PRIMORSKI DNEVNIK Poštnin« platana v gotovini Abb postale 1 gruppo Cena 35 lir Leto XVIII. - St. 67 (5151) TRST, torek 20. marca 1962 Podpisan sporazum med francosko in alžirsko delegacijo v Evianu Od včeraj opoldne ustavljeni boji v Alžiriji Ben Bela in ostali trije ministri so dopotovali v Rabat - Tudi Fares izpuščen - Čez nekaj dni se bo sestala začasna izvršilna oblast, v treh mesecih pa bodo volitve za alžirsko skupščino - Fouchet francoski komisar za Alžirijo v prehodnem razdobju - V dvanajstih dneh bodo izpuščeni vsi zaprti Alžirci - Posebna sodišča v Oranu in Alžiru ŽENEVA, 19. — Po več ko šestih letih vojne v Alžiriji je bil včeraj zvečer končno dosežen sporazum med alžirsko in francosko vlado o ustavitvi sovražnosti in o poznejši ureditvi Alžirije. Sporazum so podpisali ob 18. uri in o tem je takoj poročal predsednik francoske delegacije Joxe. Kmalu zatem so bili pod-predsednik alžirske vlade Ben Bela in ostali trije ministri izpuščeni in so odpotovali nekaj po 11. uri zvečer v Ženevo, od tod pa v Rabat. V Parizu so nocoj sporočili, da je bil Abderha-tnane Fares, ki bo prevzel Predsedstvo začasnega izvršilnega sveta v Alžiriji, izpuščen in je zapustil nocoj zapor v Fresnesu. .Alžirska delegacija je obja. vila danes »skupno'izjavo«, o kateri so se sporazumeli s francosko delegacijo. Dokument javlja, da se bodo z u-stavitvijo sovražnosti končale vse vojaške operacije in vsi boji na alžirskem ozemlju ob 12. uri danes. Dalje pravi dokument, da je ustanovitev neodvisne alžirske države v skladu z alžirsko stvarnostjo. Alžirski delegat Malek je izjavil, da bo prehodno raz. dobje pred glasovanjem o samoodločbi v Alžiriji trajalo najmanj tri mesece in največ šest mesecev. Začasna izvršilna oblast bo imela svoj sedež v Rocher Noiru v Alžiriji in se bo sestala čez nekaj dni. Na oblasti bo ves čas prehodnega razdobja, vladala bo v Alžiriji v omenjenem razdobju in bo pripravila referendum o samoodločbi. Kar se tiče samoodločbe, sta se obe delegaciji sporazumeli o «skupni platformi«. Malek 3e dodal: «Obe delegaciji sta se sporazumeli, da bosta predložili rešitev ljudstvu v odo-britev. Ta rešitev je neodvisnost to je rešitev alžirske suverenosti, bodisi na zunaj ka-kor v notranjosti. Druga plat te rešitve je, da bo neodvisna Alžirija sodelovala s .Franci-Jo., , . . »Splošna izjava« vsebuje, pet Poglavij. Prvo govori o jamstvih za samoodločbo in poudarja. da bo glasovanje,^ ki soi lovanju s Francijo. Pred videva se, da se bo moralo število francoskih vojakov postopoma manjšati od dneva ustavitve sovražnosti dalje, ko pa bo sklep o samoodločbi izvršen, se bodo morali francoski vojaki umakniti z alžirskih meja. Število francoskih vojakov bo v dvanajstih mesecih po samoodločbi zmanjšano na 80 tisoč mož. Ti bodo repatriira-ni v naslednjih štiriindvajsetih mesecih. Alžirija dovoljuje Franciji uporabljanje nekaterih letališč, vojaških naprav in :lov ozemlja. Alžirija bo vit!'učena v področje franka in bo imela lastno valuto. Začasna izvršilna oblast bo organizirala v treh mesecih volitve za alžirsko narodno skupščino. Kar se tiče jamstev za pravice posameznikov, pravi dokument, da ne bo mogoča nobena policijska ali diskriminacijska akcija proti ljudem zaradi dejanj izvršenih pred razglasitvijo ustavitve sovražnosti ali pa zaradi mnenja, izraženega pred glasovanjem o samoodločbi. Glede alžirske neodvisnosti pravi dokument: Alžirska država bo izvajala popolno suverenost tako v notranjosti ka- Krim Belkasem in Joxe pozdravljata takoj’ po podpisu sporazuma kor na zunaj. Ta suverenost se bo" izvajala na vseh sektorjih zlasti pa kar se- tiče narodne obrambe in v zunanjih zadevah. Alžirska država bo svobodno izbrala svoje ustanove ter politični in socialn; režim, ki se ji bo zdel najbolj primeren za njene koristi. V mednarodnih odnosih bo določila in izvajala suvereno politiko, ki jo bo izbrala.« Alžirija bo naslanjala svoje ustanove na demokratična na- čela, na politično enakopravnost vseh državljanov brez diskriminacije glede plemena, porekla ali vere. Predsednik alžirske vlade Ben Heda je odpotoval iz Tunisa v Rabat, da tam sprejme Ben Belo in ostale štiri ministre. Med potjo se je ustavil na letališču v Rimu. V Rimu je izjavil, da ustavitev sovražnosti še ne pomeni mir, ker so v Alžiriji številni sovražniki miru in nekatere skupi- ne, ki imajo ves interes sabotirati mir. Tudi v Tunisu je pred odhodom Ben Heda poudaril, da je eno najresnejših vprašanj sedaj borba proti OAS. O tem bo v kratkem razpravljalo dvanajst članov začasne izvršilne oblasti. Ben Hedo je na letališču v Tunisu pozdravila ogromna množica, k- je mahala z alžirskimi zastavami. Že sinoči so bile v Tunisu velike manifestacije, medtem bo sledilo prehodnemu razdob-ju, «omogočilo volivcem, da Povedo, ali hočejo neodvisno Alžirijo, in v tem primeru, ali želijo, da Francija m Alžirija sodelujeta na podlagi pogojev, ’*i jih vsebuje ta izjava«. Dokument določa. da_ bo Ustanovljena začasno izvršilna ohlast in tudi sodišče, ki »o bdelo nad vzdrževanjem javile varnosti v okviru organizacije javne oblasti v Alžiriji v prehodni dobi. F rancijo bo zastopal v Alžiriji visoki komisar, ki bo predstavnik francoske oblasti_ v Alžiriji, zlasti kar se tiče obrambe, varnosti in v skrajnem primeru vzdrževanja reda. Glavne naloge izvršilne oblasti bodo: zagotoviti m vo-eliti javno upravo v Alžiriji, vključiti Alžirce v razne sek-♦■orje alžirske uprave, vzdrževati javni red (v ta namen imela izvršilna oblast na razpolago policijo in varnostne sile, ki bodo pod njeno oblastjo). Nadaljnja naloga te oblasti bo pripraviti izvedbo glasovanja o samoodločbi. Sodišče, katerega naloga bo »krbeti za javni red, bo sestavljeno iz enakega števila francoskih in alžirskih sodnikov Alžirci, ki so zaprti v Franciji in v Alžiriji, bodo izpuščeni v dvajsetih dneh po Ustavitvi sovražnosti. Takoj bo Proglašena amnestija. Posebno poglavje dokumenta govori o vojaških zadevah iti našteva celo vrsto načel za njihovo rešitev. Vojaške zadeve se bodo morale rešiti na Podlagi teh načel, če bo sprejeta neodvisnost Alžirije oh nHIIMIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllltmlllllllllirnilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllIlIlMiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,!,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,!,,, Nevarnost novih zapletljajev v Argentini Po nepričakovanem uspehuperonistov razveljavili volitve v petih provincah V teh provincah so oblast prevzeli poveljniki teh vojaških področij - Notranji minister Vitolo podal ostavko; njegovo mesto je začasno prevzel obrambni minister Villar BUENOS AIRES, 19. — Dokončni rezultati volitev sicer še niso znani, vendar pa zadnji podatki kažejo, da se je peronistična stranka uveljavila v desetih provincah od skupnih osemnajst, v katerih so se vršile volitve. V provinci Buenos Aires, ki je po številu prebivalstva najmočnejša, so delni volilni rezultati naslednji: Ljudska unija (peronisti) 1.197.075 glasov, UCRI (Frondizijeva stranka) 864 tisoč 297 glasov in UCRP (radikalna stranka, v opoziciji) 636.126 glasov, že po