega. Napisal sem devet songov, izbrali smo cvet igralcev, najboljše, ki so zablesteli v Jesihovi Afriki, zamišljali smo si, da bomo 'ta glavni' - pa je bil pravi fiasko." V gledališče ste padli brez šol. Bi bilo kaj drugače, če bi se ukvarjali z gledališčem poklicno? Mislim, da bi bilo. Slabše. Teatra se enostavno ne moreš naučiti. Sam iz sebe kaj narediš, ko iščeš, podiraš, dograjuješ, nadgrajuješ. Pri nas tako strogo delijo poklicno ukvarjanje z gledališčem in ljubiteljsko ukvarjanje z gledališčem. Deli- tev res obstaja, samo take, kot se jo gremo pri nas, ni nikjer. Pri nas so ljubitelji obsedeni, ker nimajo akademije. Drugod, kolikor poznam, ni tako globokega prepada, nihče se ne čuti ogroženega od drugih, ni tekmovanja in podobnih nesmislov, je enostavno gledališče in ljudje, ki imajo radi gledališče in za katere je premiera praznik na amaterskem ali na do- klicnem odru. Za tako gledališče sem." Imate kakšno novo zanimivo besedilo v predalu? "Imam jih kar nekaj, pa še zorijo. Šesta drama nastaja zdaj, tri so bile uprizorjene. Zadnja, ki jo še pišem, ima delovni naslov Piromanska polka: piro-mančki uidejo iz norišnice, se zatečejo v neko zapuščeno hišo. Vsi kurijo ali bi radi kyrili, P toda po variaciji 'deset zamof kov v svet je šlo', jih je vedij ^ manj, nekdo jih ubija. Ampri razdrobljeni, možnosti vplivanja zadružnikov na politiko poslovnih bank pa malenkostne. Nova kmečka banka pomeni, da se slovensko kmetijsko zadružništvo Postavlja na svoje noge, da se osamosvaja in da želi nadaljevati tradicijo, ki je bila Prekinjena v začetku šestdesetih let, ko je Višje obrestne mere Izvršni odbor Slovenske zadružne kmetijske banke je v petek določil politiko obrestnih mer. Obresti bodo nekoliko višje kot v drugih bankah. Dinarske vloge na vpogled bodo obrestovali s 14-od-stotno obrestno mero, medtem ko imajo druge banke 10- oz. 11-odstotno. Nekoliko višje kot v drugih bankah bodo tudi obresti za vezane hranilne vloge (najnižji znesek za vezavo je 200 dinarjev). Za vloge, vezane nad en mesec, bo 18 odstotna obrestna mera, nad tri mesece -28 odstotna, nad šest mesecev - 29 odstotna, nad 12 mesecev - 30 odstotna, nad 24 mesecev - 31 odstotna in nad 36 mesecev - 32 odstotna. Denar podjetij (zadrug) bo banka obrestovala po 12-odstotni obrestni meri. oblast v strahu pred premočnimi zadrugami razpustila zadružne poslovne zveze in likvidirala zadružno lastnino. "Želja po osamosvajanju ni samovšečnost, temveč v sedanjih tržnih razmerah potreba za učinkovito obrambo proti organiziranemu monopolu," je v torek na slovesnosti pred secesijsko zadružno palačo dejal Leo Frelih, Predsednik Zadružne zveze Slovenije, in Poudaril, da je možnost vplivanja na denarne, ki se obrača v kmetijstvu in gozdarstvu, predvsem pa v kmetijskem zadružništvu, odločilnega pomena za nadaljnji raz-voj kmetijstva, še posebej zadružništva, in da je le z združevanjem razdrobljenega zadružnega denarja mogoče uresničiti nalož- be v kmetijsko pridelavo, kmetove in zadružne predelovalne obrate, dopolnilne dejavnosti, odpiranje trgov, obnavljanje posameznih območij in dejavnosti... Kaj je ob ustanovitvi Slovenske za-družbe kmetijske banke, delničarske družbe Ljubljana, najbolj pomembno za kmete. Po zakonu so bili ustanovitelji banke lahko le organizacije (kmetijske zadruge, gozdna gospodarstva, kombinati itd.), ki so - povedano mimogrede - vplačale 500 delnic v skupni vrednosti deset milijonov dinarjev (petkrat več, kot je po zakonu najmanjša vsota za ustanovitev banke), že pri drugem razpisu delnic v skupni vrednosti 150 milijonov dinarjev pa bodo lahko delnice kupovali tudi kmetje in drugi občani. Drugič: med kmečko banko in hranilno-kreditnimi službami (HKS) v Sloveniji bo takšno sodelovanje, ki bo varčevalcem banke omogočalo, da bodo lahko denarne zadeve urejali tudi na vseh 330 blagajnah HKS po Sloveniji, prav tako pa bodo varčevalci HKS lahko prišli v kmečko banko v Ljubljano in tam dvigovali in polagali denar. Tretjič: banka bo poskušala vzpostaviti stike z drugimi bankami in doseči, da bodo njeni varčevalci lahko tudi tam urejali denarne zadeve. Četrtič: ker je banka šele začela delovati in nima nobenih dvomljivih naložb iz preteklosti (upajmo, da bo tudi po nekaj letih tako), bo lahko konkurenčna drugim bankam. Obresti za vpogledne in vezane hranilne vloge bodo nekoliko višje kot v drugih bankah, ugodnejša pa naj bi bila tudi posojila. Petič: posebnost banke je tudi delo- Rekli so: Ivan Oman, član predsedstva Republike Slovenije in predsednik Slovenske kmečke zveze: "Zadovoljen sem, da je zadružna kmetijska banka začela delovati, še bolj pa bi bil, če poslovanje zadružnega bančništva nikoli ne bi bilo prekinjeno. Slovensko kmetijsko bančništvo je bilo v preteklosti temelj slovenskega bančništva." Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije: "Sredstva zadrug, ki so bila odtujena zadružnikom, je treba vrniti... Vrniti pa ni treba le premoženja, ustvarjenega po letu 1953, temveč vse, kar je bilo pridobljeno po letu 1945 in kasneje zaradi različnih razvojnih poskusov kmetijstvu odtujeno. Pri tem ne moremo pozabiti na velik bančni in zavarovalniški denar, kije bil združen v kmetijskem zadružništvu in kasneje odtujen... Ob tem, ko pričakujemo od države, da bo popravila storjeno krivico, pričakujemo tudi, da se ne bo vmešavala v gospodarjenje novih zadrug." Mihael Demšar, vodja Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije in v.d. direktorja banke do prvega zbora delničarjev: "Pred dnevi mi je rekel znanec: "Hudo smolo bi moral imeti bankir, da bi propadel na Miklošičevi cesti". Mislil je pač na ugodno lokacijo banke. Jaz pa temu dodajam: hudo smolo bi morala imeti zadružna kmetijska banka, da v svojem poslovanju ne bi uspela. Nova banka bo delala v strateško najpomembnejši in perspektivni gospodarski panogi, to je v proizvodnji in predelavi hrane. Vse pa ima svoje korenine v slovenskih kmetih, ki so od nekdaj znani kot dobri gospodarji in skrbni varčevalci. " vni čas. Ker ima banka sedež na Miklošičevi cesti, po kateri že zjutraj hiti veliko ljudi v službo, v šolo in po opravkih, bo od ponedeljka do petka odpirala vrata že ob pol sedmih in jih zapirala ob petih popoldne (ob sobotah bo odprta od pol osmih do dvanajstih). Šestič: v banki so pri načrtovanju prostorov za poslovanje z občani mislili tudi na invalide, saj na poti s ceste do bančnih blagajn ni nobene stopnice. Sedmič: v začetku bo banka opravljala samo dinarsko poslovanje s hranilnimi knjižicami, kmalu pa bo začela tudi z vodenjem tekočih in žiro računov in z deviznim varčevanjem. C. Zaplotnik Kmet Franc Gaser iz Spodnjih Danij Samo od "zanimanja" se ne da živeti spodnje Danje, 15. maja - Letos je eno od priznanj škofjeloške kmetijske zadruge prejel tudi kmet Franc Gaser, ki z značilno go-renjsko trmo uspešno kmetuje v najtežjih obdelovalnih razmerah, j** 900 metrih nadmorske višine in v vremenskih in podnebnih okoliščinah, kakršne so značilne za vasi pod Ratitovcem. Vaška opravljivka Ko so v torek v Ljubljani odpirali Slovensko zadružno kmetijsko banko, smo srečali tudi nekaj vodilnih mož gorenjskih zadrug in kmetijskih organizacij in jih - mimogrede - vprašali, kje imajo "njihove" organizacije večji delež: v kmečki banki ali v begunjskem Elanu. Česa takega, kar bi Vaška opravljivka pograbila kot kost in jo ponudila javnosti, nismo zvedeli, pa vendarle: tudi nekaj gorenjskih kmetov, nezadovoljnih z obrestno tftero v zadružni hranilno-kreditni službi, je neslo denar v Begunje in ga tam "varno" naložilo. Še pred nekaj meseci so se na zadružnih "šalteriih" hvalili, kako visoke obresti daje Elan, zdaj Pa so menda kar tiho! Iz krogov, ki so blizu Demosu in republiškemu kmetijskemu "vrhu", so pricurljale govorice, da so bili za novega kmetijskega ministra štirje kandidati: Marjan Podobnik iz idrijske kmetijske zadruge, sicer podpredsednik Slovenske kmečke zveze, Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Jože Osterc 'n dr. Franc Zagožen z Biotehniške fakultete. Ko so v Demosu Premešali strokovnost, izkušenost, udarnost in pripravljenost (prevzeti funkcijo), so vodenje kmetijskega ministrstva zaupali V. Jožetu Ostercu. ____ Za sedanji zakon o gozdovih je značilno, da so ga gozdarji in °dgovorni možje v kmetijsko-gozdarskem ministrstvu pripravljali "sedem hrvaških let". Bo tako tudi z novim? Republiška skupščina bi morala osnutek zakona obravnavati že decembra (vsaj [ako je bilo napovedano), pa ga ni, tudi zato ne, ker je nastajal v Prelomnem času" postavljanja stare monolitne in prihajanja nove strankarske oblasti. V gozdnih gospodarstvih vse skupaj le nemo opazujejo: doslej so menda prejeli že štiri variante osnut-J^novega zakona, dve različici pa sta še napovedani... Franc, lahko na kratko predstavite svojo kmetijo? "Kmetija obsega štirinajst hektarjev zemljišč: obdelovalne zemlje in gozda je bolj malo, veliko pa je nerodovitne zemlje v planinah, nad tisoč metri nadmorske višine. Ukvarjamo se z živinorejo, predvsem z rejo bikov. Za mleko je predaleč, da bi ga vozil v zbiralnico. Je bilo včasih gozda več? "Imeli smo skupne, srenjske gozdove, a so nam jih vzeli. Brez gozda težko shajamo. No, jaz se moram predvsem trmi zahvaliti, da sem ostal." Se zdaj, ko tudi industriji ne gre najbolje, kaže tudi večje zanimanje za kmetovanje? "Pri nas je vedno bilo zanimanje za kmetovanje, vendar je bolj žalostno, če od tega "zanimanja" nič ni." Kmetijstvo v vasi napreduje ali nazaduje? "Skromno napreduje, sicer pa predvsem životari. Nekdaj je bilo v vasi več čistih kmetij, kot jih je zdaj. Mladi se raje vozijo na delo v dolino." Imate naslednika? "Sin naj bi ostal na kmetiji. Ali bo ali ne bo, je odvisno od tega, kakšne bodo razmere v kmetijstvu." Samo od kmetijstva je v Danjah težko živeti. So možnosti tudi za dodatni zaslužek? "Kmetija ne daje dovolj dohodka, zato smo ga primorani poiskati tudi zunaj kmetijstva. Nekaj zaslužimo z uslugami, predvsem z delom v gozdu." Kako ste sprejeli pobudo kmečke zveze, da bi hribovskim kmetijam vrnili nekdanje gozdove oz. jih gospodarsko okrepili z delom družbenih gozdov? 'To bi bilo nujno. Hribovcem bi morali pomagati in jim vrniti, kar so nekdaj imeli. Vasi pod Ratitovcem so prazne. Predvsem bi potrebovali gozd, ki je za vsako kmetijo zlata rezerva ali banka, kamor se kmet zateče v najtežjih časih." Kmetija je na nadmorski višini devetsto metrov, v najtežjih obdelovalnih razmerah. Kaj prinaša takšna višina? "Ogromno je*garanja, veliko ročnega dela. Kosimo v glavnem s kosilnico, obračamo že tudi s stroji, spravilo pa je še vse ročno, ker nakladalke ni mogoče uporabljati." Se vam je kaj zemljišč zaraslo? "Iz malomarnosti nič. Kar sc je (to pa je le malenkost), sem pustil, ker je šlo za težko dostopno zemljišče." Pričakujete, da bo nova vlada bolj naklonjena kmetijstvu? "Upam, da bo sistemsko rešila probleme hribovskega kmetijstva in vrnila kmetijam, kar jim je bilo odvzeto." So bili za hribovsko kmetijstvo že boljši časi, kot so zdaj? "Kako je bilo v preteklosti, ne vem dovolj; zdi pa se mi, da je bilo pred desetimi leti bolje." C. Zaplotnik Prezgodnja nestrpnost? Kmetje, ki so jim povojne oblasti zaplenile kmetijsko zemljo ali gozdove, jih prisilile, da so za malenkostno odškodnino prodale zemljišča ali jih zapirale, ker niso hoteli v kmetijske obdelovalne zadruge, se zdaj, ko je že znano, daje republiško vlado sestavil Demos in da ima Demos velik vpliv tudi po občinah, sprašujejo, kdaj bo nova oblast začela izpolnjevati predvolilne obljube, popravljati povojne krivice, vračati krivično odvzeto zemljo... Nestrpnost je precejšnja, tudi zato, ker so verjetno pričakovanja prevelika in ker popravljanje povojnih krivic ne bo šlo tako hitro, kot si nekateri mislijo. Krivičnih primerov je zelo veliko (v kmečki zvezi govorijo o tisočih in desettisočih), primeri pa so si tudi medsebojno tako različni, da ne bo mogoče z zakonom pravično razrešiti vseh spornih problemov. Pravila igre bo treba določiti, opredeliti, v kakšnih primerih naj bi popravljali krivico, kdaj vrnili lastnino in kdaj plačali odškodnino, sicer pa naj bi šli od primera do primera, jih raziskali, zbrali dokazno gradivo in za vsak primer posebej poiskali rešitve. Ker se bo republiška skupščina bržčas še nekaj časa ubadala z bolj pomembnimi problemi, kot je popravljanje povojnih krivic, in ker tudi "pravil igre" ne bo mogoče določiti na hitro, ampak po treznem premisleku, bo minilo še precej časa, da se bo začelo sistematično reševanje. Problemi pa so zelo kričeči, nekaterim tudi nerazumljivi, da jih oblast ni popravila že v sedemdesetih ali osemdesetih letih. Občanu iz Radovljice, ki zdaj pač ni več kmet. so, denimo, po vojni zaplenili celo posestvo, ker naj bi se ukvarjal s prodajo fotografskega materiala. Kmetu iz Peračice so vzeli 40 hektarjev kmetijske zemlje in gozda, ker ni izpolnil obvezne oddaje... C. Zaplotnik Cenejši reprodukcijski material Zvezni izvršni svet je na četrtkovi seji med drugim obravnaval tudi razmere na trgu in ugotovil, da so nekateri izdelki še vedno predragi, v tujini pa precej cenejši. Zato se je odločil za uvoz, ki naj načne domače monopole. Tako je v kratkem pričakovati uvoz cenejših gnojil