delnih volilnih rezultatih je Frondizijeva stranka izgubila večino v poslanski zbornici. Že po teh volilnih rezultatih bi morali peronisti prevzeti funkcijo guvernerja v omenjenih desetih provincah in seveda tudi v provinci Buenos Aires. Spričo tega se je zvezna vlada odločila -za to, da postavi pod svoje neposredno nadzorstvo glavne province, v katerih so zmagali peronisti. Posledica tega u-krepa je v tem, da izvoljeni peronisti ne bodo mogli prevzeti funkcije guvernerja. Za ta ukrep se je zvezna vlada odločila na pritisk vojaških krogov. Tako je funkcijo vladnega župana pokrajinske vlade v provinci Buenos Aires prevzel poveljnik vojaškega področja general Guillermo Sa- las Martines. Potrjujejo, da so tudi v provincah Neuquen, Rio Negro, Tucman in San-t.iago del Estero prevzeli funkcijo vladnega župana poveljniki teh vojaških področij. Javljajo, da je podal ostavko notranji minister Vitolo; kasneje se je zvedelo, da je hkrati z ministrom podal o-stavko tudi državni podtajnik za notranje zadeve Victor Fleitas. Zvezna vlada je razveljavila volilne rezultate v provincah, v katerih so peronistični kandidati dobili večino glasov; gre za province Buenos Aires, Tucman, Santiago del Estero, Rio Negro in Del Cha-co. V teh provincah so začasno prevzeli oblast poveljniki ustreznih vojaških področij. Sporočilo o tej odločitvi zvezne vlade, ki se imenuje «in-tervencion«, je dala vlada sama. Peronisti so sicer zmagali v desetih provincah, zvezna vlada pa se je odločila za ta ........................mniltiliilli.......iiiiiimm.miiiiimiimimm.miiiiiii..miiiiiininiuii Prvi dan miru v Alžiriji potekel razmeroma mirno OAS grozi z novimi nasilji • SZ priznala «de juro alžirsko vlado Kennedyjeva brzojavka Ben Dedi - Komentarji raznih državnikov ALZIR, 19. — Danes so uki-bill ves letalski promet med Francijo in Alžirijo. Fašistična OAS je proglasila v alžir. 'Kih mestih 48-urno stavko. Freteklo noč so francoski fa. Sisti izvršili nekaj atentatov, danes pa je bilo ves dan v alžirskih mestih mirno. Francosko prebivalstvo je ostalo na svojih domovih. Vendar pa so V Bab el Uedu začeli popoldne prihajati Francozi na milice. Ker so jim začeli fašisti krožiti, so se ulice spet izpraznile. Preteklo noč je bil Prekinjen električni tok v ne. katerih predelih mesta; preki-nitev je trajala do današnjih Popoldanskih ur. V alžirski Kasbi pa 'kažejo domačini zadovoljstvo nad Premirjem. Kavarne so polne budi, po zidovih pa so se po- javili napisi «2ivela alžirska vlada«, «živel FLN«. Na vsem ozemlju oddajajo radijske postaje brez prestanka poročilo o premirju v arabščini in v francoščini, letala pa so spu-stila na milijone letakov na gorata področja v Alžiriji s sporočilom o premirju. Funkcionarji za domače zadeve krožijo po vaseh in po-ročajo o zgodovinskem dogodku. Generalni delegat v Alžiru Jean Morin je ob 7. in ob 13. uri prebral po radiu govor, v katerem je pozval Francoze, naj bodo mirni, Alžirce pa, naj pokažejo svojo politično zrelost v tem odločilnem trenutku. Vrhovni poveljnik francoskih čet v 'Alžiriji general Ail. leret pa je izdžl ■ svojim če- tam dnevno povelje, ki pravi med drugim, da so bili žago. to.vljeni potrebni' vojaški pogoji za rešitev zelo resnega političnega vprašanja, in da je sedaj naloga vojske, da s svojo navzočnostjo in po potrebi s svojo intervencijo prispeva, da ne bi prevladal nered. Po alžirskih ulicah so začele vojaške patrulje danes preiskovati pešce. Razen tega se vc.iaki in agenti medsebojno preiskujejo iz bojazni, da ne bi člani OAS nosilj uniforme varnostnih sil. Po nekod so fašisti nalepili lepake, ki pozivajo «pod orožje«. Predstavnik oasovcev Sou. stelle pa ie podal dopisniku »United Press International« izjavo, v kateri pravi, da b'> - (Nadaljevanje na 2. strani) ukrep samo glede najpomembnejših provinc. Za ta ukrep so se odločili potem, ko je ves dan vladala negotovost, banke in borze niso poslovale, ne. kateri člani vlade pa so podali ostavko. Vlada se je baje odločila za ta ukrep na zahtevo vojske, da bi preprečili to, kar oborožene sile smatrajo za ogražanje politične stabilnosti. Uradni ukrep, ki ga je izdala zvezna vlada, izjavlja, da je vlada sprejela ta ukrep, da bi «zagotovila republiško obliko vlade«. Ukrep je podpisal predsednik Frondizi. Volilni izidi 80 odst. glasov; peronisti: 2.220.000 glasov; UC RI (Frondizijeva stranka); 1.796.770; UCRP (radikali v opoziciji); 1.455.157; demokratični socialisti: 194.171; levi socialisti: 118.344; demokrist- jani; 156.876. Obrambni minister Justo Villar je bil imenovan začasno za notranjega ministra. Guverner province Buenos Aires Alende. ko je predal oblast gen. Martinezu, je izjavil, da se temu sicer ne more u-preti, vendar pa da smatra u-krep za povsem nezakonit. A-lende je pristaš Frondizijeve stranke. Po teh volilnih izidih, ki kažejo uspeh peronistov je Jorge Walter Perkins, poslanec UCRP (opozicijska radikalna stranka) izjavil, da bo v sredo izdal proglas za združitev obeh frakcij radikalne stranke (Frondizijeve in opozicijske). UCRP je glavna o-pozicijska stranka v argentinskem parlamentu. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je predsednik Frondizi naklonjen tej pobudi. Na tiskovni konferenci je notranji minister Vitolo izjavil, da je Frondizijeva stranka sicer izgubila večino v zvezni poslanski zbornici, dodal pa je, da so vse demokratične stranke neprimerno močnejše od «peronistično-ko-munistične fronte«. Peron je dal intervju za agencijo UPI, v katerem je med drugim dejal: «Jaz nisem storil nič, vse je napravil naš narod. V tem je razlog, da ne gre za mojo zmago, ampak za zmago argentinskega naroda«. _i—«»----- Protest vlade FLRJ pri vladi Vzhodne Nemčije BEOGRAD. 19 — Jugoslovansko poslaništvo v Vzhddni Nemčiji je protestiralo danes pri vzhodnonemškem zunanjem ministru zaradi grobega ravnanja njenih obmejrrih or- ganov z jugoslovanskimi državljani, ki so se vračali s sejma v Leipzigu. Vzhodnonemške obmejne oblasti so namreč včeraj odstranile iz vlaka, ki je bil na poti iz Vzhodne Nemčije v Mtjenchen, šest Jugoslovanov, ki so imeli redne potne liste in vizume. Pristojni zastopniki vzhodnonemškega zunanjega ministrstva so se opravičili zaradi ravnanja nemških obmejnih organov in obljubili, da bodo zadevo preverili in dali potrebno pojasnilo. ko sta se Burgiba in Ben Heda medsebojno obiskala. Francoska vlada je imela danes posebno sejo, na kateri je poročai minister Joxe, ki se je vrnil sinoči v Pariz. Ministrski svet je odobril dva dekreta v zvezi s pogoji o samoodločbi v Alžiriji, o začasni organizaciji javne oblasti v Alžiriji, o amnestiji in o u-stanovitvi sodišča, ki bo bedelo nad javnim redom v Alžiriji. Minister za informacije Ter-renoire je sporočil časnikarjem, da bodo ustanovili v Alžiru in Oranu vojaška sodišča, ki bodo razpuščena takoj ko bo začelo delovati sodišče, ki bo bedelo nad javnim redom. Že danes je uradni list objavil dekret o ustanovitvi začasnih vojaških sodišč v Alžiru in Oranu. Dekret ima šest členov in določa, da bodo sodišča sestavljena iz predsednika in treh članov, od katerih bo eden vršil funkcije državnega pravdnika. Člane sodišča bo imenoval poveljnik vojaškega področja. Sodišče bo sodilo vse državljane starejše od osemnajst let, ki jih bodo zalotili pri naslednjih zločinih: umor, požig obljudenih krajev, uničenje z minami ali s katero koli eksplozivno snovjo, plenitev v skupinah ali s silo, in poizkus izvršitve omenjenih zločinov. Razsodbe omenjenih sodišč ne bodo podvržene prizivu in bodo takoj izvršljive. Ce pa bo izrečena smrtna kazen, bo lahko postala izvršljiva šele potem, ko bo izrečen sklep glede prošnje o pomilostitvi. Minister Terrenoire ni nič povedal glede imen članov začasne izvršilne oblasti. Imena bodo objavili takoj ko bodo prizadeti člani imenovanje sprejeli. Prav tako ni Terrenoire nič omenil glede morebitnega imenovanja naslednika vrhovnega povelj, ka oboroženih sil v. Alžir*d, generala Aillereta. GeTieTST' de Gaulle bo govoril po radiu in televiziji v ponedeljek 26. marca. Na današnji seji vlade so tudi sklenili, da bo sedanji poslanik v Franciji in Kopen-hagnu Christian Fouchet postal visoki komisar v Alžiriji. Fouchet'je golist od vsega začetka in bivši poslanec »Ras-semblement Populaire Fran-cais« ter je bil minister za maroške in tunizijske zadeve v vladi Mendes-Francea leta 1954. Kar se tiče imenovanja dvanajstih članov začasne izvršilne oblasti, kateri bo zelo verjetno predsedoval bivši predsednik alžirske skupščine Fares, se zdi, da ne bo nobenih težav. V Parizu se govori, da bo naslednik generala Aillereta v Alžiriji verjetno postal general Guillebon. Jutri zjutraj se bo začelo zasedanje francoske narodne skupščine, ki ne bo trajalo verjetno več ko tri dni. DE GAULLE BEN HEDA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiniiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiHintiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimNM Ob zaključku kmetijskega sejma v Veroni 25 tisoč kmetov zahteva splošno agrarno reformo Italijansko javno mnenje pozdravlja sklenitev premirja med Francijo in Alžirijo - Fontani o bližnji dejavnosti vlade Nennijev intervju za revijo «Der Spiegel» ininii 1111111111111111111111111111 iiiiiuiiiMiiM um nimmmiHiiiiimiiiH mi hmiimu hi, imunimi,,, Titove čestitke (le Gani hi in Ben Hedi (Od našega dopisnika) i dri državniški korak je izzval BEOGRAD, 19. — Jugoslo- posebno zadovoljstvo pri na-vanska javnost in uradni kro-1 rodih Jugoslavije, ki zaradi gi ocenjujej) sporazum med svoje hude preteklosti znajo ‘ ■ ceniti te zgodovinske sklepe « Maršal Tito meni, da bo priznanje neodvisnosti Alžirije ne samo v korist Francije ir. Alžirije, temveč prispevek k miru na svetu, ter izraža u-panje v prijateljske odnose med Jugoslavijo in Francijo, V brzojavki predsedniku začasne alžirske vlade Ben Hedi izraža maršal Tito veliko zadovoljstvo zaradi doseženega sporazuma in prepričanje, da bo ta sporazum prispeval ne samo h konstruktivnemu prijateljstvu med narodi Alžirije in Francije, temveč da bo močan činitelj miru in mirnega razvoja za uresničenje teženj narodov Afrike in velik prispevek k miru in miroljubnemu reševanju spornih vprašanj na svetu. Zadovoljstvo nad doseženim sporazumom je izrazil tudi centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije v brzojavki Zvezi alžirskih' delavcev. »Alžirija je postala simbol borbe zasužnjenih narodov proti kolonializmu in simbol dokončnega zloma kolonialnega sistema.« ugotavlja brzojavka. Minister za informacije začasne alžirske vlade Jazid je v izjavi radiu Beograd izrazil prepričanje, da bo sporazum s Francijo omogočil Alžiriji popolno neodvisnost. Jazid se ob tej priložnosti zahvaljuje narodom in vladi Jugoslavije za pomoč in podporo, ki so jo dajali alžirskemu narodu od samega začetka njegove borbe. »Alžirijo vežejo z Jugoslavijo,« poudarja Jazid, skupni ideal miru, svobode in enaki pogledi na mednarodno pobtiko « B. BOŽIC začasno alžirsko vlado in francosko vlado kot dogodek izrednega pomena ne samo za alžirski in francoski narod ter za narode Afrike, temveč tudi za mednarodno skupnost v celoti. »Jugoslovanska vlada je globoko prepričana,« ugotavlja uradno sporočilo, »da je ta sporazum, ki predstavlja osnovo za demokratično rešitev alžirskega vprašanja, v interesu Alžirije, alžirskega in francoskega ljudstva in v interesu njihovega enakopravnega sodelovanja. Zato se u-pravičeno pričakuje, da bodo storjeni vsi potrebni napori, da so bodo določila sporazuma tudi izvajala in da bodo storjeni odločni ukrepi tudi proti zločinskim avanturistom, ki so si postavili za cilj, da onemogočijo izvajanje sporazuma.« »Vlada in narodi Jugoslavije, ki so dosledno podpirali pravično borbo alžirskega ljudstva in njegovo pravico do samoodločbe, neodvisnosti, enotnosti in teritorialne celovitosti, iskreno pozdravljajo doseženi sporazum kot velik korak k uresničenju neodvisnosti alžirske države in važen prispevek k utrditvi miru na svetu.« Maršal Tito je poslal brzojavni čestitki predsedniku francoske republike generalu de Gaullu in predsedniku začasne alžirske vlade Ben Hodi. V čestitki je rečeno: »Dovolite mi, da vam čestitam in izrazim veliko zadovoljstvo nad doseženim sporazumom z začasno alžirsko vlado,« je brzojavil maršal Tito de Gaullu. »Vaš dalekovidni in mo- (Od našega dopisnika) RIM, 19. —■ Vse italijansko časopisje daje velik poudarek sklenitvi premirja med alžirsko narodnoosvobodilno' fronto in Francijo, ki zaključuje sedem let trajajočo vojno za osvoboditev alžirskega naroda. V krogih predsedstva ministrskega sveta in vlade se izraža veliko zadovoljstvo nad zaključkom sporazuma med Francijo in Alžirijo in nad sklenitvijo premirja ter se izraža želja, da bi »pogumna odločitev porodila zaželene učinke za zainteresirana naroda in povrnila mir na tem tako trpinčenem sektorju Sredozemlja« Kakor vsako nedeljo in praznik, tako so politični predstavniki strank izkoristili tudi preteklo nedeljo za pojasnjevanje svojega stališča do nove vlade in njenega programa: demokristjanski, republikanski in socialistični govorniki so zagovarjali novo politično usmeritev in program nove vlade, medtem ko so se liberalni govorniki zaganjali vanj in skušali dokazati, da je KD, s pristankom na tak program, zapustila teren demokracije in 1 zajadrala v »protidemokratični' kolektivizem«. Pred takim in podobnim argumentom desnice je predsednik vlade Fanfani odgovoril včeraj v Bergamu, ko je dejal med drugim, da «nismo šli proti zgodovini, ampak hodimo po brerdi zgodovine našega naroda, odpora, svobode, pravičnosti in napredka. Cez nekaj dni bomo dali prvi dokaz, da se premikartio, metodično bodo sledili drugi dokazi. V bodočih dneh bodo sedanji sejalci panike zardevali zaradi svojih laži, medtem ko bomo mi dajali mesec za mesecem svojim sodržavljanom dokaze z našim delom, glede katerega bodo morali čez leto dni dati svojo sodbo. Kronike preteklih dni nismo oblekli v slovesno oblačilo in nismo govorili o zgodovinskem dogodku, vendar pa smo prepričani, da ga bo narod s svojim glasom leta 1963 potrdil za takega«. Današnja številka glasila KPI »1’Unita« pa pravi med drugim: »Sporazum v Evianu napoveduje zmago tistega, ki je zmago zaslužil; napoveduje zmagoviti' zaključek