in sredstev za varstvo rastlin, kombajnov, traktorjev in drugih kmetijjskih strojev, kar bo vplivalo na znižanje stroškov v kmetijstvu. Zvezna vlada se je odločila tudi za uvoz sezonskega sadja in zelenjave, predvsem tistega, ki se je letos spomladi pri nas nadpovprečno in neupravičeno podražilo. Poleg tega je previden tudi še uvoz 500 tisoč ton cementa. Vabilo na sejem mehanizacije v Jaršah Pričakujejo vas 27. maja Prav tisti aktiv mladih zadružnikov Komenda-Kamnik, ki je skupaj s KZ Emona Domžale organiziral prve sejme rabljene kmetijske mehanizacije pri nas, zdaj spet vabi na podobno prireditev. Pred zadružno trgovino v Jaršah, za tovarno Indu-plati, organizirajo sejem rabljene kmetijske mehanizacije, in sicer v nedeljo, 27. maja, od 9. do 13. ure. Posebne prijave niso potrebne. Neprodano mehanizacijo bo zadružna trgovina po dogovoru sprejela v komisijsko prodajo. MEŠETAR Kakšne so cene gozdnih lesnih sortimentov? V Gozdnem gospodarstvu Kranj so nam zaupali cenik, ki velja od 1. marca dalje in iz katerega objavljamo nekatere, za gozdne posestnike najpomembnejše cene. Naj poudarimo, da gre za prevzemne cene, ki se oblikujejo tako, da se od prodajne cene odštejejo prispevki za gozdnobiološko reprodukcijo in za tehnične naložbe ter stroški gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Cene, kakršne navajamo, veljajo v primeru, če posestnik sam dostavi les na najbližjo žago, v skladišče ob železniški postaji ali v določeno skladišče. din/mJ sortiment kakov, razred gozdna površ. negozdna površ. hlodovina-smreka/jelka R 2.325,71 3.008,31 (obeljena) F 1.730,75 2.235,75 1 1.064,10 1.370,10 II 859,08 1.103,88 III 655,40 839,40 hlodovina-rdeči in črni bor F 2.362,56 3.056,16 (obeljena) L 1.781,00 2.301,00 1 1.064,10 1.370,10 II 808,16 1.037,76 III 655,40 839,40 hlodovina-bukev F 1.221,41 1.586,01 L 976,86 1.268,46 1 777,20 1.009,20 II 666,65 865,65 III 488,43 634,23 hlodovina-hrast F 1 2.743,65 3.562,65 F2 2.287,38 2.970,18 I (do 49) 1.141,68 1.482,48 I (nad 50) 1.370,15 1.779,15 II (do 39) 940,68 1.221,48 II (nad 40) 1.073,34 1.393,74 III (do 39) 673,35 874,35 III (nad 40) 804,00 1.044,00 hlodovina-jesen F 2.247,18 2.917,98 I 824,10 1.070,10 II 661,29 858,69 hlodovina-kostanj I 700,15 909,15 II 505,85 656,58 hlodovina-lipa, topol F 1.095,45 1.422,45 L 848,89 1.102,29 I 623,10 798,66 II 500,49 649,89 jamski les iglavcev (obeljen) 536,81 685,41 celulozni les iglavcev, neočiščen, nerazrezan (obeljen) 536,81 685,41 jamski les hrasta 459,62 596,82 taninski les kostanja 275,56 288,84 ureja CVETO ZAPLOTNIK @©m@SMgC^GLAS 20. STRAN /OBVESTILA, OCLAŠT Petek,18. maja 1990^ IZBR4LI SOZMflS MERKUR KRANJ Obiščite Merkurjevo prodajalno Globus, kjer vam na oddelku BARVE - LAKI poleg ostalega bogatega asortimana nudijo po izredno ugodnih cenah premaze za les proizvajalca Belinke iz Ljubljane. Belton v 0,9 I embalaži dobite za 68,90 din, v 41 embalaži pa za 254,70 din, cena Beltopa pa so od 96,20 din za 0,9 I do 374,00 din za 4 I. V Merkurjevi prodajalni ŽELEZNINA vam nudijo veliko izbiro ostankov reprodukcijskega materiala po zelo ugodnih cenah. Pohištvene cevi v II. in III. vrsti dobite že od 6,90 din/kg do 10,70 din/kg, mešane vijake po 29,90 din/kg in 3 mm pločevine za cisterne po 9,90 din/kg. Na voljo so vam tudi izdelki s črne metalurgije: brezšivne cevi, tanka in debela pločevina in valjana jekla, s področja barvnih kovin medenina, baker in aluminij. Bogato ponudbo pa dopolnjujejo še sortirani vijaki, brusne plošče, klinasti jermeni, varilni in elektro material. Za obisk se priporoča prodajalna Železnina, Gorenjesavska cesta 5 (nasproti Gorenjskega sejma), tel. 064-21-469 ali 064-26-771. Prodajalna je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. alples Industrija pohištva, Železniki Vsako tretje gospodinjstvo v Sloveniji ima naše izdelke. Trenutno lahko izbirate med naslednjimi programi: • predsobe »AL« • dnevne sobe »AL« • samska soba »AL« • klubske mize »ADA« in »VIKA« • karnise »BETA« • video omarice »ELITE« • samske sobe »TAMAR« V maloprodajnem salonu v Železnikih prodajamo S 1 5 % popustom. Prodajamo tudi na kredit. Izdelujemo opremo po naročilu za različne objekte Prepričajte se o kvaliteti! VSTOPITE, KORAK VEČ NE BO ODVEČ (za Globusom) VAS VABI NA UGODEN NAKUP KVALITETNE OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE OBUTVE Posebno ugodna ponudba: • moški natikači in sandali od 271,00 din naprej • ženski sandali od 120,50 din naprej • ženske in moške špagarice pb 38,60 din • športni moški copati po 294,00 din • rolke 551,50 din • moške majice po 58,40 din • nogometne žoge po 121,90 din • otroške trenirke po 289,00 din (uvoz - Italija) Nudimo dober izbor pohodne in planinske obutve ter nahrbtnikov za vso družino. PRODAJAMO NA KREDIT OD 2 DO 6 OBROKOV! Poslovni čas na željo kupcev še vedno: od 7.30 -19.30 ure, sobota od 7.30 -13. ure Telefon: 24-966 Olovka pri Kranju, maja - Mala izložba tik ob cesti v Drulovki, *v nasproti gradbišča novega naselja, mimoidoče opozarja, da hišici v vrtu Karmen Suhadolnik plete vse mogoče modne plesne. V izložbi visi nekaj pletenin v črtastem, mornarskem ^°rčku, ki bodo letošnje poletje še posebej modne. Le bežen po-Wed v delavnico pa da vedeti, da se tu plete marsikaj lepega, »armen Suhadolnik je namreč ena redkih ali pa celo edina pleti-^a na Gorenjskem, ki plete po naročilu. Pravkar ima v delu oble-i za nevesto: turkizna obleka z naramnicami, eleganten raven ^?j. malo daljša je, zraven pa je spletena bela jopica s tričetrtin-»"ni rokavi, v pasu stisnjena, rožica s perlo v sredi poudarja ele-pico kompleta. Za otroke sicer ne plete, toda, če imajo mame *taye z iskanjem obleke za birmanko, se lahko oglasijo pri njej. *udi za močnejše postave splete po želji. Vedno ima kaj spletena na zalogi, kar lahko dobite takoj; v glavnem so to puloverji, Enski in moški, vseh barv, materiali pa so kvalitetne mešanice. ~trnski modeli se dobijo 20 odstotkov ceneje. Tudi sicer pri Kar-Rn ni drago: modni puloverji s kratkimi rokavi - letos so modni Hki ovratniki, V - izrez, kvadratni izrez, črte - se dobijo že za P» din, obleke stanejo okrog 500 din, dvodelni kompleti od 600 W°650 din. D. Dolenc 2 NOVIM, ZANESUIVIM AVTOMOBILOM NA DOPUST! Vsakdo lahko uvozi novo vozilo CARINA pri uvozu 41 % (za vsa vozila) JAVE K: -950 cm3 31,5% 650 1600 cm3 34,5% 1600-Ž000cm3S1,S% 2000 cm3 66,5%- Osnova za davek je vrednost vozila s carino ®TOYOTA KINZEL GOVORIMO S10VENSK0 DELI. 000. OPREMA. SERVIS IZREDNA PONUDBA VOZIL: STARLET 1300, 3 VRATA od esport 98 800 C0R0LA HATSCHBACK1300. 3 VRATA od expori 106.000,- CEL0VEC. VČLKERMARKTERSTR. 145, Tel. $943-463-32231 (V CELOVCU - 2. SEMAFOR 0ESN0. j£l KIKA LEVO • 400 m)__ A. SERVIS VOLVO • NAD. DELI • D0D. OPREMA •JZ«. DOMEVSCEK jeVERJETNA FURNITZ PREP BELJAKOM ONUDBA KARNTNERSTRASSE 50 >*AMO PRI NAS) Te|. 9943-4257-2210 pOLT export od ... 101 .OOO,-JjANCER export od ... 111 .OOO,- yOLVO 440 export od ... 159.000,-_ ril BEUAK - JUG PRED KG M (COOP) Tel.: 9943-4242-31500 KLEINBERGER servis • nadomestni deli • dodatna oprema velika izbira novih in rabljenih vozil takojšnja dobava! jlGODNE EKSPORTNE CENE PRI 121. 323. 626 ZELO UGODNE PONUDBE NOVIH VOZIL POLO - GOLF - PASSAT - AUDI W ZIPPUSCH W OB GLAVNI CESTI UUBEU - CELOVEC -(STRAU) Tel. 9943-4227-3729 CITROEN KELLNER & KLEINBERGER W export od 5žLexport od CELOVEC, Tel. 0943-463-41309 PISCHEL00RFERSTR. 238 • NADOMESTNI OELI, D0D. OPREMA IN SERVIS NEVERJETNE PONUDBE AVTOMOBILOV (SAMO PRI NAS): 75.800,-104.500,- Na trgu sadja in zelenjave Ponudba velika, cene zasoljene Tako za tržnice, kot za naše trgovine lahko rečemo, da so trenutno kar dobro založene s svežim sadjem in zelenjavo. Seveda pri ponudbi še posebej prednjačijo zasebniki, kjer je ob vsakem času (večina ima odprte stojnice tudi od nedeljah in prazniki) moč najti najrazličnejše vrste sadja in zelenjave. Tako ne manjka skoraj ničesar, razen večini nam... denarja. Za primerjavo smo tokrat vzeli cene iz kranjske in ljubljanske tr-žice, ter jih primerjali s cenami zasebnega prodajalca Limanija v Škofji Loki in Mercatorjevo trgovino pri mostu v Kranju. Na ljubljanski tržnici so cene solate med 60 in 80 dinarji, posamezniki pa jo ponujajo tudi za 40 do 50 dinarjev. Korenje je večinoma po 30 do 40 dinarjev, čebulo pa je moč dobiti že za 8 dinarjev (staro) in 20 do 40 dinarjev (novo). Krompir je po 8 dinarjev (star), velika pa je ponudba novega krompirja (od 20 do 40 dinarjev). Paradižnik je med 40 in 60 dinarjev, pomaranče pa so pri večini ponudnikov 20 dinarjev. Najcenejše češnje in jadode so po 30 dinarjev za kilogram, najdražje pa 80 dinarjev. Jajca so od 1,5 do 2 dinarjev, jabolka pa od 10 do 22 dinarjev. Na kranjski tržnicie so bile v sredo češnje po 50 dinarjev, jagode pa po 40 (tudi po 30 jih je moč dobiti). Jabolka so po 20 do 25 dinarjev, ponujajo pa že tudi grozdje po 70 dinarjev. Paradižnik je od 50 do 55 dinarjev, banane pa 40 dinarjev. Za kumare je pri večini prodajalcev treba odšteti 40 dinarjev, prav toliko je tudi solata. Krompir (nov) je 25 dinarjev, čebula pa 40. Ponujajo tudi mandarine, ki so po 30 dinarjev, kivi je od 50 do 60 dinarjev, jajca pa so 1,5 dinarja. Resnično dobro je založena stojnica nasproti avtobusne postaje v Škofji Loki. Češnje in jagode so po 50 dinarjev, limone in pomaranče pa po 20 dinarjev. Jabolka so od 10 do 22 dinarjev, kumare 30, paradižnik pa je bil v sredo 50 dinarjev. Nov krompir je 30 dinarjev, nova čebula pa 35. Ponujajo tudi papriko po 80 dinarjev, solata pa je 40 dinarjev. Banane so po 30 dinarjev, prav toliko so tudi mandarine. Kivi je 60 dinarjev, pa tudi ananas stane enako. Grapefruit je 20 dinarjev, grozdje pa 85. Ponujajo tudi lubenice, kilogram pa stane 40 dinarjev. V prodajalni Mercator - izbira pri mostu je ponudba malce slabša kot na tržnici in pri zasebnikih (tako je v večini drugih trgovin). Kumare so po 35 dinarjev, banane po 39,40 dinarjev, jabolka 28,40 dinarjev, paradižnik po 56,60 dinarjev, pomaranče 24,60, jajca 1,5 dinarja, solata 48,80 dinarjev, korenje 45 dinarjev, nov krompir 30 dinarjev, kivi 60 dinarjev, grapefruit pa 19,70 dinarjev. K sreči se cene sadja in zelenjave spreminjajo (zmanjšujejo), prodajalci pa so povedali, da trenutno zelo nihajo in jih večinoma postavljajo vsak dan nanovo. Zdomci in obrt Tisti zdomci, ki bi hoteli po vrnitvi v domovino odpreti obrt, so oproščeni plačila carine in prometnega davka za inventar do višine 8000 ameriških dolarjev. Za prekoračitev te vsote do 1000 dolarjev so oproščeni le 10 %, nad celoto preko 9000 dolarjev pa plačajo vse dajatve, toda eno leto dni ni tak uvoz na uvoznem kontingentu. V našem denarju bi bila ta vrednost približno 91.200 dinarjev. Stane Bobek, svetovanje PONUDBA PL0ČEVINSKIH DELOV VW GOLF I BLATNIK ... 275,-P0KR0V MOTORJA ...875, PREDNJA VEZNA PLOČEVINA... 409.-PLASTIČEN ODBIJAČ PRED. ALI ZADNJI... 525,- VW GOLF II BLATNIK ... 384,-P0KR0V MOTORJA... 1050,- SPRED. MASKA ... 267,- VW HROŠČ BLATNIK SPR. ... 450,-BLATNIK ZAD.... 334,- BMW 3 SE 30 BLATNIK ... 459,-P0KR0V MOTORJA... 1609,- 0PEL KADEH D BLATNIK ... 405,-P0KR0V MOTORJA ... 934. OPEL KADEH E BLATNIK ... 525,-P0KR0V MOTORJA ... 1025 - 0DBIJAČ SPR. .992 - F0RD ESC0RT III BLATNIK ... 384 -P0KR0V MOTORJA ... 1092,- 0DBIJAČ... 313- MERCEDES W 201/190 BLATNIK ... 542,-P0KR0V MOTORJA ... 1650,- • VELIKO SKLADIŠČE VETR0BRANSKIH STEKEL • SIKKENS - LES0NAL MEŠALNICA LAKOV NUDIMO VAM PL0ČEVINSKE DELE ZA VSA VOZILA. TUDI DELNE KOSE PL0ČEVINSKIH DELOV. POVPRAŠAJTE PO CENI! ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI KATALOG "AVT0-EXTRA"! VSE CENE SO BREZ DAVKA! • VELIKA POLETNA PONUDBA GUM (MOŽNOST TUDI MONTIRATI IN CENTRIRATI) RODLBACH VSEM VOZNIKOM POMAGAMO VARČEVATI BEUAK, PESTALOZZISTRASSE 16. DELAVNICA: HEIDENFELDSTRASSE 5, Tel.: 9943-4242-24345 SPITTAL. VILLACHERSTR. 21. Tel.: 9943-4762-2815 SUPER CENE pri LOIBLKAUFU! PONUDBE OD 18. 5. DO 26. 5. | AVSTRIJA - Kirschentheuer 48 (pred mostom čez Dravo desno) BRASIL ali RI0 KAVA 1 kg samo 37,90 ats BABEHE ČOKOLADE VSe VrSte 100 g samo 5,90 ATS | ANANAS V KOSIH (kompot) j doza samo 8,90 ATS AFTER EIGHT i fina čokolada s filo i 250 g namesto 39.90 zdaj samo 29,90 ats DELIKATESNE KUMARE 9-12 (velikost) 1,81 kozarec 24,90 ats ŠAMPON ZA LASE različne vrste i i steklenica 27,90 ats QUANT0 MEHČALEC 4 1 zdaj samo 36,90 ats NI VE A KREMA 250 mi namesto 32.90 zdaj samo 24,90 ats WC PAPIR 10 rol samo 19.90 ATS Koliko je vreden dinar država devize velja za srednji tečaj Avstrija 100 ATS 99,4729 Nemčija 100 DEM 700,0000 Italija 100 LIT 0,9498 Švica 100 CHF 820,3600 ZDA 1 USD 11,5219 Črna borza Zatišje traja Na črnoborzijanskem trgu še kar naprej vlada zatišje, saj sta majhna tako ponudba kot povpraševanje. Ker še vedno ni pričakovati novih razmerij med marko in dinarji, je preplačilo še vedno okrog enega odstotka na srednji tečaj (v bankah na prodajni). država devize dinarji preplačilo Avstrija 100 ATS 100,43 1 % ZRN 100 DEM 707.00 1 % Švica 100 CHF 818,00 1 % Italija 100 LIT 0,96 1 % ZDA 1 USD 11,63 I % Dinar čez mejo Najboljša menjava na avstrijskem Koroškem je v enotah Zveze bank - zveze slovenskih zadrug na Koroškem. Menjalni tečaji pa se zadnje tedne ne spreminjajo kaj dosti. Tako za 100 dinarjev plačajo na avstrijskem Koroškem od 90 do 95 ATS, prav toliko dinarjev pa prodajajo za 100 do 105 ATS. Podobno je v sosednji Italiji, kjer se menjalni tečaj zadnje čase ne menja, še vedno pa je najugodnejša menjava v Tržaški kreditni banki. Tam dobiš za dinar sto lir, drugod pa od 90 do 95. Avtomobilski trg Rahel padec cen Kranj, 13. maja - Lepo nedeljsko vreme je na kranjski sejem rabljenih avtomobilov tokrat privabilo kar lepo število prdajal-cev, saj se jih je na prodajnem prostoru zbralo blizu sto. Naprodaj je bilo zopet največ vozil kragujevške Zastave, predvsem je bila dobra ponudba Yugov Koral in Fiatov 126 P. Nekaj je bilo tudi starejših Renaultov 4, pogrešali pa smo ponudbo novejših letnikov tega avtomobila, ter najnovejšega avtomobila Zastave -Yuga Floride. Cena je najbolj padla Fiatu 126 P, tako da je vozilo z letošnjim letnikom bilo naprodaj za deset odstotkov ceneje kot novo, tri leta staro pa se je dobilo za skoraj petdeset odstotkov ceneje. M. Gregorič / ureja Vilma Stanovnikj SScJMEBGLAS 22. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA' čelo. Igor Bertoncelj, kolesar Uspehi prihajajo Kranj, 15. maja - Minula kolesarska dirka Alpe - Adria jugoslovanskim ekipam sicer ni prinesla zmage, saj so bili najboljši kolesarji Kazahstana, vendar pa je dokazala, da imamo v naših ekipah nekaj dobrih mladih kolesarjev. Med njimi je prav gotovo tudi 19-letni Škofjeločan Igor Bertoncelj, član kranjske Save. Najbolj se je izkazal prav v zadnji, šesti etapi dirke od Gradeža do Ljubljane, saj je na cilj prikolesaril v prvi trojici. Skupno pa si je med 88 uvrščenimi kolesarji priboril 19. mesto. Čeprav že nekaj časa voziš v dresu kranjske Save, pa začetki tvojih kolesarskih nastopov ne segajo daleč nazaj? "Začelo se je nekako pred petimi leti, ko sem, takrat še v škofjeloški osnovni šoli, začenjal spoznavati ta šport. Podobno je bilo tudi z drugimi fanti v gorenjskih osnovnih šolah. Ob torkih smo se začeli dobivati na pisti v Stražišču in tudi tekmovati med seboj. Potem je prišla selekcija in bil sem izbran. Takrat sem dobil še večjo voljo, nato tudi novo kolo.... in tako seje za-Naslednje leto sem takoj iz selekcije prišel k Savi." Katera so bila tvoja prva večja tekmovanja, nastopi? "Dve leti kasneje so se začela tekmovanja. Prve so bile različne mednarodne dirke, največ v sosednji Avstriji. Do lani sem nastopal Še kot mladinec, sedaj pa tekmujem med člani." Zadnja dirka, na kateri si nastopil, je bila Alpe - Adria. S kakšnimi vtisi si zaključil to tekmovanje? "Zelo sem bil vesel, ko sem bil izbran v šestčlansko ekipo našega kluba. Imel sem še večjo motivacijo za treninge. Za prvo leto nastopanja med člani pa je bila dirka vseeno dosti naporna. Vedel sem, da kot posameznik ne bom mogel doseči vidnejših rezultatov, zato sem delal za ekipo. Ko dirkaš za ekipo, pa je tudi priložnost, kot je bilo v zadnji etapi, ko sem prišel na cilj kot tretji. Škoda pa je, ker je na koncu v skupni razvrstitvi zmagal tuj tekmovalec, ne naš, saj to je le naša dirka in bi klubi morali bolj sodelovati." Dirke od vas tekmovalcev zahtevajo veliko naporov, pa tudi taktičnega znanja. Zato je gotovo potrebno veliko treningov. "Treniramo petkrat ali šestkrat tedensko, konec tedna pa so navadno tekme. Kolesarjenje je tako postalo moja služba, saj zanj porabim precej časa." Hodiš še v šolo? "Šolo sem končal, po poklicu pa sem tehnični strojni risar. V Savi sem naredil pripravništvo, sedaj pa se ukvarjam le s kolesarstvom. Konec leta me čaka služenje vojaškega roka, nato pa spet treningi in tekmovanja." Misliš, da mladi, ki jih zanima kolesarstvo, na Gorenjskem imajo možnosti, da se uveljavijo? "Lahko rečem, da imamo mladi dobre pogoje za delo, vendar pa se je potrebno dokazati. Treba je pač trenirati in z delom lahko uspeš. Treba pa je imeti tudi veliko veselja do tega športa. Cilj nas veh pa so seveda dobri rezultati." V. Stanovnik Konec tedna v Škofji Loki Državno kadetsko prvenstvo Škofja Loka, 16. maja - Škofjeloškem košarkarskem klubu Odeja^Marmor so zaupali organizacijo finalnih tekem državnega prvenstva košarkaric kadetinj. Turnir se bo začel v petek, 18. maja, prvi tekmi pa bosta ob 18. in 20. uri. Ob 20. uri bo igrala domača ekipa kadetinj Odeje-Marmorja, ki se je pred štirinajstimi dnevi v Bečeju presenetljivo, a zasluženo, uvrstila med štiri najboljše jugoslovanske ekipe. V soboto, 19. maja, bo prva tekma ob 18.45, druga, ko bodo spet igrale domačinke, pa ob 20.30. Letošnje državno prvenstvo se bo zaključilo z nedeljskima tekmama, prvo ob 9. uri in drugo, ko bodo na igrišču ponovno domačinke, ob 11. uri. V Škofji Loki bodo poleg ekipe Odeje-Marmorja nastopile tudi košarkarice ID Jezice, Spartaka Subotice in Hercegnovega. Košarkarice in vodstvo kluba vabijo vse zveste navijače in ljubitelje košarke konec tedna v Škofjo Loko. V. Stanovnik Čolnarjenje na Savi Bohinjki Bohinj, 16. maja - Organizacijski odbor športno rekreacijske prireditve "Čolnarjenje po slovenskih rekah" sporoča, da bo tekmovanje na Savi Bohinjki to soboto, 15. maja, s startom na kopališču na Bohinjskem jezeru (Fužinarski zaliv). Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri, prijavite pa se lahko eno uro pred pri-četkom tekmovanja na štartnem mestu. Dolžina proge je 17 kilometrov, težavnostna stopnja je II. Pogoj za udeležbo je oprema in seveda obvladanje plovila na divjih rekah. Startnina znaša 40 din in vključuje tudi piknik, ki bo na cilju v Soteski. Za pionirje štartnine ni. Vse podrobnejše informacije dobite po telefonu (064) 723 472, pri Jaku Rozmanu. Organizatorja prireditve sta Turistično društvo Bohinj in Kajak šola Bohinj, tekmovalne kategorije pa so: K-1, C-1, C-2, veterani in turisti. V S Prva tekma vaterpolistov v play outu Triglav poražen na Reki Reka, 16. maja - Letni bazen Primorja, Primorje : Triglav 14 : 13 (2 : 1,5 :4, 3 : 3,4 : 5), gledalcev 300, sodnika Klarič (Split), Matošič (Zagreb). Prva tekma, ki so jo kranjski vaterpolisti odigrali za obstanek v ligi, jim je prinesla tudi prvi poraz. Na Reki jim proti domačemu Primorju ni uspelo zmagati, saj so igrali slabo, pa tudi sodnika sta dala ton srečanju. Primorju sta prisodila štiri četverce, Triglavu pa nobenega. Kot je po tekmi povedal Matjaž Brinovec, sekretar Vaterpolo kluba Triglav, so igralci pod bremenom odgovornosti za obstanek v ligi igrali z veliko treme in niso izkoristili priložnosti, ko so imeli v bazenu igralca več. Rečani so vodili skoraj vso tekmo, Triglavu pa je uspelo izenačiti pri rezultatu 8 : 8 in 11 : 11. "Ekipa Primorja je sicer slabša od Triglava, zato upamo, da mm bo v soboto in nedeljo uspelo zmagati tekmi v domačem letnem bazenu v Kranju. Prva bo v soboto ob 20. uri in če zmagamo, bo druga tekma takoj v nedeljo, 20. maja, spet ob 20 uri. Težko pa je karkoli napovedovati, čeprav navijačem obljubljamo, da bomo skušali igrati kot najbolje znamo," pravi Matjaž Brinovec. , -. ,, . , D. Humer ureja JOŽE KOSNJEK V Lescah in na Bledu bo septembra 20. svetovno prvenstvo v padalstvu Petek,18. maja ifo Čas organizatorjem ni naklonjel Lesce imajo visoko ceno v mednarodni letalski federaciji CIP - FAI (komite za športno pri dalstvo pri mednarodni letalski federaciji). Pri nas je bilo prvo svetovno prvenstvo v pau\ stvu leta 1951, nato deseto leta 1970, med letošnjim 7. in 16. septembrom pa bo jubileja dvajseto. Lesce, U. maja - Razmere, predvsem gospodarske, organizatorjem svetovnega prvenstva niso naklonjene. Po vzoru drugih jugoslovanskih prirediteljev velikih tekmovanj so tudi Leščani hoteli zgraditi nekatere nove objekte, pa je večina želja ostala na papirju. Alpski letalski center je dobil novo opremo, vredno okrog 170.000 zahodnonemških mark, sicer pa bodo našli zasilne rešitve (kontejnerje, šotore, montažne tribune). Uradni trening se bo začel 2. septembra, tekmovanje pa se bo začelo 7. septembra in končalo 16. septembra. Tekmovanje bo na dveh lokacijah, ker je lesko letališče premajhno za sočasen spored. Tekmovanje v skokih na cilj bo na letališču v Lescah, tekmovanje v likovnih skokih pa bo nad blejskim športnim igriščem. Kako je 20. jubilejno prvenstvo priromalo v Lesce je zanimiva zgodba. Direktor Alpskega letalskega centra Lesce in sekretar organizacijskega komiteja svetovnega prvenstva Franci PRIMOŽIČ pripoveduje, da kandidatura sega že v leto 1984, ko je začel delovati pripravljalni odbor pod vodstvom inž. Lada Goriška. Pripravljeni so bili vsi projekti, sestavljen pa tudi organizacijski komite, ki mu načeluje dosedanji predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, podpredsednika pa sta inž. Lado Gori-šek in predsednik predsedstva Letalske zveze Jugoslavije Borisav Djordjević. "Zelena luč" za organizacijo prvenstva je bila prižgana dejansko šele maja leta 1988 na seji zbora republik in pokrajin zvezne skupščine, čeprav je že leta 1986 konferenca CIP - FAI v Ankari dodelila prvenstvo Leščanom. To je bilo februarja, Leščani pa so za dodeljeno prvenstvo zvedeli šele septembra na prvenstvu v Ankari. Želeli so predstaviti Lesce kot kandidata, pa so jih v Ankari debelo gledali, zakaj to sploh počenjajo, če so prvenstvo že dobili! Tekmovanje bo v treh panogah: skoki na cilj posamezno z višine 1100 metrov, skupinski skoki na cilj z enake višine in likovni skoki z višine 2000 metrov. Svetovna prvenstva so v Na Kokrici Kolesarski sejem Kokrica, 15. maja - V soboto in nedeljo, 19. in 20. maja, bo na Kokrici tradicionalni kolesarski sejem. Na njem bodo prodajali rabljeno in novo kolesarsko opremo, športna, dirkalna in otroška kolesa. Na tokratnem sejmu bo še posebno preteklosti trajala 14 tekmovalnih dni, sedaj pa so skrajšana na 8, predvsem zaradi pocenitve. Skrajšano prvenstvo terja zgoščenejši in na trenutke sočasni program, za kar pa je lesko letališče premajhno. Zato bo tekmovanje v skokih na cilj na leškem letališču, likovni skoki pa bodo na blejskim športnim parkom. Letala (štiri bodd do- Leški padalci, glavni kandidati za državno reprezentanco za vno prvenstvo. Od leve proti desni Bogdan Jug, Darko Brane Mirt, Dušan Intihar in Roman Pogačar. - Foto: F. Pe bili iz Češkoslovaške, dva pa naj bi dalo jugoslovansko vojno letalstvo) bodo letela nad Bledom 2000 metrov visoko, t i' Pravila tekmovanja Skoki v cilj so zelo atraktivna padalska disciplina. Ekipa petih padalcev izskoči iz letala in padalci drug za drugim krmarijo proti cilju. Ničla ima premer 5 centimetrov, krog, ki elektronsko še registrira dotik padalca in zgrešene centimetre, pa ima premer 15 centimetrov. Kdor zgreši tudi tega, dobi avtomatsko 16 zgrešenih centimetrov. Potem je v ciljnem krogu še večji disk s premerom 1,20 centimetra, ki registrira dotik z napačno nogo. Naprava je elektronska, dosežki pa se prenašajo na semafor, kar je zelo zanimivo za občinstvo. Vsak padalec bo opravil 8 skokov. 30 padalcev se uvrsti v polfinale, kjer opravijo deveti skok, najboljših 15 pa gre v finale, kjer opravijo deseti skok. Če imata najboljša enak dosežek, je dodatni skok, vendar se, ničla zmanjša na 3 centimetre, žirija pa tudi določi, s katero nogo se mora padalec dotakniti ciljne ploščice. Skoki se ponavljajo toliko časa, dokler zmagovalec ni znan. Zanimivi so tudi likovni skoki. Ocenjuje se korektnost izvajanja likov (zavoja levo in desno, salti naprej in nazaj) in čas izvajanja. Vsak tekmovalec opravi tri skoke in za vsakega je posebej predpisana kombinacija likov, časovna omejitev za like je 16 sekund, najboljši pa to izvedejo v 6 sekundah. Po izsko-ku leti padalec od 12 do 15 sekund v prostem padu, nato izvede like, krmari z rokami in nogami, nato pa odpre padalo. Liki se snemajo s posebnimi kamerami, slika pa se prenaša k sodnikom. Ekran bo tudi na letališču (dva krat dva metra) za občinstvo. padalci pa bodo skakali v minutnih intervalih. GM sodnik tekmovanja bo gos| Helmut Schlecht iz Zvezne 1 publike Nemčije, pomagalo mu bo 24 mednarodnih so^ kov. Mednarodno žirijo pa I vodil predsednik CIP - FAl 5. Uwe Beckmann. Od Jugoslo^ nov bo med mednarodn«, sodniki Srečo Langus. SicefQ, bo udeležba na tem prvenSj, številna. Pričakujejo od 95 110 padalk, od 145 do 160 I dalcev, reprezentanc bo od do 34, blizu 130 pa bo sprt, ljevalcev reprezentanc. ^ Organizatorji računajo 0 uspeh prvenstva. Po meteflj, loških statistikah ima sept< ber največ sončnih dni, otL pa so tudi na tekmoval] uspeh. Na zadnjem veliku tekmovanju v Veroni, kjef tekmovalo 185 padalcev iz držav. Ekipno je bilo mor Alpskega letalskega centra Lesc drugo za Francijo, p mezno je bil Roman Pogai tretji s 4 zgrešenimi centimej Dušan Intihar pa peti s 5 ceh toliko uničujočih kritik, ki jih lahko proizvede le tisti znani °cutek, da nekoga ne maraš zato, ker ga genetsko pač ne pre-«seš - delal bi karkoli že, vedno bi bil v očeh neposrednega *olja tujek in nebodigatreba. A vse to je stvar morale in kulture, ki je pač v naši nori drvi že nekaj časa ni niti za kakšnega pol procenta. Vse se ne-tn osamosvaja in odcepuje - manjka nam samo še to, da nam 1 kdo jutri sporočil, da se je definitivno odcepil od samega „*bc. Kako to zgleda, živa duša še ne ve; kot si pri najboljši vo- TEMA TEDNA ŠPRINCA MAROGLA lji ne moreš predstavljati, kaj