pravične vojne, nov triumf zatiranih nad zatiralci, novq ponižanje naj odvratne jših sil reakcije, sil kolonializma in fašizma. S tem je napravila korak dalje stvar miru, pa tudi stvar svobode, demokracije, socialnega napredka in resnice«. Na poziv vsedržavnega odbora za agrarno reformo se je zbralo včeraj okrog 25.000 kmetov, spolovinarjev, poljskih delavcev v Areni v Veroni, ob zaključku mednarodnega kmetijskega sejma; prišli so iz Benečije, Lombardije, Emilije, pa tudi iz Piemonta, Toskane, Umbrije in Abrucov Na zborovanju sta govorila predsednik kmečke zveze senator Sereni in drugi generalni tajnik CGIL poslanec Santi Na zaključku svojega govora je Sereni obrazložil program gibanja za a-grarno reformo, ki obsega naslednje točke: 1. takojšnjo odpravo spolovinarstva, kolona-ta in najemniških , pogodb; 2. izboljšanje mezd in dogodkov na vsem svetu, hkrati pa bi oddaljila perspektivo združitve Nemčije. A. P. od dela; 3. ustanovitev deželnih ustanov za razvoj in demokratično načrtovanje v kmetijstvu; 4. revizijo usmeritev »zelenega načrta«, da bi zagotovilu finansiranje kmečke posesti; 5. razvoj kmečkega zadružništva; 6. izenačenje socialnega zavarovanja poljskih delavcev z onim v industriji; 7. povišanje minimalnih pokojnin poljskih delavcev na 15.000 lir. Danes pa se je prav tako v Veroni vršila manifestacija kmečkih žena, ki jo je organizirala UDI. in na kateri so obravnavali vprašanje predložitve zakonskega osnutka, ki naj izboljša življenjske pogoje kmečkih žena. Hamburška revija »Der Spiegel« objavlja danes intervju z voditeljem PSI Nennijem, ki se zadržuje predvsem na vprašanju Nemčije. Nenni zagovarja tezo o nevtralizaciji obeh Nemčij in njunega postopnega zbližan.ia, kajti »razdelitev Nemčije škodi politiki miru in mednarodnega pomir-jenja, medtem ko vse, kar se stori za združitev Nemčije, prispeva k utrditvi miru«. Kar zadeva atomsko oborožitev «Bundeswehra» pa je Nenni poudaril,- da bi imela za posledico zaostritev napetosti ne le v Evropi, ampak FLRJ-Sudan BEOGRAD, 19. — V Beogradu so se danes začeli razgovori med sudansko prosvetno delegacijo pod vodstvom ministra Arbade, ki je včeraj prispel v Jugoslavijo, in jugoslovansko delegacijo, ki jo vodi tajnik za prosveto in kulturo zveznega izvršnega sveta Cervenkovski, o sudanskem načrtu za sodelovanje med Jugoslavijo in Sudanom. Obisk delavcev FLRJ v Avstriji BEOGRAD, 19. — Delegacija delavcev Jugoslavije, ki jo vodi predsednik sindikata kovinarjev Miloš Petrovič, ja odpotovala danes v Avstrijo, kjer bo kot gost avstrijskih sindikatov obiskala nekatera podjetja na Štajerskem in 'se razgovarjala o delu delavskih svetov in sindikatov • v podjetjih. ' , v 'vi'j DANES Sporazum v Evianu ]e bil podpisan v nedeljo popoldne. Včer?i v alžirskem primeru česa naučili? Le prihodnost bo dala odgovor na to vprašanj«, za katerim se skriva toliko trpljenja, krvavih žrtev zasužnjenih narodov in toliko Sc bolj krvave sebične nepopustljivosti kolonialnih jzkorišče-vthev! V Ženevi pa Je Zorin povedal — izven konference — prvo uradno negativno oceno Ruskovih predlogov ,v katerih po njegovem «ni nili sledu organskega rtzorožitvenega programa in tudi ne koristnega natrla pogodben. Hkrati Je predlagat uegovor o ukrepih za ub a/itev mednarodne napetosti, ki bi bili izvedljivi Se pred sklenitvijo pogodbe o razorožitvi. Bolgarski in kanadski da. lrg~t pa sta izrekla vzpodbudne govore m naštela vse ugodne pogoje, ki obstajajo letos za u-peli konference; prvi je zlasti poudaril važno vlogo navzočih izvenblckovskih držav. Za danes ali Jutri se z zanimanjem pričakuje govor britanskega zunanjega ministra lorda Homa. Nič kaj razveseljiva vest pa Je prispela iz Argentine, kjer so peronisti prejeli kar nekaj slo tisoč glasov več kot Fron-diz ’ev> viadna stranka. Položaj se bo — kot vse kaže — morija tudi prav nevarno zapletel. Bliža turistična se nova sezona V zadnjih letih je opaziti, da se turizem čedalje bolj razvija. Do veljave prihajajo zlasti dežele, ki nudijo turistom še nepoznane pokrajine in originalnosti, za katere je med turisti še vedno dovolj zanimanja. Toda tudi tradicionalne turistične dežele, take, ki imajo doma že dovolj razvito turistično industrijo, računajo na čedalje večji dotok tujih obiskovalcev, prinositeljev deviz in blaginje domačim ljudem. Na turizem, kakor sploh na vse gospodarsko življenje, vpliva seveda tudi trend gospodarskega dogajanja v posamezni državi in sploh na svetu. Leta 1961 je bilo v tem pogledu precej ugodno, če izvzamemo nadzorovanje gospodarske dejavnosti v nekaterih deželah, n. pr. v Združenih ameriških državah. Zaradi dobre gospodam ske konjunkture lani so izvedenci s področja turizma mnenja, da bo leto 1962 zelo ugodno za turizem in za vse tiste, ki si od turizma obetajo kakršnekoli koristi. V letu 1961 so turisti izdajali v sami Evropi okoli 4.000 milijonov dolarjev. Na Daljnem vzhodu je turistična industrija dosegla pkoli 500 milijonov dolarjev v raznih valutah. V zadnjem času je namreč opaziti, da dežele »Vzhajajočega sonca» privabljajo s svojimi čari marsikaterega bogatega Evropejca in Američana, ki si želi novih doživetij in razvedrila. Glede denarja, ki so ga lanski turisti pustili v posameznih državah, je bila na prvem mestu Italija, na drugem Francija, na tretjem Zahodna Nemčija, nato Španija, Švica in druge. Vrstni red je nekoliko drugačen, če upoštevamo države po tem, v kateri je najbolj naraslo število inozemskih turistov v primerjavi 'z obiskom v letu 1960. Te države so bile Italija, Španija, Zahodna Nemčija, Francija, Avstrija in Irska. V tem pogledu smo torej priča spremembi, s katero morajo računati vse tiste države, ki so si jih turisti «že ogledali* če smemo tako reči, in ki si želijo še v druge dežele. Toda ta sprememba, ki je postala vidna zlasti lani, ni bila edina. Tudi finančna zmogljivost turistov se Je lani nekoliko spremenila. Tako niso nekatere dr-žave zabeležile mnogo večji dotok deviz, kakor je znašalo nepredovanje v številu turističnih obiskov, v nekaterih drugih pa se je zgodilo prav nasprotno, da je število turistov več ali manj naraslo, niso pa sorazmerno narasli njihovi izdatki. Na naraščanje števila turistov vpliva več činite-Ijev, med katerimi so nedvomno najbolj pomembni postopno dviganje življenjski ravni v nekaterih deželah, zvišanje števila izobraženih in polizobra-ženih državljanov, podaljšanje počitniških dopustov in motorizacija. Bolj premožni, kot n. pr. industrij-ci, veliki trgovci itd., so že uvedli navado, da se podajo v daljne kraje na dopust dvakrat na leto, enkrat poleti, drugič pozimi. Za take turiste je avtomobilski turizem že prestara praksa. Zadnji krik mode v visokem turizmu so dolga potovanja z letalom, denimo iz severne Evrope ali Amerike na Daljni vzhod, ali v Južno Afriko in Ameriko, ali celo v 8ovjetsko zvezo. Za- nimanje za Daljni vzhod so si turistični izvedenci iz Italije in Francije, ki sta se čutili najbolj prizadeti po tej »deviaciji* običajnih gostov, skusali razložiti na razne načine: posebna anketa pa je v zadnjem času pokazala, da ima za to zadevo največ zaslug družba PATA (Pacific A-rea Travel Association — Združenje za potovanja na območju Tihega oceana), ki je v začetku lanskega leta pričela z zelo živo propagando v Severni Ameriki. Anketa je namreč pokazala, da je bilo med turisti, ki so si ogledali dežele na Daljnem vzhodu, nad 30 odstotkov turistov iz Severne Amerike. Tudi lanska politična napetost med Ameriko in Sovjetsko zvezo zaradi Berlina je marsikaterega turista odvrnila od misli, da bi si v počitnicah ogledal Evropo. Takih turistov je bilo nedvomno veliko, če upoštevamo, da je število tujih obiskovalcev v Hong Kongu, Indiji in na Japonskem nepričakovano naraslo, da se je število turistov na Formozi povečalo za 83 odstotkov v primerjavi z letom 1960, medtem ko se je število obiskovalcev v Nepalu povečalo za 74 odstotkov, v Južni Koreji za 50 odstotkov in v Burmi za 43 odstotkov. Nasprotno se je število turistov, ki so se lani zadrževali v klimatičnih krajih in zdraviliščih v Švici znatno znizalo, in to kljub naporom Švicarjev in velikim vsotam, ki jih je «Kurtax» (to je posebni davek, ki ga plačujejo tuji turisti za bivanje v Švici) iz prejšnjih let nabral z namenom, da bi Švica izvedla v tujini veliko propagandno akcijo v korist domačega turizma. Francija ima še vedno dosti obiskovalcev, ki si želijo o-gledati zlasti Pariz in njegove privlačnosti, toda splošno prevladuje mnenje, da Francozi niso pri sprejemanju gostov taki «gentlemeni», kakor govore stara izročila. To utegne odvrniti lepo število bogatinov, ki si zlasti želijo postrežbe «tip-top». Španci so si skoraj zapravili renome s tem, da so začeli sistematično skdbiti goste. Potovalne agencije so obljubljale eno, hotelirji in gostilničarji so pa zahtevali drugo. To je Španiji precej škodovalo in vlada je izdala vrsto resnih ukrepov, ki gredo v glavnem za tem, da zagotovijo stalne cene in stalne cenike. Švedi so se zbali velike konkurence, ki jo južno sonce utegne izvajati domačemu soncu in so začeli objavljati v vseh časopisih in revijah, da je švedska najbolj sončna dežela v severni Evropi in podobno. Zanimivo je, da ima vsaka država različne turiste. Angleži in Irci n. pr. se lahko ponašajo z najdaljšim bivanjem inozemskih gostov. Ti se zadržujejo na Angleškem povprečno po 34 dni, na Irskem pa povprečno 12 dni. V Avstriji, Italiji, Jugoslaviji, na Portugalskem, v Švici, na Nizozemskem, v Zahodni Nemčiji in v Luksemburški se turisti zadržujejo povprečno 2 do 6 dni. Razumljivo je, da te razlike vplivajo na turistično bilanco: tako je Anglija lani zaslužila od turizma (1,8 milijona gostov) 575 milijonov dolarjev, to je precej več kakor n. pr. Zahodna Nemčija, ki je imela skoraj trikrat toliko tujih gostov kakor Anglija. Nadaljevanje dela razorožitvene konference Zorin predlaga udeležbo Francije pri pogajanjih o prekinitvi jedrskih poskusov SZ ni pripravljena podpisati pogodbe s tem v zvezi brez udeležbe Francije Predlog za ustanovitev pododbora za pogajanja o tem vprašanju ŽENEVA. 19. — Na današnji jutranji seji razorožitvene konference so govorili kanadski zunanji minister Green, zunanji minister ZAR Favzi in bolgarski minister Lukanov. Popoldne pa je bila ožja neuradna seja, na kateri so govorili o vprašanjih metode za pospešitev dela konference. Popoldanski razgovori so trajali tri ure in na njih so voditelji posameznih delegacij obrazložili svoje stališče. Po tej seji sta imela daljši razgovor ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gro-niko. Razgovor je zahteval Gromiko. Sestala sta se kot stalna sopredsednika konference in se sporazumela, da bo prihodnji neuradni sestanek jutri popoldne. Zvedelo se je, da sta govorila tudi o ustanovitvi pododbora za pogodbo o prekinitvi jedrskih poizkusov. Danes popoldne je Gromiko obiskal poljskega zunanjega ministra Rapackega, ki bo verjetno govoril na konferenci v sredo. Kanadskj zunanji minister Green je na plenarni seji izjavil, da so razni razlogi, ki govorijo o možnosti uspeha sedanje konference. Ti razlogi so: 1. Sporazum o splošnih načelih razorožitve, ki ga je odobrila tudi skupščina OZN. Prvikrat obstaja splošen sporazum o smotrih, ki jih je treba doseči, in o temeljnih vodilih, ki naj se jih delegacije držijo pri pogajanjih. 2. Novi razorožitveni odbor predstavlja najširša geografska podpoč-ja sveta. To odraža dejstvo, da se razorožitev ne tiče samo velikih držav, temveč vsega sveta. Navzočnost osmih nevtralnih držav bo Velike važnosti pri odstranjevanju ovir, kj so se pri dosedanjih konferencah tako pogostoma pojavljale. 3. Pred desetimi dnevi so odgovorne vlade in odgovorni državniki sprejeli na znanje ugotovitve odbora OZN glede gospodarskih in socialnih posledic razorožitve: razorožitev še zdaleč ne bo povzročila negativnih gospodarskih učinkov in bo odločilno prispevala k splošni gospodarski blaginji. Bolgarski zunanji minister Lukanov, ki je govoril prvi, je tudj poudaril ugodne pogoje za delo konference. Podprl je v celoti sovjetske predloge. Govora ministra Favzija agencije niso objavile. Sovjetski delegat na ženevski konferenci Zorin je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je predlagal, naj se Francija pridruži trem jedrskim velesilam pri pogajanjih o prekinitvi jedrskih poizkusov. Izjavil je, da je sovjetska vlada pripravljena sprejeti ustanovitev pododbora s predstavniki SZ, ZDA, Velike Britanije in Francije, Zatem je Zorin poudaril prednosti razorožitvenega načrta, ki ga je predložila sovjetska vlada, in je pripomnil, da bi odbor osemnajstih lahko vzporedno 5 pripravljanjem pogodbe o splošni in popolni razorožitvi proučeval ukrepe o ublažitvi mednarodne napetosti, ki bi bili izvedljivi še pred sklenitvijo pogodbe o razorožitvi. Omenil je, da je SZ že predlagala OZN spomenico, ki vsebuje te ukrepe. Glede jedrskih poizkusov je Zorin izjavil, da bi bila SZ pripravljena nadaljevati pogajanja z ZDA in z Veliko Britanijo če bi Francija odklonila udeležbo pri teh pogajanjih. Toda ne bi bila pripravljena podpisati pogodbe brez udeležbe Francije, ki dejansko nadaljuje atomske poizkuse. Zorin je nato odgovoril na razna vprašanja časnikarjev . im m m n m iiiiiiiiii .iti. Pred sodiščem v Varšavi prekupčevalci tuje valute VARŠAVA, 19. — Danes dopoldne se je pred sodiščem v Varšavi začel že dolgo časa pričakovani proces proti 14 prekupčevalcem tuje valute. Med obtoženci je tudi bivši ravnatelj občinske klinike v Varšavi W. Kulesza, namestnik glavnega urednika gospodarskega tednika *Zycie go-spodareze* J. Toeplitz, kemik v varšavskem inštitutu za a-tomska raziskovanja M. Wald ter avstrijski državljan Joseph Hermann, ki je bil kurir tihotapske organizacije. Ko so Hermanna aretirali, so našli pri njem 300 kosov 20-dolar-skih kovancev v zlatu v vrednosti nad 1 milijon zlotov. Tihotapsko organizacijo so vodili trije poljski državljani s stalnim bivališčem na Dunaju. Računa se, da so prekupčevalci, ki so tihotapili va. luto že od leta 1956, oškodovali državo za več milijonov zlotov. Z Dunaja so nosili tuja devizna sredstva na Polj-1 so pred nedavnim v Parizu sko, kjer so kupovali zlatnike uprizorili natečaj za najlepšo in zlate predmete, dragulje, ribo. Med številnimi primerki, platino ter razne dragocenosti, ' ‘ L!" ki so jih potem »izvažali* na Dunaj. Ko je policija pri obtoženih napravila hišne preiskave, so pri njih našli večje vsote denarja v tuji valuti ter mnogo draguljev, med njimi tudi briljant v vrednosti 80.000 zlotov. Sodišče je zaplenilo vile in avtomobile obtožencev. Razprava proti tihotapcem bo trajala, kot se predvideva, približno dva tedna. Zanjo vlada izredno zanimanje, tako da je bila sodna dvorana že prvi dan razprave nabito polna. Tudi med ribami tekmovanje za «miss> PARIZ, 19. — Natečaji za izvolitev najlepšega tega ali onega ne poznajo meja. Tako in ponovil sovjetsko stališče glede vseh vprašanj, ki se tičejo razorožitve, nadzorstva in jedrskih poizkusov. Ni pa hotel povedati, kakšno stališče bodo zavzeli sovjetski delegati, če bodo ZDA obnovile jedrske poizkuse med sedanjo konferenco. Glede ameriških predlogov je izjavil, da v njih ni niti sledu organskega razorožitvenega programa in tudi ne konkretnega načrta pogodbe. Predsednik indijske vlade Nehru, je pozval danes ZDA in Sovjetsko zvezo, naj ne delajo novih jedrskih poizkusov med sedanjo razorožitveno konferenco. Pripomnil je, da bi nadaljevanje teh poizkusov utegnilo preprečiti uspeh konference. Alžirija (Nadaljevanje š 1. strani) do sporazumi med francosko in alžirsko vlado izzvali nove borbe. Soustelle pravi dalje: »Francoska vlada ima oblast, da podpiše sporazum o ustavitvi sovražnosti, toda na podlagi francoske ustave nima no. bene pravice razpolagati s francoskim ozemljem v Alžiriji in $ francoskimi državljani, ki tam bivajo.« Soustelle pravi dalje: »Prvikrat od sklenitve atlantskega pakta se ozemlje, ki je sestavni del NATO, izključuje iz zavezništva. Zapustitev Alžirije pomeni veliko zmago za totalitarne države in ustvarja smrtno nevarnost za Zahodno Evropo.)) Na koncu trdi Soustelle ,da sporazum v Evianu pomeni «novo razdobje neredov in prelivanja krvi v Alžiriji«. Oglasilo se je seveda tudi kolaboracionistično «alžirsko narodno gibanje« (MNA), z izjavo v kateri pravi, da «ne priznava evianskih sporazumov«, ter da so njegovi »makiji« v premikih »da branijo svoje ozemlje in svoje dostojanstvo«. Izjava tega kolaboracio-nističnega gibanja, ki se sedaj postavlja v celoti na stran francoskih fašistov vključenih v OAS, omenja možnost »tajnih klavzul« v evianskih sporazumih, »ki bodo obajvljene šele v trenutku ko se bo obema pogodbenicama zdelo to primerno«. Dalje trdi izjava, da sporazum «krši načelo samoodločbe in mu jemlje sleher. no bistvo«. Dalje trdi, da je alžirska vlada dala važne koncesije, ki niso še znane, in to z namenom, da doseže, da jo priznajo kot edino sogovornico Francije pri pogajanjih. KAIRO, 19. — V Naserjevi izjavi, ki jo je sinoči prebral po radiu državni minister Ha. tem, je rečeno, da sporazum omogoča mirno sožitje in zbli-žanje med arabsko revolucijo in Francijo in da bodo prihodnji meseci odločilni za prihodnost alžirske borbe. Dose- ženi sporazum še ne pomeni konca borbe alžirskega ljudstva, temveč šele pravi začetek. Predsednik gvinejske vlade Seku Ture je izjavil, da bo gvinejska republika sedaj menjala svojo politiko do Francije spričo dejstva, da se je francoska politika v Alžiriji temeljito spremenila. Seku Ture izreka željo, naj bi se novi odnosi francoske vlade z a-friškimi državami naslanjali na dejansko dekolonizacijo in na sodelovanje. Glavni tajnik OZN U Tant pozdravlja v posebni izjavi sporazum v Evianu in izreka željo, da bodo sklenjeni sporazumi odprli novo razdobje prijateljstva, sodelovanja in blaginje za francosko in alžirsko ljudstvo. V krogih OZN menijo, da bo neodvisna Alžirija lahko sprejeta v to organizacijo septembra letos, ko se bo začelo 17. zasedanje skupščine. MOSKVA. 19. — Sovjetska zveza je priznala »de jure* začasno alžirsko vlado in izreka željo za uvedbo diplomatskih odnosov z njo. Sovjetska vlada je do sedaj priznavala alžirsko vlado samo • de faeto*. Sklep sovjetske vlade je sporočil Hruščev Ben Hedi v brzojavki, v kateri čestita alžirskemu ljudstvu zaradi velike zmage. V zvezi s tem je francoski zunanji minister pozval danes k sebi sovjetskega poslanika Vinogradova in zahteval «pojasnila». Zatrjuje se, da je francoska vlada »razjarjena« zaradi sovjetskega priznanja. Tudi ameriški predsednik Kennedy je poslal Ben Hedi brzojavko s čestitkami in z izrazi simpatije. Ameriški tisk objavlja novico o sporazumu med Francijo in Alžirijo z ogromnimi naslovi na prvi strani. Indijski minister za obrambo Krišna Menon je izjavil, da je treba zaradi sporazuma čestitati alžirskemu ljudstvu in njegovim voditeljem ter de Gaullu in francoskemu ljudstvu. Tudi kanadski zunanji minister je izrazil zadovoljstvo zaradi sporazuma. Belgijski zunanji minister Spaak je izjavil, da predstavlja sporazum zmago za vseh, ker gre za zmago miru. Maroški kralj Hasan je izjavil, da sporazum lahko pripelje samo do neodvisnosti Alžirije in do osvoboditve Francije, kajti brez miru bi Alžirija in Francija zgubili demokracijo in svobodo. Predsednik Arabske lige Ha-suna je izrazil upanje, da se bodo sedaj vzpostavili dobri odnosi med Francijo in arabskimi državami. Podpredsednik libanonske vlade je izrekel prepričanje, da bo ta sporazum odprl pot za neodvisnost drugih arabskih narodov. Glasilo poljske delavske stranke »Tribuna Ludu« pravi, da pomeni sporazum istočasno zmago za alžirsko osvobodilno fronto in za francosko vlado. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiuiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiu Sedem let po smrti Mihaly Karolyi pokopan v Budimpešti Predsednik prve madžarske republiške vlade je umrl v Londonu I. 1955 ki so bili razstavljeni v akvariju pomorskega muzeja, je žirija izbrala tri ribe, in sicer • ražo*, *robec» (rombo) iz Sumatre ter «congra». Sedaj bodo morali med temi ribami izbrati še »najbolj simpatično*. Zaradi tatvine . obsojen na smrt v SZ MOSKVA, 19. — Zaradi tatvine državnega premoženja je bil obsojen na smrt ukrajinski državljan Aleksander Ko-biliščin, ki ga je obsodilo na smrt okrožno sodišče v Niko-lajevu ob Črnem morju. To je prva smrtna obsodba po dekretu iz maja 1961, ko je bila smrtna ka.