pomeni, da deponiraš strankarsko izkaznico. A gre to mar kar tako: vzameš knjižico stranke iz hlačnega žepa, si poiščeš prvi sef v prvem hotelu, plačaš, kar je plačati treba in zaloputneš vrata. Čira čara, amen na kamen, knjižice ni več! Ko bo deponiranja konec, pa jo spet pri vlečeš ven, če je sploh stranka še pri življenju. Če pa ne diha več, vrže nejevoljni hotelir deponirano stvar v deponijo - svoje k svoje- Sicer pa nas volilna evforija še zdaleč ni minila. Medtem ko smo dobili nove republiške ministre, se po občinah na vse pretege volijo občinski funkcionarji, z župani vred. Ponekod uprizarjajo prave volilne farse, če ne že tragedije, kajti že od nekdaj je bilo na Slovenskem jako pomembno, kdo sedi na županstvu. Kakšnim razmišljajočim tipom je sicer župan deveta skrb, saj pravijo, da oče župan ali mati županja dandanes lahko odločata kvečjemu o 0,0007 odstotka vseh občinskih zadev. A tem ni treba nasedati, kajti navsezadnje je pa le stvar prestiža, kakšnega župana imaš. Kar pomislite, kakšen prekrasen občutek te preveva, ko vstaneš v rano in drhteče spomladansko jutro, ptički žvrgolijo in te zadeve, nenadoma se pa še zaveš, da si včeraj izvolil lepega, postavnega očeta župana. Le kdo ne bi ob takih lepotijah vsaj trikrat prešerno zaukal.. Zato se mi na neki način kar smilijo tiste občine, ki ne morejo in ne morejo izvoliti župana. Prvi krog, pa drugi krog, pa deseti krog volitev - župana pa ni in ni. Strašno! A vedno smo mi tu, da vam pomagamo in svetujemo. O županskih tegobah je pisal že imenitni Milčinski v svojih simpatičnih Butalcih. Če ste že pozabili, kako so v Butalah izbirali župana, naj vas spomnimo: Imeli so Butalci svojo občinsko živinče, bolho Šprinco Maroglo imenovano. Kadar ni bila v svojem občinskem hlevčku, je opravljala tudi silno koristne zadeve. Kadar so namreč vrli občinski možje izbirali župana, so posedli okoli mize in moževali. Na sredo mize so postavili Šprinco Maroglo in komur je zlezla v brado, je bil župan... Ce seje Šprinca Marogla odrezala v Butalah, ne vidim absolutno nobenega razloga, čemu se ne bi obnesla tu in zdaj... D. Sed»; [gvenski običaji >Feškov« Janez 16. maja smo praznovali god Janeza Nepomuka, ki ga po- jFno iz tisočev podob, najbolj pa je v Evropi znan po tem, da jflfjBov kip stoji ob mostovih. Bil je češki svetnik, visok cerkveni jjPojanstvenik in spovednik kraljice Ivane Zofije, žene razvratna kralja Vaclava. Janez pa kralju ni hotel izdati, kaj se mu jJ5Veduje kraljica in zato ga je dal kralj strahovito mučiti in vre-jr^z most v Vltavo. ) I Mučenec spovedne molčečnosti je postal zavetnik zoper jKekovanje in zoper poplave. A Na njegov praznik so spuščali lučke po Vltavi, drugod pa so ™cjali posebne Janezove pobožnosti. Pri nas tega godu tako ne Fv'mo temveč je Janez Nepomuk zavetnik fižolove letine. V Jolici Škofje Loke mu pravijo »feškov« Janez, drugod fižolovec (2*ako dalje. Do njegovega godu mora biti namreč fižol v zemlji. ,k Samo v Kropi je mladina na njegov god prirejala posebno * °> ko se je zbrala na mostovih in nobenega tujega ni pustila j[ 6*o mostu. Kdor pa je vendarle tvegal, jo je dobil z gorjačami f koprivami... eL._. šfl 31 01 /O ljubljanska banka G0RENJCw Formu POENOSTAVIMO NAŠE SODELOVANJE Vsi imetniki tekočega in žiro računa lahko z LB -Gorenjsko banko d.d., Kranj, poslujejo brez čakanja pred bančnimi okenci. Kako? s pismom zaupanja! 2 njim lahko: • naročite čekovne blankete, • plačate položnice • sporočite vprašanja, želje, sugestije... Izpolniti morate samo rubrike z zahtevanimi Podatki, zložiti ovojnico, na kateri je že natiskan Naslov in se skupaj oddati v prvi poštni nabiralnik. Stroške poštnine bo poravnala LB - Gorenjska oanka d.d., Kranj. Edini pogoj je poslovanje v skladu s pogodbo o Ustanovitvi in vodenju tekočega oz. žiro računa, ter kritje na računu. Na Podreči ni le spomenik Simona Jenka... ... so tudi pizze ranč, rodeo, vvestern Podreča, maja - Za vse tiste, ki ne veste, kje je Podreča, naj povemo, da leži na desnem bregu reke Save, tik za mavško vodno elektrarno, kjer se kaj hitro spet zbirajo vode za Zbiljsko jezero. Na začetku vasi vas bo na levi pozdravil kozolček z rumenim napisom Ranč pri Veri. Če boste prehitro peljali, boste zapeljali mimo, zato pred vasjo malce ustavite konje in zavijte na prvo pot desno, kjer na koncu ugledate večji kozolec in nizko zgradbo podreškega kegljaškega kluba. No, tu ima Vera Dišič že četrto leto v najemu bife, ki pa je že prerasel v prijetno vaško gostilnico, v disko na prostem, namesto s sendviči in suhimi napolitankami pa se tu danes okrepčate z obloženimi kračami in s sočnimi pizzami, ki tokrat namesto italijanskih nosijo imena divjega Zahoda, saj lahko izbirate med pizzo ranč, western, rodeo, Apači, Old Shaterhand in tako naprej, za rekreacijo pa lahko podirate keglje. Vera Dišič se je v teh letih zelo potrudila, da je lokal dobro opremila, posebej pa gostje pozdravljajo vrt, ki je v bistvu gozd in sredi močnega zelenja mize in klopi, plesišče, klopice, igrala za otroke, nad vsem tem pa šumijo stoletne bukve. In zamislite si v tem ambientu disko glasbo ali prave pravcate glasbenike z vsemi inštrumenti in lučmi, ki mečejo pisano mavrično svetlobo med goste, v globino gozda in ven po Sorskem polju. To je ob večerih ob koncu tedna, ko Ranč pri Veri okupirajo mladi, med tednom pa sredi košatega zelenja silno radi posedejo tudi starejši. Sem se zatečejo kolesarji po napornih turah, da se odžejajo in naberejo novih moči, ribiči si po urah in urah mokrega čepenja ob Savi tu "privežejo dušo", tu zlezejo iz vode kanuisti, ki so se kje nad Kranjem spustili po Savi, se ogrejejo drsalci, ki zamrznjeno Savo uporabijo za svoje užitke, in če bi bile zime snežene, takšne, kot bi morale biti, bi bile tod okrog speljane tudi tekaške steze. Zato pa vse leto prihajajo tekači, tu se dobivajo mladi, na kozar- ček pridejo starejši možaki, da rečejo kaicšno moško in ne nazadnje se tu zbirajo zasavski ke-gljači, saj imajo tu sedež svojega Kegljaškega kluba Simon Jenko, svoj družabni prostor in dvoste-zno kegljišče, kjer se pripravljajo na številna tekmovanja. Skratka, Podreča z rančem živi bolj polno. Nekaj ansamblov se je tu že predstavilo zasavskemu občinstvu. Pa ne le z desne strani! Kadar je tu ples, pridejo mladi tudi z druge strani Save, iz Medvod in vasi vzdolž Sore, iz Ljubljane in še od dlje. Tudi letos se Vera že dogovarja z ansambli in če ne bo prišlo kaj vmes, bodo v gozdičku pri ranču igrali in peli Glas Slovenije, Vigred, tu se bodo predstavljali ansambli iz POP-delav-nice. Za sedeže se ni bati, več jih je kot za en avtobus. Ko pride poletje, stoji zunaj poletni šank s točenim pivom, diši žar. Trenutno pa najbolj privabljajo pizze. Kar malo nerodno je, da smo zadnjič, ko smo na naši komercialni strani zbirali podatke, kje vse na Gorenjskem se dobijo pizze, pozabili na pizze pri Marku in Jani Govc v Mavčičah in na Verine. Oboje so odlične, ravno prav hrustljave in sočne, le da so Verine povsem drugače poimenovane kot drugod. Ce je tu ranč, naj bodo imena temu primerna. Kdo pa ni bral VVinetouja, slišal za Apače, Old Shaterhanda in Nšo Ci - lepo Indijanko? Pri Veri se namreč dobi tudi sladka sadna pizza. Ta je verjetno najcenejša, saj si jo bogato obloženo s sadjem in smetano privoščimo že za 25 din. Za to poletje pa Vera napoveduje tudi mini pizze, ki jih bo dobiti že po 8 din za kos. Morda le še to: Vera odpira svoj ranč ob štirih popoldne, zaprto pa ima ob ponedeljkih. D. Dolenc Vraževernost ali kaj drugega? Pri nas so v zadnjem času v modi raznorazne igre na srečo. Največ skomin nam prinašajo tiste, s katerimi je možno kaj tudi zaslužiti, recimo: pošlji toliko in toliko mark na ta naslov in bogastvo ti ne uide. Prav nenavadna pa je igra na srečo ali bolje igra o sreči, ki je aktualna po vsej Jugoslaviji. Sicer ne veš, o čem je pravzaprav stvar, vendar poglejmo si, kakšno pismo je oni dan prišlo na naš naslov. V originalu, srbohrvaščini, je prav prisrčno, a potrudili smo se in ga prevedli. Takole se glasi: Ta prošnja vam prinaša srečo! Original je iz Nizozemske, devetkrat je prošnja obšla ves svet in zdaj se je sreča dotaknila tudi vas. Po devetih dneh boste srečni in to ni šala! Pošljite pismo vsem tistim, ki jih imate radi in ne pošiljajte denarja, kajti sreča se ne more kupiti! Napravite 20 kopij in jih takoj pošljite na različne naslove. ' Primer: neki oficir je dobil 3.000 dolarjev in jih takoj izgubil, ko je igro prekinil. Na Filipinih je umrl general, ker je prejel tako pismo in potem nanj pozabil, a njegova družina je dobila 770.000 dolarjev, potem ko je pismo poslala. Neka gospa je dobila tako pismo kot vi, prosila sekretarko, naj ga razmnoži in pošlje na različne naslove. Deveti dan je na loteriji zadela 2 milijona dolarjev. Neki gospod je na pismo pozabil, izgubil delo, a ko se je pisma spomnil, ga je poslal dalje. Deveti dan je dobil še boljše delo... In tako dalje in tako naprej. Na koncu piše še, da se v nobenem primeru ne sme poslati denar, vendar na noben način se veriga igre tudi ne sme prekiniti!!! Tako. Če ste dobili tako pismo, ste lahko samo srečni, kajti sreča se je dotaknila tudi vas. Seveda pa morate nemudoma na pošto in poslati dvajset kopij! Ob tem nam samo skomine vzbuja pikantna uganka, v čem je pravzaprav vsa stvar -v golem vraževerju ali pa se za vsem skriva spet kakšna čudna igra in ste po spletu okoliščin in naključju spet žrtev nekoga in nečesa? / ureja DARINKA SEDI Gorenjska banka d.d.,Kranj GLAS 24. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek,18. majaj PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ Iščemo honorarne sodelavce za dela v planinskih postojankah PD Kranj Ledine in Krvavec za sezono 1990. Prijave in ostale informacije v pisarni Planinskega društva Kranj, Koroška 27. Lfch Loške tovarne hladilnikov Kidričeva 66 64220 Škofja Loka Za delo v gospodarskem sektorju zaposlimo DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA - PRIPRAVNIKA Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. Možna pa je kasnejša zaposlitev za nedoločen čas. Kandidati naj pisne vloge z dokazilom o izobrazbi pošljejo na naslov LTH Škofja Loka, Kidričeva 66, v roku 15 dni po objavi. ALPETOUR podjetje za obnavljanje avtoplaščev Kidričeva 8 64220 Škofja Loka ALPETOUR, PODJETJE ZA OBNAVLJANJE AVTOPLAŠČEV, p.o., ŠKOFJA LOKA, OBRAT LABORE objavlja prosto delovno mesto: ČISTILKE Pogoj: — končana osemletka — poskusno delo 1 mesec Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za določen čas s polnim delovnim časom z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas s krajšim delovnim časom. Objava velja 8 dni od dneva objave v časopisu. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po opravljeni izbiri. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Alpetour - Podjetje za obnavljanje avtoplaščev, Škofja Loka, Kidričeva 8. OSNOVNA ŠOLA HEROJA GRAJZARJA TRŽIČ Osnovna šola heroja Grajzarja Tržič razpisuje naslednja prosta dela in naloge: a) za centralno šolo 1. STROKOVNEGA DELAVCA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE za nedoločen čas s polnim delovnim časom diplomirani psiholog z opravljenim strokovnim izpitom ter najmanj dvema letoma delovnih izkušenj 2. UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE ali MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3. UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom oz. možnostjo dopolnjevanja 4. UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom oz. možnostjo dopolnjevanja b) za enoto glasbene šole 1. VODJA ENOTE GLASBENE ŠOLE poleg izpolnjevanja splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, se zahteva, da je kandidat učitelj z vsaj višjo izobrazbo enega izmed naslednjih instrumentov: klavir, harmonika, kitara, flavta, klarinet ter da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu. Kandidat bo imenovan za 4 leta. 2. UČITELJA KLAVIRJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3. UČITELJA HARMONIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom 4. UČITELJA PIHAL IN TROBIL za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela je 1. septembra 1990. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. m BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED z n. sol. o. Hotelsko turistično podjetje Bled razpisuje po sklepu delav skega sveta z dne 11.5. 1990 in določilih statuta Grand hotela Toplice Bled delovno mesto DIREKTORJA s Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima višjo ali visoko izobrazbo — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del v gostinstvu in turizmu — da ima sposobosti organiziranja in vodenja — da obvlada en tuj jezik Kandidat za direktorja ob prijavi predloži program dela za mandatno obdobje. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Razpisna komisija HTP Bled, Grand hotel Toplice Bled, Cesta svobode 12, v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po odločitvi. MALI OGLASI @ 27-960 Cesta JU 16 APARATI STROJI Prodam stroj za navijanje tuljav in traktorsko kosilnico za Tomo Vin-kovič. g 70-395_7362 Prodam TRAKTOR Ursus 914, star 3 leta. » 51 -342_7366 Prodam italijanski PUHALNIK za seno. Debeljak, Pokopališka 6, Kranj Kokrica_7374 Prodam nove orgle Farsisa TK 90, šivalni stroj Ruža step in sesalec. Pokopališka 10, Kranj - Kokrica, » 061 /345-061 int. 206_7380 Prodam mizarski SKOBELNI STROJ, širina 40 cm. Rozman Pa-vel, Ovsiše 43, Podnart_7394 Prodam šivalni STROJ Bagat Sla-vica. »34-925 7414 Prodam barvni TV gorenje Cor-ting, ekran 56 cm in gajbice za krompir. » 65-072 7484 Prodam priključek KOSILNICO za motokultivator IMT 506. Golniška cesta 1, Kokrica, Kranj_7313 Prodam traktorski OBRAČALNIK Sip 220. Tenetiše 15, Golnik 7309 Prodam barvni TV ISKRA z daljin-skim upravljanjem, star 6 let. Zelo ugodnol 928-979 Prodam BULDOŽER TG 50 C. Ru-par, Hrušica 32, Jesenice 7425 Prodam KORG «061/841-273 POLLY 800. 7438 Prodam PUHALNIK Vulkan fi 50 z cevmi. Kuralt, Žabnica 39 7441 Ugodno prodam barvni TV Iskra, star 2 leti. Ogled po 19 uri. Vakari-čič, Kidričeva 43, Kranj 7466 Črno beli TV v zelo dobrem stanju prodam. » 28-818, od 18. do 19. ure_7474 Mizarsko tračno brusilko in cilindrično brusilko širine 300 mm, prodam. » 061 /611 -322, po 18. uri Prodam nov črno beli TV za 2000,00 din in pralni stroj Gorenje brezhiben za 950,00 din ter otroški nov kombiniran voziček 2100,00 din. »27-020__7482 Prodam črno belo TV, ekran 37 cm. « 37-669, v petek do 18. ure ali ponedeljek 7418 Japonski VIDEOREKORDER in VI-DEOKAMERO Sony novo, poceni prodam, -g 22-586_7420 Prodam šivalni stroj Bagat singer in Bobin, ter likalno prešo, pralni stroj El niš, star eno leto in starejši pralni stroj Gorenje. » 35-709 Ugodno prodam PAJKA FAHR. Lombar, Bašelj 6,» 45-372 7416 Poceni prodam MOPED znamke Rog, vezana OKNA 120x120 in sobna VRATA s podbojem. » 22-933 7304 IZGUBLJENO 11.5. sem izgubil 4 KUUČE v vložku Avstralije. Najditelja naprošam, da proti nagradi pokliče » 24-979 7372 ©IbirtfDuDlte MZOJAV: OMfTMK ŠKOFJA LOKA •4» Škofja loka, blaživa ul. OBRTNIK Podjetje za gradbeno obrtne storitve p.o. Blaževa ulica 3 64220 Škofja Loka OBČINA ŠKOFJA LOKA, odbor za stanovanjsko gospodarstvo razpisuje zbiranje pisnih ponudb za NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA Cesta XXXI. divizije 84, Žiri, v velikosti 100 m2 (ali 2 x 50 m2. Namembnost poslovnega prostora je določena prvenstveno za uslužbeno dejavnost, predstavništvo ali trgovsko dejavnost, razen trgovine z živili. Ponudba naj vsebuje: — navedbo dejavnosti s programom — pisno izjavo ponudnika, da ima sredstva za usposobitev poslovnega prostora Poslovni prostor se oddaja v najem za nedoločen čas. Interesenti naj oddajo ponudbo v 10 dneh po objavi v zaprtih kuvertah na naslov D. P. Obrtnik, Gospodarjenje s stanovanjskim skladom, Škofja Loka, Blaževa ulica 3. Ponudba naj ima vidno oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA za poslovni prostor Cesta XXXI. divizije 84, Žiri. Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija. Ponudniki bodo o izbiri pismeno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb. r Prodam žago za obžagovanje na-strešja. »42-883__7501 Poceni prodam mizarsko kombi-nirko Hobi, 5 operacij. » 27-452 Prodam pumpo za notranjo in zunanjo zaščito avtomobilov. g 25-135_7507 Pisalni stroj, elektronski AEG Olimpia carrera, star 2 meseca, prodam, g 64-041_7527 Prodam nov VIDEOREKORDER JVC 600. g 49-421_7529 Prodam TRAKTOR ZETOR 47 12. Zg. Lipnica 16, Kamna gorica 7558 Zelo ugodno prodam VIDEOKA-MERO SABA in prenosni VIDEOREKORDER MITSUBISHI. Ljubi janska c. 36 B, Kranj_7569 Prodam črno bel TV, ekran 63 cm, malo rabljen, g 51 -024_7571 Prodam nov barvni TV Panasonic 55, text, ter nov VIDEOREKORDER Akai. Ur 39-661_7573 Prodam KOMPRESOR italijanski in 25 kvad. m hrastovega opaža, štirn, Možjanca 1, Preddvor 7592 Prodam revolversko stružnico Her-bert fi 42 in suhe hruševe prizme, debeline 8 c m, cca 2 kub. m. g 48-623_7593 Prodam pralni stroj Gorenje, po ugodni ceni. »35-744_7600 Prodam elektropnevmatsko KLADIVO EK 140, s tremi svedri. » 36-670_7609 Prodam glasbeni stolp Schneider z daljinskim upravljanjem. Ber-toncljeva 39, Kranj 7617 Prodam traktorsko škropilnico 400 litrsko, dobro ohranjeno. Zalog 49, Cerklje_ 7622 Prodam nakladalko Petinger 12. g 83-174_7625 Prodamo KOPIRNI STROJ Tehno-matic 275 E Gorenje in KOPIRNI STROJ Ornega 303. Informacije g 22-423, Dolnov_7644 GRADBENI MATERIAL Prodam 8 cm PLOHE. Porenta Šte-fan. Sv. Duh 43, Škofja Loka 7349 Ostrešje v izmeri 20x10 m in rabljeno strešno opeko Folc, prodam. Na vasi 4, Voglje_7393 Prodam trame 3 kom., dolžina 8 m 14x16 cm, 20 kom. dolžina 4 m 10x12 cm. g 45-672_7404 Prodam hrastove in jesenove plohe. Hafner, Godešič 31, Škofja Loka_7422 Prodam stekleno predelno steno z vrati v izmeri 3,3x2,25 m, cena 2000,00 din, g 36-670_7446 Ugodno prodam 1000 kom. opeke NF in zunanje marmorne police 4 kom. 160x17x3,2 kom. 86x19x3 in 1 kom. 150x28x3. Frelih Janez, Posa-vec64_7462 Prodam smrekov OPAŽ, I. kvalitete po 93,00 din, g 25-107 7478 Prodam COLARICE, enkrat rabljene. »24-544_7492 '70-411 7508 Bukove hlode prodam.1 Prodam 5 kub. m suhih smrekovih plohov. » 70-496 7566 *W £& Prodam žagan les za ost'1 Okroglo 15, Naklo KUPIM Kupim manjšo zazidljivo pard okolici Kranja in poceni pro Motor NSU prima. Naslov v 01 nem oddelku. Kupim suhe smrekove plohe i' larice. 9 061/612-919, popoldj Kupujem stara okna in vrata.'' Leopold, Sorska 31, Žkofja Lo> LOKALI V Radovljici najamem prosto' meren za lokal z mirno 00 »061/484-217 V Preddvoru ali bližnji okolici ' mem lokal za mirno dejavnost fra: 30 kvad. m V okolici Kranja vzamem v nI PROSTOR za izdelavo notfl opreme za barko in ostalo flfli sko obrt. Tornar, Predoslje Kranj OBVESTILA ROLETE, žaluzije, lamelne za* harmonika vrata narf > » 75-610. CENE KONKUREN0 ' VODOVOD NA NOVI ali stai? (tudi razne predelave, popr? vam naredim kvalitetno in g 28-427_ ŽALUZIJE, ROLETE, LAM* ZAVESE izdelujemo kvaliteta po konkurenčnih cenah. R' TARSTVO Nograšek, Milje 64208 Šenčur, » 061/50-720 Delamo vsa zidarska dela KVALITETNO -1 Rolete, žaluzije in lamelne zt1 izdelujem, montiram in servisi •26-919 Če grizete nohte, se vam cepif lomijo, vam nohte podaljšam ojačamo. Z lepšimi rokami b1 samozavestnejšel Inform • 24-419 Kinološko društvo Tržič prir« nedeljo, 20. 5. 1990, TELE' OCENO PSOV. Prireditev b« prostorih Gorenjskega sejma četek ob 8. uri. GOSTILNA KAMELA V ŽIGANJI VASI PRIREJ/ VESELICO DNE 20.5. 1990 OB 16h. IGRAL/ BO SKUPINA POP DESIGN. VABLJENI! KMEČKI STROJ, Guzelj I » 622-575, obveščamo, da i m na zalogi naslednjo rabljeno hanizacijo: traktorje <* 48-0660-06 in 75 TXIMT 533 if; univerzal. Same TV 523, kosi' Gorenje VCS in Vucher, mot-, žage, kiper prikolice in še strojev. Cene so ugodne. Opravljam avtokleparska pop' la za osebna vozila. »75-940, 19. uri_ Tipkam vse vrste besedil, kvalitetno in poceni, na najnj šem pisalnem stroju. » 633-6* Prodajam in izdelujem KON^ NERJE (smetnjake), g 34-467, Izšla je knjiga PESMI IN [ VUIC- SPOMINČICE, naročji lahko na naslov: Angelca f0, šek, Cegelnica 30, Naklo, \ 110,00 din___ Odpiramo trgovino s slikam'' klenimi in keramičnimi izda"''; traž, spominki, papirna galan* in podobno. Vljudno vabimo delovanju, g 064/621 -225, tm SATELITSKA TV! Hitra dobsA montaža, ugodna cena, enoL-garancija. TV SERVIS POR^J »40-347___1 OSTALO Iščem mlajši upokojenski hišno pomoč. » 77-472 ___/ Obrtnik potrebuje posojilo ' DEM za dobo enega leta. N, visoke obresti in gsf3- » 58-323_Jj Rabite cepivo proti klopne^ ningitisu? Pokličite » Ool/SPJ zvečer____y SPREJEMNI IZPITI na *jF gimnaziji. Organiziram 20-uJu čaj matematike za skupino , dočih dijakov. Pohitite! »2'j popoldan____, Izredno ugodno prodam o° RIZLING, cena 29,00 din, d°.p. bučno OUE, cena 90,00 din ■ stno domačo SLIVOVKO, | 75,00 din. Se priporočam kova 11, Kranj - Stražišče Strokovne instrukcije angleškega [»nemškega jezika. » 23-983 7490 Sveža domača jajca dobite v Pod-brezjah 37, Duplje,» 70-600 7524 Prodam KIOSK IMGRAD K 67, oranžne barve. Partizanska 27, Šk. Loka, »631-324_7611 Prodam prikolico 2 toni nosilnosti, gnoosno za traktor. » 69-266 7614 INSTRUIRAM matematiko za srednje šole.» 24-357 7641 POSESTI TRGOVINO - LOKAL najamem. Ponudbe z opisom oddajte pod Šifra: VAX_7243 v" centru Jesenic prodamo nekaj garažnih mest. Šifra: GM 7415 PARCELO za vikend pod Krvavcem, prodam. » 37-950 7443 V Radovljici oddam zamljo vrti-čkarjem v najem. Informacije na »75-361_7467 Romom prodam enonadstropno HIŠO, ter kupim drugo v okolici Kranja. Močnik, Dvorje 42, Cerklje t__7469 Na Bledu prodam hišo (kot vikend) 120 kvad.m, vseljiva, s telefonom, centralno in garažo. % 77-055_7483 Prostor najamem v bližini centra in okolici Kranja. Šifra: TELEFON Parcelo 2008 kvad. m travnik in 1387 kvad. m gozd v Kranjski gori (za vila bloki), prodam. »74-107, Popoldan_7587 GARAŽO v Škofji Loki, prodam. % 620-849 7636 Ugodno prodam BOBNE (mali komplet). »39-102 popoldne 7340 Prodam strešno OKNO 75 x 115 cm, aluminij in 80 litrski kombini-ran BOJLER. » 28-720 7348 Prodam novo žensko kolo in "kim-pež". Pečar, Zadružna 1, Kranj _7369 Prodam bel poročni kostim št. 38-40. »41-070_7377 Ugodno je naprodaj šotor za 4 osebe. »51-973_7382 Prodam dobro ohranjen šotor za 4 osebe.» 52-301 7405 Prodam športni voziček PEG. » 37-229, popoldan 7408 Prodam moška kolesa dirkalno 10 prestav, športno 5 prestav, navadno terensko, barvni TV japonski starejši, obnovljen. »620-731, med 20-21. uro_7409 Prodam dolgo poročno obleko št. 42. » 27-076_7429 Prodam otroški športni voziček. »67-019_7445 Prodam tovorno prikolico za osebni avto. » 80-705 7448 Prodam 2 leti staro KOBILO Haf-linger Lesjak ali menjam za dobro kravo in FORD TAUNUS 1600, letnik 1973, cena 15.000,00 din in novo trajnožarečo peč FF 32, cena 18000,00 din. Svetek Janez, Sr. vas 22, Bohinj_7449 Ugodno prodam starejšo, ohranjeno kamp prikolico Adria 380, ter Z 101, letnik 1978. Dolenšek, Alpska 3, Bled_7455 Prodam brako-skif prikolico, pisalno mizo in jogi. » 33-577 7460 am nudi po UGODNIH CENAH: J poročne obleke iz uvoženega materiala; tudi za bodoče mamice/ otroške, dekliške, fantovske, ženske in moške kopalke vseh velikosti in različnih krojev - svečane obleke - krila in bluze - moške, ženske in otročke pletenine - perilo - babv oblačila • dekliško in otroško konfekcijo • otroško obutev (od št. 18-34); udobne otročke copatke ** - cokle - s pregibnim podplatom - medicinska obutev in obutev za prosti čas OBISK SE PRIPOROČAN« PRIREDITVE Odlično glasbo in humor za ohceti nudita glasbenika. »42-827, Pro-žgnc 5577 trgovina - boutique C.Jaka Platiše 17 Kranj, tel.: 34-002 Po konkurenčnih cenah vam nudimo: • kozmetiko - tudi program za nego nohtov • drogeri|ske izdelke • fino žensko spodnje perilo • ženske kopalke • bižuterijo in modne dodatke • ročne ure, sončna očala, filme Posebna ponudba opreme za tenis Kupljeno blago po 2elji aranžiramo. Sprejemamo filme v razvijanje. Priporoča se SITAR* Radovljica! Prodam tovorno PRIKOLICO 1100x800x500, ČOLN maestral 9 z motorjem 3,5 KS. Zaletel, Rudija Papeža 32, Kranj_7468 Prodam ročne vozičke z derco. Zg. Bitnje 43_7499 Prodam ČOLN MAESTRAL 9 SD za 4 osebe in motor Tomos 4,8 N, oboje rabljeno 2 sezoni. » 38-776 _7505 Prodam MAESTRAL 18 S, star dve leti, z vso dodatno opremo, za 700 DEM. Mlakarjeva 47, Šenčur 7559 Prodam droben krompir in seme enoletne trave. Zg. Brnik 54 7567 Prodam domače žganje. Jošt, Sp. Duplje 72_7568 Ugodno prodam eno prikolico dobrega sena, cena ugodna. Granc Jože, Na Logu9, Tržič_7583 Prodam krompir za krmo. Mavčiče 7 7586 Prodam nove » 28-729 jahalne hlače. 7590 Razno prodam ^oško kolo uvoženo 10 prestav, ifgodno prodam. » 77-388 7264 Prodam otroško Pony kolo vozen ^ dirkalno kolo 10 prestav-moško. uQled vsak dan dopoldan, sobota |)Bdelja ves dan. Kirin Boža, Can-7267 ka rjeva 12, Radovljica Frodam belo, dolho poročno oble-JJfJMO. Košar, Log 37, Šk. Loka ^odam HAPPYLAND, prinese ^•000 DEM v 60 dneh. Rizika ni. ^37-677_7323 Prodam ČOLN Maestral 9/S z mo-^lernTomos4 KS.»75-633 !*r°dam hlode, brestove, jesen, čr-ni 9aber in lipo. » 42-389 7337 Prodam otr. voziček. »45-158 Šotor za 4 osebe, dobro ohranjen, prodam. »25-520_7619 Štedilnik električni (4 plošče), do-bro ohranjen, hladilnik in predvojni šivalni stroj singer, zelo lep, ugodno prodam. Sajovic, Begunj-ska 21, Tržič, » 50-825 7632 Prodam barvni TV, hladilno omaro, pralni stroj.žensko kolo in VESPO PX 200. » 38-202 _7635 STAN.OPREMA Ugodno prodam SPALNICO. Jagodic, Mlekarska 16, čirče 7357 Kompletno spalnico, 2 kavča in 3 fotelje, poceni prodam. Ponudbe samo v soboto na » 75-614 7386 Modro otroško posteljo z jogijem ugodno prodam. Križnar, ul. Antona Kodra 6, Cerklje 7513 Ugodno prodam nov kavč. Ovsiše 4, Podnart,» 70-268_7516 Prodam KAVČ, 2 fotelja, mizico, regal omaro širina 285x238, višine za 6000,00 din. Kimovec, Zg. Gorje 64 a nama • Danes od 15. do 18. ure pred Veleblagovnico PRIKAZ uporabe malih gospodinjskih APARATOV ELMA ČRNUČE • Velika ponudba modnih poletnih oblačil • Nama, v sodelovanju s svojimi poslovnimi partnerji, upira pot k deflaciji - velika pocenitev na enem mestu i. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA B Zelo ugodno prodam nov kuppers-busch in okna za pokritje tople grede.» 46-402 7649 Razno rabljeno pohištvo poceni prodam. Letence 2 7650 STANOVANJA Družbeno dvosobno STANOVANJE na Planini zamenjam za dve manjši. » (064) 37-296 6880 Ugodno prodam garsonjero v Že-leznikih. Na Kresu 23. Ponudbe na »65-598_7355 Vzamem dekle na stanovanje Stern Emil, Pot na Jošta 24, Kranj Oddam STANOVANJE, sobo ali vikend. Predplačilo 6000,00 din. » 77-472 _7402 Prodam centralno ogrevano 3 sobno stanovanje s kabinetom 78 kvad.m, v Bistrici pri TržičujDete-Ijica) ali zamenjam za starejšo ali novo nedokončano hišo po možnosti v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. 7413 4 in pol sobno stanovanje, 100 kvad. m. in GARAŽO v Bistrici pri Tržiču, prodam. » 50-759 7458 Mlado dekle nujno išče v Kranju skromno STANOVANJE ali sobo Žlebir Lidija, Tuga Vidmarja 6, Kranj_ 7472 Prodam enosobno stanovanje, 38 kvad. m. v stolpnici Frankovo nas. 68, škofja Loka, vseljivo čez eno leto. » 632-238, od 19. do 20. ure Prodam 1 sobno novejše stanovanje pri trgovini Peko na Deteljici Tržič. » 48-116, zvečer 7520 V Kranju prodam dvo in pol sobno STANOVANJE ali zamenjam za garsonjero. Šifra: VODOVODNI STOLP 7576 Prodam dobro ohranjen moped APN-6. » 25-577 popoldne 7342 DIANO, neregistrirano, dobro ohranjeno, prodam. Gros, Kov«r 55, Tržič _7343 Prodam MOPED APN 6, letnik 1987. »80-312 7278 p£P/r/7 MODNI ATELJE J. Platiše 17, Kranj Vam nudi: - oblačila, usnjeno galanterijo, modne dodatke - maja velika izbira maturantskih oblek ŠIVAM TUDI PO NAROČILU - I KRANJ j , | PLINARNA LfcTALlSČE BRNIK —- TI f BOLTEZ 1 AVTOPRALMCA ij Prodam uvožen JADRALNO DESKO ALFA in novo jadrnico Elan 19. »80-346 7607 Prodam Z »79-780 750, letnik 1977. 7284 MOTOR MZ 251 ETZ, nov, ugodno prodam. »47-763 7289 Prodam Z » 27-793 750, letnik 1979. 7305 POSEBNA PONUDBA TRGOVINE "ZAJČEK" V ŠKOFJELOŠKI NAMI na oddelku posebnih prodal v I. nadstropju VES PROIZVODNI PROGRAM KOPITARNE SEVNICA • cokle • masaža in ortopedska obutev... ZA VSE STAROSTI! PO NAJUGODNEJŠIH CENAH -PREPRIČAJTE SE! Najamem eno ali več sobno stanovanje v Lescah ali okolici. » 75-522_7584 Blizu Kranja oddam tri opremljene sobe - ženskam. Orehovlje 13, Kranj_7594 Zamenjam enosobno družbeno stanovanje za večjega v Kranju. » 37-454__7595 Fantu študentu ali pošteni upokojenki oddam sobo za majhno pomoč pri varstvu otroka, šifra: PR-VOŠOLEC_7606 Prodam enosobno stanovanje na Planini. »39-651 v petek in sobot zvečer, nedeljo cel dan 7618 Poceni prodam Tomos AVTOMA-TIK » 23-811 popoldne 7334 Prodam Z 101, letnik 1983, malo karambolirano, po delih ali celo. »631-266_7335 Tomos AVTOMATI K A3ML, lepo ohranjen, ugodno prodam. » 25-435 - popoldne_7336 Ugodno prodam APN 6. »39-102 popoldne 7341 VOZILA WW 1200, letnik 76, karamboliran, z novim motorjem in WV 1200, letnik 76, registriran do 6/90 ter PUCH 250 SG, veteran, letnik 57, original, vozen, prodam. » 27-304 Ugodno prodam Z 750, letnik 1979, obnovljen, registriran do decembra 1990, motor I. 84. Ušaj, J. Pu-harja 3, Kranj 7358 B0R0VUE KLAGENFURTERSTRASSE 42 Tel.: 0943-4227-3745 • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA (NOVI IN RABLJENI) • DODATNA OPREMA • GUME VSEH DIMENZIJ • VELIKA IZBIRA VOZIL Prodam R 4 GTL, letnik 1990, registriran do devetega meseca, cena 27000,00din. » 23-340_7359 Prodam GOLF JX diesel, star 2 leti in pol. »45-352_7245 Prodam VW 1302, letnik 1971, ohranjen, za 2.000 DEM. » 50 281 Prodam FIAT UNO 60/S, letnik 1987, kovinske barve, registriran do aprila 1991, garažiran. » 064/24-032_7345 Prodam R 4, letnik 1977, registriran do februarja 1991.» 37-812 ______7346 Prodam Z JUGO 1,1 GX, letnik 1988, registriran do 14.9.1991. » 33 558_7347 Prodam LADO RIVO, letnik marec 1988. » 83-009 popoldne 7350 jrad-jorje 7351 • Z NOVIM, ZANESLJIVIM AVTOMOBILOM NA DOPUST! Vsakdo lahko uvozi novo vozilo CARINA pri uvozu 41% (za vsa vozila muc.- rrarčm331t5% 950- 1600 cma 34.5% 1600-2000 cm3 51,5% 2000 cm3 66,5% Osnova za davek je vrednost vozila s carino Prodam 126 P, letnik 1980 in bene elemente. Kobal, Sp. 93, Zg Gorje Prodam nov TOMOS avtomatik (al.platišča) prevoženih 200 km za 9000,00 din, otroški avtosedež (nemški) za 1900,00 din. Kobe, Tomšičeva 21 a, Jesenice 7353 Prodam RENAULT R 4TL, letnik 1981, registriran do aprila 1991. Grosar Franc, Kidričeva 41, Kranj Prodam zadnja blatnika in praga, prednje steklo in nekaj drugih delov za ŠKODO 100 S po ugodni ceni. Ravnik, Zoisova 17, Boh. Bistrica_7362 Prodam FORD TAUNUS 15 M, dobro ohranjen, poceni.» 39-641 Prodam zelo ohranjen 1300, letnik 1978 in FIAT 850, letnik 1985. Štempihar, Gradnikova 4, Kranj Prodam JAVVO 350, staro dve leti in aluminijasta platišča za Z 101. Arsenič, Orehovlje 1, Kranj, Pre- doslje_7373 Prodam JEEP VVILUS, letnik 1945, motor mercedes 220 D, registriran do 11.4.1991 z dodatno opremo. » 88-028_7375 Prodam GOLF JL, letnik 1980. »45-271, popoldan_7376 Prodam R 4 TL po delih ter hruško-ve plohe. » 42-527, popoldan Prodam Z 750, letnik november 1980. »22-650 dopoldne, » 23-456 popoldne_7381 Prodam Z 128 1,1 GX, letnik oktober 1987, 34.000 km. » 74-659 Ugodno prodam LADO NIVO, le-tnik 1986 in motor JAVVA 350. »77-054_7390 Prodam VVV 1200, kleparsko in generalno obnovljen. Svetelj, Ul. Pavle Medetove 5, Naklo 7391 Ugodno prodam zelo ohranjen avto BX Citroen 16 TRS, letnik 1983. Mokič Feliks, Langusova 58, Radovljica_7392 LADO 1500 SL, ohranjeno, reg. do maja 1991, prodam, česen, Pod lubnik 160, škofja Loka, »47-313, int. 397, dopoldan_7395 Prodam Z 101, letnik 1978, vozna, neregistrirana.» 633-766 7396 Prodam Ž 10T letnik 1982. »27-704_7398 Prodam motor za dele od GS KLUB, cena motorja po dogovoru. Rozman Viljem, Jelov ška 7, Radovljica_7399 Prodam JUGO 45, letnik 1983. Ri-stov, Gorenjskega odr. 18, Kranj Prodam TOMOS 14 M, letnik 1987. Gnjezda, Zg. Duplje 97_7411 Prodam Z 126 P, nov registriran, cena 45000,00 din. Gorenc Jože, Gorenjesavska c. 20, kranj 7426 Prodam TAM 6500 celega ali po delih. »74-368_7427 Z 1500, letnik 1979, prodam za 800 DEM. »37-864_7428 Prodam DIANO, lepo ohranjena, letnik 1981, prevoženih 54000 km. Vrhovnik, Hrastje 144, » 33-371 Prodam LADO NIVO, letnik 1989, 8000 km, dodatno opremljeno in R 4 GTL, letnik 1988, 22000 km, oba registrirana do aprila 1991. »061/557-318_7432 Ugodno prodam FIAT 126 P, motor po generalni. »50-838 ali 70-781_7433 Prodam PEUGEOT 104, letnik 1979, registriran do 6.5.1991. Istenič Iztok, Zg.Bitnje 175(pri puškami), Žabnica 7435 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. Valjavčeva 6, št. 8, Kranj 7436 Golfa prodam. 1 od 8. do 11. ure 75-557 dopoldan 7439 Prodam Z 750, letnik 1984. Milte-novič, Valjavčeva 14, Kranj 7440 Ugodno prodam R 4, letnik 1985. Sp. Gorje 192 B_7450 Prodam JUGO 45, letnik 1986 december. Hafner, Godešič 71 A, Škofja Loka 7451 Prodam OPEL ASCONO 1,8 GTI Campe, letnik 1986. » 34-457 7452 Prodam Z 101. dobro ohranjeno. Ogled vsak dan. Praše 30, Mavčiče Prodam MERCEDES MOTOR 220 D v okvari. » 78-693 7461 O NISSAN SINTSCHNIG VELIKA IZBIRA VOZIL -ODLIČNE IZVOZNE CENE 3 LETA GARANCIJE DO 100.000 KM!! NUDIMO VAM TUDI: NADOMESTNE DELE, D0D. OPREMO IN SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO NAJVEČJI NISSAN ZASTOPNIK NA KOROŠKEM BELJAK, KARAvVANKENVVEG 56 Tel. 9943-4242-33112 CELOVEC, LASTENSTRASSE 58 Tel. 9943-463-33114 Porsche Klagenfurt 9010 Celovec. VillacherStrasse 213.4_7_> Au 620-460 7528 »rodam JUGO 45 A, letnik 1988, »dlično ohranjen. » 42-722 7530 »rodam Z 850, letnik 1981, registri-an do januarja 1991. Kavar Drago, SPAR MARKET ŽIVILA • ČISTILA • OBLAČILA • ŽELEZNI PRODUKTI • VSE ZA ŠIVILJE NOGAVICE • STEKLENI IZDELKI. PONUDBA MESECA: ANANAS V DOZI 1 kg SAMO 7,90 iadovlje 2, Tržič 7531 'rodam karambolirano KATRO. C. \a Naklo, vikend št 6 7532 »rodam VISO CLUB 2, letnik 1982, egistrirana za celo leto. čiča, Pa erjeva 11,Šenčur 7534 Jgodno prodam dobro ohranjeno M 01, letnik 1980 in 126 P, starejši etnik, registrirana celo leto. Ader-jas 24, Cerklje,» 42-348 7536 JUGO GVX AMERIKA, letnik 1989, 11000 km, dobro ohranjen, pro-iam. »57-376 7538 iMMMMMil FRANZ ORASCH • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA . • SERVIS IN POPRAVIL/« • VELIKA IZBIRA VCZl IZ PONUDBE: R 19 export samo od 107.900.- Vodam CITROEN BX. » 50-454 »rodam R 8 zelo dobro ohranjen, tegistriran do decembra 1990 in VPN 6. » 39-064, od 19. do 21 ure DIANO, letnik 1977, ugodno pro-Jam.» 28-434 7542 Vodam VW 1300, letnik 1971, lah-;o tudi po delih. »51 263 7544 Vodam JUGO 45, letnik 1982, re k jistriran do 20.5.1991. Bitenc Ciril, tvirče 8, Tržič 7545 'rodam VVV 1300, letnik 1973, vo-:en.» 25-851 7548 Vodam GOLFA diesel, letnik 1984 ili zamenjam za cenejši avto. S> 39-399 7549 Prodam JUGO KORAL 45, star dve leti, registriran do 16.5.1991. Cena po dogovoru » 67-164 7550 Prodam Z 101, letnik 1984, registri-ran do 28.2.1991. Papler, Senično 27, Tržič (pri usnjarni), » 57-878 _ 7551 Prodam OPEL REKORD, letnik 1980, karamboliran. Jerala Srečko, Podreča 15, Mavčiče_7552 Prodam Z 850, karambolirano, le-tnik 1982. »633-609_7553 Prodam R 4 GTL, star 19 mesecev, sivo modre barve. » 85-274 7555 M^RadsportFABJAN, VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) Prodam JUGO 45, letnik 1987. Kre-menovič Marinko, Mlekarska 14, Kranj 7596 Prodam karambolirano Z 101, letnik 1985. Luže 13, Šenčur 7597 Prodam APN 6. » 57-874 7638 POZOR! 00 11. 5. 00 25. 5. -VELIKA SPOMLADANSKA RAZPRODAJA VRTNIH KOSILNIC IN ORODJA s||ptRCCpiE! RAZPRODAJA RABLJENIH MOTORNIH ŽAG -POLOVIČNA CENA. PRI NAKUPU NAD ATS 1000.-VAM POKLONIMO BENCINSKI B0NJZA10L OBISK SE VAM VSEKAKOR IZPALČA FIRMA HASSLER GONTHER UNTERBERGEN 41 TEL.: 9943-4227-4252 10 KM OD UUKUA • SLOVENSKA POSTREŽBA PLAČILO TUDI Z VISA IN EUROCARO. UNO 45 JUGO, star 6 mesecev prodam. »82-126_7557 Prodam povišani furgon z dvojnimi osmi, tehnično brezhiben IMV diesel AUDI 100 LS, dobro ohranjen, registriran za celo leto in Z 101, starejši letnik ter nemškega OVČARJA, odličnih staršev, starega 9 mesecev. Milutinovič, Savska c. 24, Kranj 7560 Gostilna Begič Mato obvešča cenjene goste, da smo spet odprli sezono jedi na žaru. Odojek in jagenček po prehodnem naročilu. Začeli smo 12. 5. 1090 od 17. ure dalje, ob nedeljah od 12. ure. S*? priporočamo! Prodam SIMCO HORIZON TAL-BOT, letnik 1979. Mavec, šorlijeva 31, Kranj_7561 Prodam APN 6, letnik 1986. Čebulj, M. Pijade 6, Kranj_7564 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Maric, Planina 70 7570 Gostilna SEJEM Stara cesta 25. Kranj tel. 21-890 Organiziramo poročna kosila, poročna slavja in ostale vesele dogodke (do 100 oseb), skupinam nad 20 oseb nudimo 10 % popusta. Odprto vsak dan od 11. do 22. ure. sobota od 19. do 22. ure. nedelja od 8. do 12. ure. VSAK ČETRTEK SVEŽE MORSKE RIBE! Prodam GOLF, star 10 let. Ogled popoldan. Trg svobode 23, Tržič - Radovančevič Nikola_ 7574 JUGO 45, letnik 1984, prodam. Kranjec, Hrušica 71 a, Jesenice LADO 1600, letnik 1979, prodam. Sorak Nenad, Gorenjska 33 b, Radovljica 7578 MERCEDES 12 13, Ietnik1978, pro-dam. Janhar, Hraše 35 A, Smled-nik_7579 Ugodno prodam OPEL KADET 1,6 diesel, letnik 1987 november. »27-200_ 7581 Prodam AUDI 50 GLS, letnik 1976, registracija april 1991, obnovljen, za 32000,00 din in CB POSTAJO President Ar 7, 40 kanalov z dovoljenjem in antenami za 3500 din. »77-012__7582 Prodam R 18, 50.000 km, letnik 1986, odlično ohranjen. » 34-778 Prodam Z 101 55 GTL, letnik 1983, prevoženih 51.000 km. » 49-281 _7589 Nujno poceni prodam AUDI 80 , letnik 1977, uvoz 1987. Ogled petek, sobota. Kidričeva 53, Kranj-Mirko 7591 BT 50 S, star 17 mesecev, prodam za 11.080,00 din. »75-166 7598 ŠKODA 120 LS, letnik 1980, pro-dam za 2400 DEM. »50-166 ali 51-402_7602 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, 17000,00 din. »83-166 7603 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1983, 65000 km. Benedik, Zg. Bitnje 2_ 7605 Prodam GOLF diesel, april 1985, S paket, dodatno opremljen, temno moder, cena po dogovoru. Dem-Sar Stane, Log 40, Šk. Loka 7608 Prodam GOLFA diesel, letnik 1984. » 620-700_7613 Ugodno prodam športno ŠKODO, letnik 1978. Sr. vas 44, Šenčur 7615 Prodam MOTOR APN 6 v odličnem stanju, zelo ugodno. Marko Burgar. Zg. Bitnje 144 7616 Prodam VW 1300, letnik 1972, regi-striran do december 1990. Ažman, Lancovo 31, Radovljica 7620 GOLF JXD, letnik 1987, prodam. »73-664_7621 Prodam Z 101, letnik 1977, registriran do decembra 1990. Blažič, Dvorska vas 10, Begunje 7623 Z 101 GX 1,1, februar 1988, 28000 km, prodam. »68-114, int. 291 od 7 do 10. ure in 620-713, od 19.-21. ure 7626 BMW 316, letnik 1984, prodam. » 73-324_7628 Prodam LADO 1500 SL, letnik 1980, s plinsko napravo. Noč, Moste 5 a, Žirovnica,» 80-263 7630 Prodam FIAT 126 P, letnik 1977, obnovljen, vozen, neregistriran. Mirtič, Breg 159, Žirovnica, »80-917_7631 Prodam karamboliran JUGO 45, letnik 1982, mašina brezhibna, 1000 km po generalni, cena 1500 DEM. Smrekar Franc, Kamna gori-ca 16, »79-561_7633 Prodam Z 101, letnik 1984, GTL 55. Bajerič, Podlubnik 159, Škofja Loka_7634 Prodam R 4, letnik 1978, rdeče barve, neregistrirana, potrebna drobnih popravil.» 58-444 7637 Ugodno prodam ZASTAVA 101, le-tnik 1982, odlično ohranjena. Jaklič, Sveti Duh 170, škofja Loka (blizu trgovine). Prodam Z 750, letnik 1980. Novak, Sp. Otok 5, Radovljica 7639 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, re-gistrirana do 9.5.1991, 44.000 km, cena 6.100 DEM. Mlinar Marjan, Gorenja vas 244, » 69-668 7640 MERCEDES 1113, polmotor (stan-dard), TAM 4500, menjalnik kardan in boseh pumpo, Z 750, menjalnik, 2 motorja, razni rezervni deli, prodam. »632-107_7642 Prodam JUGO 45 letnik 1986. Kri-žaj, Godešič 142, Škofja Loka 7646 ZAPOSLITVE Zaposlimo urejeno dekle za strež bo. Gostilna Bizjak, Bela »45-017 SEJEM RABL.JENIH VOZIL NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU vsako nedeljo od 7. -13. ure Iščemo sodelavce za delo pri avstrijski zavarovalnici, šifra: EN KRATNA PRILOŽNOST 7412 Honorarno zaposlim dekle s področja Tržiča ali Radovljice za strežbo v lokalu. »061/271-278, v soboto dopoldan 7417 Iščem PASTIRJA za pašo krav na planini Goreljek na Pokljuki. Plačilo po dogovoru. Ličef Slavko, Ko-privnik 71, Bohinjska Bistrica, » 77-033, dopoldan_7464 HS Juleta Gabrovška 19, Kranj, išče čistilko. Informacije popoldan Gril ali » 38-505_7465 Gostišče Okraina Bled zaposli KV natakarico za določen čas. Pasivno znanje dveh tujih jezikov. » 77-458_7547 KV natakarico zaposlimo za nedoločen čas, GOSTILNA LAKNER, Cesta na Brdo 33, Kokrica. Informacije samo osebnol 7562 Iščem sposobne akviziterje z lastnim prevozom za prodajo otroške konfekcije in uvoženih artiklov. Denar takoj I »79-043, od 19. do 21. ure_7565 Iščem mlado dekle za delo v strežbi. ^46-307_ 7624 Sprejmem kakršno koli delo na dom, lasten prevoz. »49-163 7388 Zaposlim natakarja. » 75-335 7397 ® TOYOTA ORTNER • VELIKA IZBIRA VOZIL • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA ■UM. TO.: M4MM-41MI ni!inmTiu» » Iščem skupino za zidarska DELA. » 632-897_7645 Za popravilo čevljev iščem HONO-RARNO POMOČ. »46-169 7647 ŽIVALI_ JARKICE rjave, bele PIŠČANCE za nadaljno rejo, isa PETELINE, vse cepljene proti kokošji kugi, prodajamo po ugodni ceni od 19. maja dalje. Perutninska farma, Moste pri Komendi. »061/841-471 6641 Prodam 14 dni starega BIKCA »44-647_ _ 733« BIBA trgovina Jaka Platiše 13, Kranj Tel: 36-995 Cenjene kupce obveščamo, da smo s tovarno MTČ Čakovec za vas pripravili po zelo ugodnih cenah OTROŠKE POLETNE MAJICE 30,00 DO 46,00 din MOŠKE IN ŽENSKE POLETNE MAJE 45,00-108,00 din MOŠKE IN ŽENSKE BOMBAŽNE PIŽAME 206,00 din Na zalogi imamo veliko izbiro otroških kopalk tovarne Beti po ugodnih cenah od 90,00-144,00 din Vas veseli delo v gost. lokalu-Piz-zeriji? Znate biti prijazni, delovni ter odgovorni? Možnost redne ali honorarne zaposlitve vse inf. osebno, na naslovu Pizzerija pod gradom, Tržič, » 52-055 7401 Restavracija na Jesenicah zaposli natakarja in kuharja. »85-467 Prodam KRAVO frizijko, 5 mese cev brejo. Smolej, C. talcev 17, Ko roška Bela,» 82-253 7370 PSA (baset hunt) z rodovnikom ugodno prodam.» 50-929 738« Prodam PRAŠIČE za zakol ali daljno rejo. » 65-005 738' Prodam PUJSKE, težke 45 kg i" manjše. Sp. Brnik 60, Cerklje 742« Prodam eno leto stare KOKOst Zg. Bela 19, »45-738 7431 Ugodno prodam ČEBELJE družine in rabljene PANJE. Debenc Vinko, Reteče 82, Škofja Loka 7344 Prodam KRAVO frizijko dve meseca po teletu, drugo tele. češnjica 21, Železniki_7352 Črne kužke (mati pudelj) oddamo dobrim ljudem. » 39-301 7354 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu. Koritno 5, Bled, » 78-595_7356 Prodam KRAVO po izbiri. Mavčiče 102 A_7363 TELICO po izbiri prodam 250 in 300 kg ter drva, cena ugodna. Fab-jan, Vošče 1 A, Radovljica, » 74-746 _7364 Prodam TELIČKA simentalca, tež-kega 100 kg in PRAŠIČKE, težke po 30 kg. » 49-540_7365 Prodam OVCE jezersko-solčavske pasme. Dovžan Rudi, Breg 109, Žirovnica 7367 Študenti, dijaki in ostali popotniki - pozor! Še pred odhodom na počitnice si lahko naročite katalog z več kot 600 naslovi hostlov, mladinskih domov in ostalih poceni prenočišč v Evropi, kot pomoč pri vašem popotovanju! Vse informacije po tel, 061/343-063 od 11. do 21. ure. Prodam kravo mlekarico. Rehber* ger Albin, Podbrezje 158, Duplje _743J Prodam PRAŠIČE, težke od 50 dO 80 kg. Trboje 109, Kranj 7442 Prodam mlado jalovo KRAVO a) zamenjam za mlekarico z doplači lom. Nekovlč, Sp. Duplje 23, Du pije_744j Prodam KRAVO simentalko, pO drugem teletu ali tik pred telitvijo Soklič Franc, Selo 22, Bled 744? Prodam TELIČKO SIMENTALKO! staro 8 tednov. Voglje, Letališka 20 _747jj Prodam BIKCA ali TELICO, staro I mesece. Tenetiše 6, Golnik 74tl Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. C. na Klanec 5, Kranj _7500J Prodam ZAJCE in zajce lahko t mladičem. Polica 13, Naklo 750% Prodam JARKICE, sorte prelu* rjave in bele piske, v juniju tudi grahaste. Urh, Zasip Reber 3, Bled 7523 BRAZDA KALAN POUŠICA 6, Podnart Nove ugodnosti za kupce! BCS kosilnice, traktorji Zetor, Torpedo in IMT, ki-per prikolice Tehnostroj. Se priporočamo! Prodam KRAVO, brejo 9 mesece^ Mulej, Krnica 72, Zg. Gorje 753J; Prodam KRAVO frizijko, po prvi t«' litvi. Ilovka 2, Kranj_7541 Prodam TELIČKO simentalko, staj ro dva meseca in krompir igor Praprotna polica 24, Cerklje 755* Prodam »47-281 KOKER ŠPANJEL* 7563. JARKICE nesnice, prodajamo. B*'l leharjeva 49, Šenčur_757* Prodam 10 PUJSKOV od 20-40 Mj.; Dovje 111, Mojstrana_75jj*| Prodam rjave JARKICE, stare J meseca. Poženik 27, Cerklje 760; Prodam več koz in kozličev. Grad1') Sar, Pod Lasca 8, Tržič_76j* Prodam eno leto staro TELICO Jj mentalko »66-511_762JJ Prodam TELIČKO in BIKCA, otf frizijca. Jamnik, Žabnica 8 78j| Prodam kravo simentalko z dr"', gim teletom. Jama 8, Mavčiče Prodam rotacijsko KOSILNIC^ 135, je še v garanciji, 5 % popust* Zalog 10, Cerklje 465 ^ DROGERIJA • VSTRAŽIŠČU Varčnost je vaša odlika, zato vam ni potrebno v Avstrijo. Po zelo ugodnih cenah vam nudimo uvoženo moško in žensko negovalno in dekorativno kozmetiko, bižuterijo, čistila. Nizke cene so naš moto in vaše zadovoljstvo. Obiščite nas in se prepričajte! Tel.: 064/23-025 Odprto vsak dan od 8. -12. ure in od 15.-19. ure sobota od 9. -13. ure . ? petek,18. maja 1990 ZAHVALA Ob nenadni, mnogo prezgodnji smrti dragega moža, očeta, sina, dedka, brata, svaka in tasta NEJCA KALANA roj. 1942 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, sodelavcem DO Sava Kranj, Iskra Terminali, ZTKO Kranj, gasilcem iz Brega, gospodu župniku iz Stražišča in •pevcem iz Naklega ob spremstvu na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Orehek, 9. maja 1990 27. STRAN CG& i) SO (GLAS GLAS Sporočamo žalostno vest, da nas je v 52. letu starosti zapustil naš sodelavec iz DE PREDILNICA MIROSLAV GOLOB vodja čistilne skupine Dolgoletnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Delovni kolektiv TEKSTILINDUS KRANJ ZAHVALA Za vedno smo se poslovili od naše drage mame MARIJE CVENKELJ Španove mame iz Ljubna Ob njenem slovesu smo dolžni toplo zahvalo za spremstvo na njeno zadnjo pot sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala za izražena sožalja in prelepo cvetje za pomoč v težkih trenutkih. Hvala KS Ljubno za darovano cvetje in izraženo pozornost. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Romanu Mihorju za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem iz Nakla za občuteno zapete pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku in se poklonili njenemu spominu. Vnuka Miran in Helena, snaha Rezka Ljubno, 9. maja 1990 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz obrata Vzdrževanje in energetike SLAVKO HAFNER rojen 1931 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 14. maja 1990, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Delovni kolektiv Sava Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tovarne Vist ALOJZ LUMPERT roj. 1922 Od njega smo se poslovili v soboto, 12. maja 1990, ob 16. uri na pokopališču v Trbojah. Delovni kolektiv Sava Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, strica in svaka HINKA OZIMA roj. 1932 iz Šutne se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vsem znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali, izrekli ustno in pisno sožalje, podarili cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni UKC — Bolnišnici Golnik in dr. Bajžlju za vso skrb v času njegove kratke in hude bolezni. Najlepša hvala za vso pozornost in spremstvo GD Zabnica, AMD Šenčur in sodelavcem iz Save Kranj — Obrat VZE in Energetika za vso pozornost in nudeno pomoč, posebno še tov. Budni za lep in ganljiv govor. Iskrena hvala sodelavcem iz Save Kranj — Prodaja VLP in Finančna likvidatura in LTH Škofja Loka — Komerciala in SET za podarjeno cvetje in nudeno pomoč. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Šut na, 11. maja 1990 ZAHVALA Ob bridki in težki izgubi moža ter našega atija, sina in brata JANEZA ZUPANA iz Tržiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu Pospremili na njegovo mnogo prerano zadnjo pot. Hvala vsem darovalcem cvetja, še posebej pa Kompasu Ljubelj, Gorski reševalni službi iz Tržiča, sodelavcem Zdravstvenega doma Tržič, bivšim sodelavcem Obrtnega podjetja iz Tržiča "i Pihalnemu orkestru za izredno pozornost ob njegovi smrti ter za častno stražo in spremstvo. Hvala za pomoč kolektivu tovarne TRIO iz Tržiča. Prav lepo se zahvaljujemo tudi prijatelju Nacetu. Zahvala velja tudi prijateljem in sosedom, ki so nam v tako težkem trenutku priskočili na pomoč. Lepa hvala govorniku Mirku Isteniču za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se pogrebni službi, praporščakom, gospodu župniku 2a pogrebni obred in skrbno izbrane tolažilne besede. Hvala tudi pevcem kvinteta Gorenjci iz Naklega. Še enkrat najlepša hvala vsem tistim neimenovanim, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in nas tolažili v teh res težkih trenutkih. Žalujoči: žena Jelka, hčerka Petra, sin Miha, mama, D|,at Nace, sestre Miča, Silva, Judita in Milka z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, tašče, tete in svakinje VALERIJE NABERNIK roj. Štupar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali ustno in pisno sožalje, podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni ambulanti Brnik dr. E. Finci-Leskovar, medicinski sestri S. Bogataj, osebju KC TOZD Inštitut Golnik, višji medicinski sestri M. Bratkovič, nekdanjim sodelavcem SAVA Kranj in kolektivoma Iskre in Creine. Najlepša hvala za vso pozornost govorniku KS Primskovo. Nadalje smo dolžni zahvalo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni V tujini bil si, v prahu vrnil se domov, želja se Ti je spolnila, da v domači zemlji spiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica LUDVIKA KVASA Sp. Zalog 43 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Topla zahvala župniku Gradišku za lepo opravljeni cerkveni obred. Vsi njegovi maj 1990 Zalog pri Cerkljah, Ljubljana, Kranj, Britof, Pšenična polica, Kamnik ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta, moža, brata in strica PETRA GRZETIČA iz Stare Loke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali ob slovesu, mu darovali cvetje, nam izrazili sožalje ter ga spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo bolnišnici Jesenice, Domu oskrbovancev dr. Albina Drolca v Preddvoru, pevcem za zapete žalostinke, govorniku, LTH, Verigi, sosedom, gospodu župniku iz Stare Loke za skrbno opravljen obred. Žalujoči: žena Anica, sin Peter z družino ter ostalo sorodstvo Stara Loka, Jesenice, 12. maja 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, tasta, pradeda in strica VALENTINA BUKOVICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Zrim-šku za zdravljenje, sosedom za pomoč, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Spet pomlad na Tvoj vrt prišla in čakala je, da prideš tudi Ti, sedla je na rosna tla in jokala, ker Te ni. (Gregorčič) V SPOMIN Bi Dragemu možu, očiju in dedku STANETU KALANU Mineva drugo leto, odkar te ni več med nami. Ustvaril si nam dom, ki si ga tako želel, toda kruta usoda je posegla vmes. Ni ti bilo usojeno, da bi užival sadove svojega dela in truda. Za teboj je ostala praznina! Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in ga ohranjate v lepem spominu Njegovi Zgornje Bitnje, Ljubljana ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete TONČKE JAVORNIK roj. Jeler se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in nekdanjim sodelavkam. Iskrena hvala sodelavcem Elektro Kranj, Obrtnemu podjetju Kranj, finančni službi Sava Kranj in ŠD Podgorje, sosedom iz Vele-sovega in Trate za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred in domačim pevcem za zbrano petje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Pangeršica, Velesovo, Trata, Visoko, Čadovlje ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče JOŽEFE ŽNIDAR roj. Kropar, I. 1914 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sosedom z vrta, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Petrola in Iskre (Števci, vrtalnica) za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala velja dr. Be-leharju in ostalemu zdravstvenemu osebju za pomoč ob njeni dolgotrajni bolezni. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Vopovlje, 9. maja 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice in tete PAVLE JELAR roj. Lampe se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijatelje, sosedom in vsem drugim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje, nam pomagali in izrekli sožalje. ŽALUJOČI VSI NJENI Zgornji Brnik, 12. maja 1990 CESTNO PODJETJE KRANJ p. KRANJ. JEZERSKA C. 20 • TEL 26861. TELEX 37720 CP KRN YU CESTNO PODJETJE KRANJ p.o. Jezerska cesta 20 64000 Kranj Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta R-319 KRANJ -ŠKOFJA LOKA na odseku STARI DVOR do križišča PLE-VNO v ŠKOFJI LOKI zaprta za ves promet od 21. 5. 1990 do 31. 8. 1990. Obvoz za ves promet je določen na relaciji STARI DVOR - ŽELEZNIŠKA POSTAJA - LIPICA - PLE-VNO in obratno. Popolna zapora je potrebna zaradi razširitve mostu čez SO-RO in rekonstrukcije KRIŽIŠČA STARI DVOR. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da CESTNO PODJETJE KRANJ in SGP »TEHNIK« ŠKOFJA LOKA navedenih del ne moreta izvajati med prometom. VOZNI RED NA RELACIJI KRANJ-ŠK. LOKA IN OBRATNO, Dan Gorenjcev 20. maja v Preddvoru PRIDITE, GORENJSKA KLIČE! Zdaj ko imamo tudi Gorenjci ministre v novi vladi, bo vse lažje! Še DAN GORENJCEV BO LEPŠI! Dopoldne bo naravnost super za otroke: slovita Mojca Horvat, odlični plesalci, potem pa folklora iz Vopovelj in ob vsem tem še Romana Kranjčan s svojimi pesmimi - sladoleda in tort pa - ohoho! Otroci v NEDELJO JE DOPOLDNE VSE VAŠE! Še lastno slaščičarno smo vam pripravili... Popoldne pa: PESTRO! Tof, Moped Shovv - tam okoli 16. ure, zanimivi gostje (povabljeni Tomo česen, Franci Petek, Bojan Križaj, Franc Košir, Helena Blagne, Metka Centrih - Vogelnik, Ivan Oman, Viktor Brezar, Janez Dolinar, Janko Ropret, Mojca Dežman in še in še. Bo Dušan Mravlje v Preddvor pritekel? Kdo ve...) Lepotni salon bo delal predvsem za GLASOVE BRALCE, ki bodo lahko v Preddvoru oddali mali oglas in naročili Glas, ki jim bo do polletja zastonj hodil v hiše. Popust bo tudi pri malih oglasih... Seveda pa bomo tam tudi Besničani z Dimežovo vu-kno, da o sodih Slovina in vozu s pivskimi radostmi Uniona ne govorim. POSEBNA PONUDBA: v Preddvoru vam bodo ob vseh gorenjskih specialitetah pripravili tudi kosilo - po 50 din na osebo! To je pa ceneje kot doma! Nasploh boste tam videli vse: oglarje, klekljarje iz Žirov, druge zanimive obrtnike, zraven pa poskusili masounek z Jezerskega in še in še. SREČELOV ima za več kot 30.000 dinarjev SODELOVALI STE V GLASOVI ANKETI Vsi, ki ste sodelovali in preko Glasa vabili ZNANE GORENJCE - hvala! Dobili smo preko tisoč glasovnic, rezultate pa vidite na »seznamu povabljenih« - nekaj gostov pa smo povabili še sami. Ker smo obljubili nagrade, vam sporočamo tole: 20 izžrebanih med vami (pol bralcev, pol bralk) bo dobilo na dom OBVESTILO, s katerim se v nedeljo v PREDDVORU ženske lahko NALIČITE, moški pa OSTRIŽETE! če pa za »polepšanje« mojstra Tomija niste in bi raje obdržali tako frizuro, kot jo imate, vas bomo vseeno veseli v Preddvoru, uredništvo Glasa pa vam obljublja kako drugo presenečenje... NI SLOVENCA ČEZ GORENJCA POKROVITELJI: GORENJSKI GLAS ŽIVILA GORENJSKA BANKA KOKRA JELOVICA nagrad! Prvo prispeva Jelovica: okoli 3.000 din vredno sedežno garnituro! LIPA bo godla vesele viže, Nataša Bešter in Miran šubic bosta ves ta gorenjski praznik vodila, ne smemo pozabiti Godbe na pihala iz Kranja, folklori-stov s Primskovega in še mnogih drugih! Veselo bo, kot še nikoli! VESELI BOMO, ČE BOSTE PRIŠLI V PREDDVOR Z IZVIRNIM STARIM ALI MODERNIM; ŠPAROVČKOM ALI GORENJSKO MARELO! Natečaj še traja! Nagrade pa čakajo! VSTOPNINE NI! KI BI VELJAL V GASU ZAPORE OD 21.5.1990-31.8.1990 VOZNI RED NA RELACIJI KRANJ—ŠK. LOKA IN OBRATNO, KI BO VELJAL V ČASU ZAPORE OD 21. 5.1990—31. 8.1990. ŠKOFJA LOKA—KRANJ Postaje km 1 V 2 D 3 V 4 D* 5 V 6 D* Škofia Loka 0 O 5.10 5.40 6.10 6.40 7.10 7.40 Plevna 1 5.11 5.41 6.11 6.41 7.11 7.41 Kroj 2 5.13 5.43 6.13 6.43 7.13 7.43 Kolodvor 3 5.15 5.45 6.15 6.45 7.15 7.45 Trata MD 4 5.16 5.46 6.16 6.46 7.16 7.46 Stan dvor 5 5.18 5.48 6.18 6.48 7.18 7.48 Virmaše 5 5.19 5.49 6.19 6.49 7.19 7.49 Sveti duh 6 5.21 5.51 6.21 6.51 7.21 7.51 Forme 7 5.23 5.53 6.23 6.53 7.23 7.53 Dorfarje 7 5.24 5.54 6.24 6.54 7.24 7.54 Zabnica 8 5.25 5.55 6.25 6.55 7.25 7.55 Sp. Bitnje 9 5.27 5.57 6.27 6.57 • 7.27 7.57 Sr. Bitnje 10 5.28 5.58 6.28 6.58 7.28 7.58 Zg. Bitnje 11 5.30 6.00 6.30 7.00 7.30 8.00 Iskra II. 12 6.01 7.01 8.01 Ješe 12 5.32 6.32 7.32 Stražišče 13 5.33 6.33 7.33 Labore 13 5.34 6.04 6.34 7.04 7.34 8.04 Kranj 2P 14 5.36 6.06 6.36 7.06 7.36 8.06 Kranj AP 16 P 5.39 6.09 6.39 7.09 7.39 8.09 Postaje km 10 V 11 D* 12 V Škofja Loka Plevna Kroj Kolodvor Trata M D Stari dvor Virmaše Sveti duh Forme Dorfarje Žabnica Sp. Bitnje Sr. Bitnje Zg. Bitnje Iskra II. Ješe Stražišče Labore Krani ŽP Kranj AP 0 1 2 3 4 5 5 6 7 7 8 9 10 11 12 12 13 13 14 16 8.10 8.11 8.13 8.15 8.16 68 19 8.21 8.23 8.24 8.25 8.27 8.28 8.30 8.32 8.33 8.34 8.36 8.39 9.10 9.11 9.13 9.15 9.16 9.18 9.19 9.21 9.23 9.24 9.25 9.27 9.28 9.30 9.32 9.33 9.34 9.36 9.39 10.10 10.11 10.13 10.15 10.16 10.18 10.19 10.21 10.23 10.24 10.25 10.27 10.28 10.30 10.32 10.33 10.34 10.36 10.39 11.10 11.11 11.13 11.15 11.16 11.18 11.19 11.21 11.23 11.24 11.25 11.27 11.28 12.30 11.32 11.33 11.34 11.36 11.39 11.40 11.41 11.43 11.45 11.46 11.48 11.49 11.51 11.53 11.54 11.55 11.57 11.58 1200 12.01 12.04 12.06 12.09 12.10 12.11 12.13 12.15 12.16 12.18 12.19 12.21 1223 12.24 12.25 12.27 12.28 12.30 12.32 12.33 12 34 12.36 12 39 ŠKOFJA LOKA—KRANJ Postaje 13 D* 14 V 15 D 16 V Ško)|a Loka O 12.40 13.10 13.40 14.10 Plevna 12.41 13.11 13.41 14.11 Kroj 12.43 13.13 13.43 14 13 Kolodvor 12.45 13.15 13.45 14.15 Trata MD 12.46 13 16 13.46 14.16 Stari dvor 12.48 13.18 13.48 14.18 Virmaše 12.49 13.19 13.49 14.19 Sveti duh 12.51 13.21 13.51 14.21 Forme 1253 1323 13.53 14.23 Dorfaqe 12.54 13.24 13.54 14.24 Zabnica 12.55 13.25 13.55 14.25 Sp. Bitnje 12.57 13.27 13.57 14.27 Sr. Bitnje 12.58 13.28 13.58 14.28 Zg. Bitnje 1300 13.30 14.00 14.30 Iskra II. 13.01 — 14.01 _ Ješe — 13.32 _ 14.32 Stražišče — 13.33 _ 14.33 Labore 13.04 13.34 14.04 14.34 Kranj ŽP 13.06 13.36 14.06 14.36 Kranj AP P 13.09 13.39 14.09 14.39 Postaje 17 18 19 20 21 22 23 D D D* V D* V D* Škofja Loka O 14.40 15.10 15.40 16.10 16.40 17.10 17.40 Plevna 14.41 15.11 15.41 16.11 16.41 17.11 17.41 Kroj 14.43 15.13 15.43 16.13 16.43 17.13 17.43 Kolodvor 14.45 15.15 15.45 16.15 16.45 17.15 17.45 Trata M D 14.46 15.16 15.46 16.16 16.46 17.16 17.46 Stari dvor 14.48 15.18 15.48 16.18 16.48 17.18 17.48 Virmaše 14.49 15.19 15.49 16.19 16.49 17.19 17.49 Sveti duh 14.51 15.21 15.51 16.21 16.51 17.21 17.51 Forme 14.53 15.23 15.53 16.23 16.53 17.23 1753 Dorfarje 14.54 15.24 15.54 16.24 16.54 17.24 17.54 Zabnica 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 17.55 Sp. Bitnje 14.57 15.27 15.57 16.27 16.57 17.27 17.57 Sr. Bitnje 14.58 15.28 15.58 16.28 16.58 17.28 17.58 Zg. Bitnje 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 Iskra II. 15.01 — 16.01 — 17.01 . — 18.01 Ješe — 15.32 _ 16.32 — 17.32 — Stražišče — 15.33 — 16.33 — 17.33 — Labore 15.04 15.34 16.04 16.34 •7 04 17.34 18.04 Kranj ŽP 15.06 15.36 16.06 16.36 17.06 17.36 18.06 Kranj AP P 15.09 15.39 16.09 16.39 17.09 17.39 18.09 ŠKOFJA LOKA —KRANJ Postaje 24 25 26 27 28 29 30 V D* V D* V V V Škofja Loka O 18.10 18.40 19.10 19.40 20.10 21.21 22.10 Plevna 18.11 18.41 19.11 19.41 20.11 21.11 22.11 Kroj 18.13 18.43 19.13 19.43 20 13 21.13 22.13 Kolodvor 18.15 18.45 19.15 19.45 20.15 21.15 22.15 Trata MD 18.16 18.46 19.16 19.46 20.16 21.16 22.16 Stari dvor 18.18 1848 19.18 19.48 20.18 21.18 22.18 Virmaše 18.19 18.49 19.19 19.49 20.19 21.19 22 19 Sveti duh 18.21 18.51 19.21 19.51 20.21 21.21 22.21 Forme 18.23 18.53 19.23 19.53 20.23 21.23 22 23 Dorfarje 18.24 18.54 19.24 19.54 20.24 21.24 22.24 Žabnica 18.25 18.55 19.25 19.55 20.25 21.25 22.25 Sp. Bitnje 18.27 18.57 19.27 19.57 20.27 21.27 22.27 Sr. Bitnje 18.28 18.58 19.28 19.58 20.28 21.28 22.28 Zg. Bitnje 28.30 19.00 19.30 20.00 20.30 21.30 22.30 Iskra II. — 19.01 — 20.01 — —. — Ješe 18.32 — 19 32 — 2032 21.32 22 32 Stražišče 18.33 — 19.33 — 20.33 21.33 22.33 Labore 18.34 19.04 19.34 20.04 20.34 21.34 22.34 Kranj ŽP 18.36 19.06 19.36 20.06 20.36 21.36 22.36 Kranj AP P 18.39 19.09 19.39 20.09 20.39 21.39 22 49 OPOMBA: POD ŠT. 11, 13, 21, 23, 25 IN 27 LINIJE OBRATUJEJO V ČASU ŠOLE KRANJ—ŠKOFJA LOKA Postaie 1 D 2 V 3 D 4 V 5 D* 6 V 7 V Kranj AP O 5.10 5.40 6.10 6.40 7.10 7.40 8.40 H. Creina 5.12 5.42 6.12 6.42 7.12 7.42 8.42 Kranj ŽP 5.14 5.44 6.14 6.44 7.14 7.44 8.44 Labore 5.16 5.46 6.16 6.46 7.16 7.46 8.46 Stražišče 5.17 5.47 — 6.47 — 7.47 8.47 Ješe 5.18 5.48 —• 6.48 7.48 8.48 Iskra II — — 6.18 — 7.18 — — Zg. Bitnje 5 20 5 02 6.20 0 50 7.20 7.50 8.50 Sr. Bitnje 5.22 5.52 6.22 6.52 7.22 7.52 8.52 Sp. Bitnje 5.23 5.53 6.23 6.53 7.23 7.53 8.53 Žabnica 5.25 5.55 6.25 6.55 7.25 7.55 8.55 Dorfarje 5.26 5.56 6.26 6.56 7.26 7.56 8.56 Forme 5.27 5.57 6.27 6.57 7.27 7.57 8.57 Sv. Duh 5.29 5.59 6.29 6.59 7.29 7.59 8.59 Virmaše 5.31 6.01 6.31 7.01 7.31 8.01 9.01 Stari dvor 5.32 6.02 6.32 7.02 7.32 8.02 9.02 Trata MD 5.33 6.03 6.33 7.03 7.33 803 9.03 Kolodvor 5.35 6.05 6.35 7.05 735 8.05 9.05 Kroj 5.37 6.07 6.37 7.07 7.37 8.07 9.07 Plevna 5.39 6.09 6.39 7.09 7.39 8.09 9.09 škofja Loka P 5.40 6.10 6.40 7.10 7.40 8.10 9.10 Postaie 8 9 10 11 12 13 14 V D* V D* V D* V Kranj AP O 9.40 10.10 10.40 11.10 11.40 12.10 12.40 H. Creina 9.42 10.12 10.42 11.12 11.42 12,12 12.42 Kranj ŽP 9.44 10.14 10.44 11.14 11.44 12.14 12.44 Labore 9.46 10.16 10.46 11.16 11.46 12.16 12.46 Stražišče 9.47 — 10.47 11.17 11.47 12.17 12.47 Ješe 9.48 — 10.48 11.18 11.48 12.18 12.48 Iskra II — 10.18 — — — — — Zg. Bitnje 9 50 10.20 10.50 11.20 11.50 12.20 12.50 Sr. Bitnje 9.52 10.22 10.51 11.22 11.52 12.22 12.52 Sp. Bitnje 9.53 10.23 10.53 11.23 11.53 12.23 12.53 Žabnica 9.55 10.25 10.55 11.25 11.55 12.25 12.55 Dorfarje 9.56 10.26 10.56 11.26 11.56 12.26 Forme 9.57 10.27 10.57 11.27 11.57 12.27 Sv. Duh 9.59 10.29 1059 11.29 11.59 12.29 Virmaše 10.01 10.31 11.01 11.31 12.01 12.31 Stari dvor 10.02 10.32 11.02 11.32 12.02 12.32 Trata MD 10.03 10.33 11.03 11.33 12.03 12.33 Kolodvor 10.05 10.35 11.05 11.35 12.05 12.35 Kroj 10.07 10.37 11.07 11.37 12.07 1237 Plevna 10.09 10.39 11.09 11.39 12.09 12.39 Škofja Loka P 10.10 10.40 11.10 11.40 12.10 12.40 KRANJ—ŠKOFJA LOKA Postaie 15 D* 16 V 17 D 18 V 19 D* 20 V Kranj AP H. Creina Kranj ŽP Labore Stražišče Ješe Iskra II Zg Bitnje Sr. Bitnje Sp. Bitnje Žabnica Dorfarje Forme Sv. Duh Virmaše Stan dvor Trata MD Kolodvor Kroi Plevna Škofja Loka O 13.10 13.12 13.14 13.16 13.18 13.20 13.22 13.23 13.25 13.26 13.27 13.29 13.31 13.32 13.33 13.35 13.37 13.39 13.40 13.40 13.42 13.44 13.46 13.47 13.48 13.50 13.52 13.53 13.55 13.56 13.57 13.59 14.01 14.02 14.03 14.05 14.07 14.09 14.10 14.10 14.12 14.14 14.16 14.18 14.20 14.22 14.23 14.25 14.26 14.27 14.29 14.31 14.32 14.33 14.35 14.37 14.39 14.40 14.40 14.42 14.44 14.46 14.47 14.48 14.50 14.52 14.53 14.55 14.56 14.57 14.59 15.01 15.02 15.03 15.05 15.07 15.09 15.10 15.10 15.12 15.14 15.16 15.18 15.20 15.22 15.23 15.25 15.26 15.27 15.29 15.31 15.32 15.33 15.35 15.37 15.39 15.40 15.40 15.42 15.44 15.46 15.47 15.48 15.50 15.52 15.53 15.55 15.56 15.57 15.59 16.01 16.02 16.03 16.05 16.07 16.09 16.10 Postaje 22 V 23 D* 24 V 25 D* 26 V 27 D* Kranj AP O 16.40 17.10 17.40 18.10 18.40 19.10 H. Creina 16.42 17.12 17.42 18.12 18.42 19.12 Krani ŽP 16.44 17.14 17.44 18.14 18.44 19.14 Labore 16.46 17.16 17.46 18.16 18.46 19.16 Stražišče 16.47 — 17.47 18.17 18.47 — Ješe 16.48 — 17.48 18.18 18.48 — Iskra II — 17 18 — — — 19 18 Zg. Bitnje 16.50 17.20 17.50 18.20 18 50 19.20 Sr. Bitnje 16.52 17.22 17.52 18.22 18.52 19.22 Sp. Bitnje 16.53 17.23 17.53 18.23 18.53 19.23 Žabnica 16.55 17.25 17.55 18.25 18.55 19.25 Dorfane 16.56 17.26 17.56 18.26 18.56 19.26 Forme 16.57 17.27 17.57 18.27 18.57 19.27 Sv. Duh 16.59 17.29 17.59 18.29 18.59 19.29 Virmaše 17.01 17.31 18.01 18.31 19.01 19.31 Stan dvor 17.02 17.32 18.02 18.32 1902 19.32 Trata MD 17.03 17.33 18.03 18.33 19.03 19.33 Kolodvor 17.05 17.35 18.05 18.35 19.05 19.35 Kroi 17.07 17.37 18.07 18.37 19.07 19.37 Plevna 17.09 17.39 18.09 18.39 19.09 19.39 školja Loka 17.10 17.40 18.10 18 40 19.10 19.40 1256: 12.57 12.58 13.01 13.02 13.03 13.05 13-1 13.1 21 - r 16 1* k 16 2C l 16 22 16.23 16.25 16.26 nc 16.2? 16.2« 16.3] 16.32 16.33 16.35 16.3? 163? 16.4C 1940 1942 19.4] 19.4C 19.4? 19.4« 19J 19.52 19.53 19.55 19.1 19.57 19.59 20.0] 20.02 20.03 20.0» 20-21 2O.05 20.1° KRANJ—ŠKOFJA LOKA Postaie 29 v 30 V 31 D 32 v Krani AP H. Creina Krani ŽP Labore Stražišče Ješe Iskra II Zg. Bitnje Sr. Bitnje Sp. Bitnje Žabnica Dorfarje Forme Sv. Duh Virmaše Stari dvor Trata MD Kolodvor Kroj Plevna Škofja Loka 20.40 20.42 20.44 20.46 20.47 20.48 20.50 20.52 20.53 20.55 20.56 20.57 20.59 21.01 21.02 21.03 21.05 21.07 21.09 21.10 21.40 21.42 21.44 21.46 21.47 21.48 21.50 21.52 21.53 21.55 21.56 21.57 21.59 22.01 22.02 22.03 22.05 22.07 22.09 22.10 22.10 22.12 22.14 22.16 22.18 22.20 22 22 22.23 22.25 22 26 22.27 22.29 22.31 22.32 22.33 22.35 22.37 22.39 22.40 22 40 2242 2244 2246 2247 2248 22 50 22 52 22.53 22.55 22.56 22.57 22 59 23.01 23 02 23.03 23.05 23.07 23.09 23.10 Opomba: pod št. 11. 13, 19, Vsi odhodi v smeri Kranj — 15 minut čez polno uro se v no uro. 21, 23, 25 in 27 linije obratujejo v času SO1' šk. Loka in obratno, ki so bili po St*S času zapore prestavijo na 10 minut čez P