-.en določena tudi za hujše primete prisvajanja državne imovine. BUDIMPEŠTA, 19. — Prebivalstvo Budimpešte je danes v ogromnem številu spremilo na zadnji poti Mihalyja Karo-lyia, ki je bil »leader* prve madžarske republiške vlade in ki je raje živel v izgnanstvu kot pod stalinističnim režimom prvega ministra Rako-šija. Posmrtne ostanke Karolyia so položili k večnemu počitku v mogočno grobnico pri • Cesti komunističnih herojev* na glavnem pokopališču madžarske prestolnice. Truplo pokojnika so pripeljali še prejšnji teden iz Londona, kjer je umrl leta 1955. Pogreba, ki je bil na državne stroške, se je udeležila tudi pokojnikova vdova, ki živi stalno v Parizu, medtem ko je vladno delegacijo vodil prvi minister Gyula Kallai. Vladni zastopniki so izjavili, da je bil pogreb pokojnega Karolyia napravljen v soglasju z vdovo in madžarsko vlado. ----«#---- Povratek mornarjev i «Vcnczuclc» NEAPELJ, 19. — Nadaljnjih 47 mornarjev posadke prekooceanske ladje »Venezuela*, ki je v noči od petka na soboto nasedla v zalivu pred Cannesom, je prišlo danes zjutraj s »Sončnim vlakom* v Neapelj. Na postaji v Neaplju so mornarje pričakali funkcionarji neapeljskega urada pomorske družbe »Grimaldi-Siosa*, ki so jim nudili pomoč, potem pa so se mornarji v drugimi vlaki odpeljali na svoje domove. Do sedaj je prispelo v Italijo že 200 članov posadke »Venezuele*. V Cannesu pa je še 96 mornarjev in komandant ladje Betro, ki so zaposleni pri delih za morebitni dvig ladje. ---«»---- «Ribja praznika» v Camogliju in Yprcsu CAMOGLI, 19. — Ribiči iz Camoglija in Ypresa bodo 13. maja uprizorili dva »ribja praznika*, ki bosta 1.200 km vsak sebi Prvi bo v Italiji, drugi pa v Belgiji in na njih bodo cvrli ribe v dveh največjih posodah, kar jih obstaja na svetu. V Camogliju bodo cvrli ribe iz Ligurskega morja v ponvi s premerom 5 m, medtem ko bodo v Yprc-su cvrli ribe iz Severnega morja v ponvi s premerom 4 metrov. Ribji praznik* v Camogliju je združen z natečajem »srečnež leta*, katerega se lahko udeleži vsakdo, ki se prijavi tamkajšnji letoviščarski ustanovi do 30 aprila 1962. »Srečnež leta* bo dobil zlato reprodukcijo doprsja sv. Fortu-nata, poleg tega pa bodo izžrebali še tri take nagrade med tistimi »Fortunati*, ki bodo ta dan prišli v Camo-glio. »Ribji praznik* v Ypre.su pa bo imel mednarodni značaj, pravzaprav evropski, saj bodo tu nastopile tudi številne folklorne skupine iz Belgije, Italije, Zahodne Nemčije, Holandske, ksemburga. Francije in Lu- Se vedno čudno nesorazmerje Papež je imenoval še 10 kardinalov Sedaj je 87 kardinalov, med katerimi je 30 Italijanov Un\lge ^ glodnlLico ^ gltibbti ^ blilzu'ibtvo Perugia - Ljubljana - Zagreb Italijanska odlikovanja za ljubljanske profesorje Pet žrtev potresa v nedeljo v Albaniji TIRANA, 19. — Med včerajšnjim potresom v južni Albaniji je izgubilo življenje pet oseb, 77 pa £&■ bil« ranjenih. V Kosmetu v Jugoslaviji se je potres le ‘rahlo čutil tri sekunde. ----«». — V Firencah simpozij za ginekologijo FIRENCE, 19. — Ob prisotnosti ministra za javno vzgo-| jo Guia ter najvišjih predstavnikov mestnih oblasti, se je začel mednarodni simpozij za ginekologijo, kateremu prisostvujejo zdravniki z največjih ginekoloških klinik v Evropi in drugih celin. Ob začetku zasedanja so govorili župan prof. La Pira, rektor univerze prof. Archi in drugi, potem pa je spregovoril minister Gui, ki je kongresi-ste pozdravil v imenu italijanske vlade. V imenu tujih zdravnikov, ki sodelujejo na zasedanju, se je zahvalil ravnatelj porodniške in ginekološke klinike v Berlinu prof. M. Radecki. Noče biti Abesincc GKWO\)A, 19. — V uradu za tujce tukajšnje kvesture je 22 let stari Mario Bosche-rini, sin italijanskega očeta in abesinske matere, strgal svoj abesinski potni list in kričal: »Jaz sem Italijan, moj oče je Italijan, jaz se ne čutim tujec!* Mladi mulat je prišel najprej z nekim parnikom v Nemčijo, potem je prispel v Švico in tu je s pomočjo italijanskega konzulata v Ponte Chiasso lahko odpotoval v Italijo. Ker pa ni imel dovoljenja za bivanje, so ga policijski agenti odpeljali na kvesturo, kjer je mladenič raztrgal svoj potni list. Boscherini bo ostal v Genovi do zaključka formalnosti, ki jih je treba urediti z abesinskim veleposlaništvom v Rimu. VATIKAN, 19. — Papež Janez XXIII. je danes na tajnem konzistoriju imenoval deset novih kardinalov. Novi kardinali so: Portugalec Jose da Costa Nunes; Italijan Gio-vanni Panico, nuncij na Por, tugalskem; Italijan Ildebran-do Antoniutti, nuncij v Španiji; Italijan Efrem Forni, nuncij v Belgiji; Perujec Juan Landazuri Ricketts, minorit, nadškof v Limi; Sirec Gabriel Acacio Coussa, prosekre-tar vzhjdne kongregacije; Čilenec Raul Silva Henriquez, salezijanec, nadškof v Santia. gu; Belgijec Leo Jožef Sue-nens, nadškof v Malinesu in Bruslju; Irec Michel Browne, dominikanec; Spanec Anselmo Albareda, benediktinec, prefekt vatikanske knjižnice. Današnji konzistorij je bil peti, kar jih je sklical sedanji papež, da je imenoval nove kardinale. V decembru 1958 je imenoval 23 novih kardinalov, med katerimi je bi-lo 13 Italijanov. Leto dni pozneje je imenoval že 8 novih kardinalov (3 Ital.). V marcu i 1960 je nadalje imenoval sedem kardinalov (od teh sta bila dva Italijana), pridržal pa si je «in peetore« še tri J Lani je v januarju papež povečal število kardinalov še za štiri (1 Ital.), tako da je papež doslej imenoval z današnjimi novimi vred 52 kardinalov (od teh 22 Italijanov), ki pripadajo 21 državam. Niso pa tu všteti tisti trije «in peetore«. Z današnjimi imenovanji je kardinalski zbor dosegel maksimum, kakršnega ni poznal od časov Siksta V., ki je s konstitucijo #Post quam» določil, da kardinalov ne sme biti več kot 70. Sedaj je 87 kardinalov, ki zastopajo 32 držav. Po državni pripadnosti je 30 Italijanov, 8 Francozov, 6 Spancev, 5 A-meričanov iz ZDA, po 3 Nemci in Brazilci, po 2 Argentinca, Angleža, Kanadčana, Portugalca, Irca in Sirca ter po eden za nadaljnjih 20 držav. Ce samo malo pogledamo to razporeditev, potem vidimo še vedno veliko nesorazmerje med številom katoličanov v posameznih državah in med številom kardinalov, ki pripa. dajo kakemu narodu. Čeprav je že precej daleč »pravilo«, po katerem je moralo biti med kardinali nad polovico I-talijanov, je vendar število I-talijanov še vedno zelo visoko, Nadalje imajo razni narodi vedno doVJeno prednost pri imenovanjih kardinalov v primerjavi z drugimi narodi, pa čeprav niso nič bolj katoliški. Po kontinentih pa je raz. delitev takšna: Evropa ima 58 kardinalov, Amerika 20 (Severna 7, Latinska 13), Afrika 1, Azija 7 in Oceanija 1. Povprečna starost kardinalov je dokaj visoka, saj sega tik do 70 let (69.8). Najstarejši je I-talijan Morano (90 let), naj-mlajši pa danes imenovani Ricketts (49 let). LJUBLJANA, 19. — Med sestankom profesorjev in študentov univerz v Perugi, Ljubljani in Zagrebu, ki je bil v Ljubljani, so bile izročene trem predstavnikom slovenskega kulturnega življenja medalje za kulturo, ki jih je pred kratkim določila italijanska vlada za o-sebe, ki se v tujini odlikujejo pri širjenju italijanske kulture, literature in umetnosti. To priznanje je bilo podeljeno profesorjem Gradu, Ruplu in Sturmovi na ljubljanski univerzi. Na sestanku je bil navzoč poleg drugih predsednik sveta za kultura pri izvršnem svetu Slovenije Boris Kocjančič, z italijanske strani pa prorektor univerze za tujce v Perugi prof. Prosciutti ter trije profesorji s te univerze. Ob zaključku je italijanski generalni konzul iz Zagreba izročil za stolico za italijanščino na ljubljanski univerzi italijanski enciklopedični slovar v 12 zvezkih, ki ga je podarila rimska vlada. V okviru te prireditve — ki se vrši že tretje zaporedno leto — je bila otvor-j ena razstava italijanskih inkunabul, starih knjig in rokopisov Razstavljen je tudi prevod Homerjeve litja-de, ki ga je baje pričel a ne dokončal Giacomo Casanova S predavanjem o literaturi Perugie v XII. stoletju, ki ga je imel prof. Ignazio Baldelli, se je pričela vrsta predavanj o italijanski literaturi. V Varšavi razstava francoskih gobelinov VARŠAVA, 19. — Danes je bila tukaj otvorjena razstava francoskih risb in gobelinov, ki jo bodo prihodnji mesec prenesli v Krakov. Ravnatelj muzeja v Varšavi prof. Lorentz je poudaril, da je to že deveta francoska prireditev take vrste na Poljskem po zadnji vojni. Razstavo sta pripravila Jacqueline Bou-chot-Saupigue, kustos risb v Louvru, ter Jean Cassou, ravnatelj muzeja sodobne u-metnosti v Parizu. Otvoril jo je namestnik poljskega ministra za kulturo. Prireditev dokazuje, kako si Francozi prizadevajo, ha o-hranijo prvenstvo ali vsaj zelo važno vlogo kot tujci v poljski kulturi. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiini Po ugrabitvi v petek «Mister 20milijard* je v rokah policije PARIZ, 19. seph Sabbah, Trgovec Jo-bolj znan pod kasneje sam Sabbah izjavil, da ga ugrabili pripadniki imenom »Mister 20 milijard*, ganizacije OAS.. V Parizu ne ki je 16. t. m. izginil s pod' ločja Grenobla, je spet v Parizu. Trenutno je v rokah policije »Surete Nationale*, kjer ga sodna policija zaslišuje. Bogat severnoafriški trgovec je bil ugrabljen pretekli petek, ko so prišli v njegovo sobo štirje lažni policisti ter ga iz hotela odpeljali neznano kam. Francoska policija je bila tri dni mobilizirana, da bi ga našla, potem pa se je nehadoma pojavil v Parizu, kjer je že od sinoči. Trgovčev prijatelj Denis Basset je dejal, da je bil Sabbah ugrabljen in da so ga ugrabili pripadniki OAS. U-grabitelji ne bi hoteli doseči odkupnine, temveč naj bi ga samo »sodili* zaradi njegovega političnega delovanja Toda te vesti niso potrjene čeprav je iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMMiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiitiiiiiiiifMiniHiiH Vedno je mnogo klientov če brije 19-letna deklica PARIZ, 19. — Številni Parižani v vse večjem številu posečajo brivski salon na Champs Elisees, ki je v zadnjih štirih mesecih izredno povečal svoj promet. Brivec je 19 let stara Pascale, ki je edini brivec v krilu ne samo v Parizu, ampak verjetno v vsej Franciji. Začetek ni bil lahek. Klienti so bili v dvomih, češ kako naj jih vendar ostriže ženska, toda izkazalo se je, da je Pascale, ki je poleg tega še lepa in simpatična deklica prav odličen brivec. Posledica je bila, da si klienti že teden prej rezervirajo striženje ter prisegajo, da se ne bodo nikoli več pustili ostriči od moškega. Pascale je zaročena z nekim delavcem, in čeprav ■ se bo kmalu poročila, bo potem nadaljevala svoje delo v brivnici svojega gospodarja in profesorja. Obiskovala je državno šolo za frizerje, potem pa je v soglasju s svojim profesorjem sklenila, da se bo specializirala za moško striženje. Ko je šolo končala, je zaman letala od brivnice do brivnice, saj je ni hotel nihče sprejeti na delo. Vrnila se je k svojemu profesorju, ki jo je potem sprejel za pomočnico. V tistem trenutku se prav gotovo ni nadejal, da bo že v kratkem času prav zaradi svoje pomočnice tako močno na-rastel promet v.brivnici. izključujejo možnosti, da bo policija, ki vodi sedaj preiska. vo .prišla do kake drugačne ugotovitve ter da se za ugrabitvijo skriva kaj drugega. Garibaldinci bodo nastopili v jugoslovanskem filmu ZAGREB, 19. — V filmu uPuška iz Nevesinja» bo nastopilo tudi 500 garibaldin-cev. Film, ki ga za zagrebški Jadran film režira Zika Mitrovič, ima za vsebino vstajo Hercegovcev proti turški tiraniji l. 1875. Hercegovcem se je pridružilo kakih 500 garibaldincev in Garibaldi sam je aktivno podpiral stvar vstaje. Poleg garibaldincev so bile s Hercegovci tudi skupine Francozov, Rusov, Angležev in Nemcev. Protagonistka v filmu bo prikazovala legendarno pojavo Johanne Markuš, holandske prostovoljke. Baleti Rolanda Petlta v Scali namesto v Parizu PARIZ, 19. — V pariški O-peri je nastala kriza zorali nesoglasja med upravnikom Julienom ter ministrom za kulturo Malrauxom. Zaradi tega je možno, da bo premiera baletov, ki jo pripravlja Roland Petit, namesto v Parizu v milanski Scali v začetku junija. Na sporedu prireditve je balet časnikarja i'1 pisatelja Jeana Cauja, ki le prejel nagrado Goncourt 1961, ter balet »Cprano*, ki bi (la interpretiral sam Roland Petit. Baje so že pogajanja z vodstvom Scale in lahko pride kmalu do odločitve. Grace Kelly bo poleti spet snemala film MONTECARLO, 19. — E-mile Cornet, predstavnik kneza v Monacu, je danes povedal, da bo Grace KellV letošnje poletje v HollyWoo-du snemala neki film. To bo njen prvi film po poroki in režiral ga bo Hi tschcock. Prav on je režiral tudi oba filma, s katerima je Grace lielly dosegla največji uspeh: »Okno na dvorišče« ter «Na lovu za tatom«. Prav med snemanjem tega filma na francoski Rivieri je knez iz Monaca spoznal ameriško igralko in se vanjo zaljubil. Film, v katerem bo Grace Kelly spet nastopila amed poletnimi počitnicami v ZD A«, bo napravljen po noveli angleškega pisatelja Winsto-na Grahama, vendar pa kaj natančnejšega še niso povedali, Grace se bo vrnila v Monaco novembra meseca, ko bo delo končala. Pregled pomorskega dokumentarnega filma MILAN, 19. — Pod okriljem 40. milanskega velesejma se bo 18. aprila začel • III. vsedržavni pregled pomorskega dokumentarnega filma*, ki ga organizira revija »Italia sul mare'. Pojavijo se lahko dokumentarni filmi, ki so bili snemani v Italiji z nacionalno tematiko. Dolžina filmov ne sme presegati 30 minut predvajanja ter fte smejo biti starejši kot tri leta. * * * RIM, 19. — Umrl j t tnsgr-Giuseppe De Luca, cerkveni publicist in novinar. * soboto ga je v bolnišnic* obiskal papež. Bil je izvedenec v evropskih literaturah- Nekaj reklame Je vedno treba, sl misij Rosanna SchlaW _ In če ni kaj bolj pametnega, zadostuje tudi veliko čokolad jajce, čeprav Je do velike noči še dober mesec PO SEDMIH LETIH IH POL KRVAVIH BOJEV, MIR ZA ALŽIRIJO Žrtve alžirskih rodoljubov poplačane z osvoboditvijo Alžirija je plačala svojo svobodo z nad milijonom žrtev ■ Vloga in sredstva ultrasov v obrambi interesov Irancoskih monopolov Alžirska narodnoosvobodilna borba se je začela 1. novembra 1954. Toda hkrati je treba povedati, da gre v tem primeru samo za formalni podatek, v kolikor so ti v materialni pozitivni zgodovinski znanosti potrebni, da se nekateri najvažnejši, se pravi temeljni časovni elementi določenega zgodovinskega dogajanja nekje fiksirajo. V resnici pa se je alžirsko ljudstvo nepretrgoma borilo za svojo nacionalno svobodo vse od leta 1830, ko je Francija Alžirijo vojaško zasedla. Potemtakem poteka letos 132 let, odkar se je junaško alžirsko ljudstvo odločilo, da si za ceno tudi največjih žrtev pribori svoje neodvisnost in svobodo. Kdo se ne spominja junaškega odpora, ki so ga okupatorskim francoskim oblastem dajali Abd El Kriinovi partizani, in o katerem je svojčas govoril ves svet. Toda, tudi okupatorski teror, s pomočjo katerega so francoske oblasti hotele do konca uničiti sleherno kal odpora, je bil strašen in nepomirljiv. Alžirci ne bodo nikdar pozabili pokola v Satifu 1. 1945, ko so alžirske množice spričo sijajne zmage zaveznikov nad fašističnimi silami menile, da je nastopil tudi zanje trenutek osvoboditve, pa je bilo to njihovo upanje iznenada potopljeno v morju krvi. Cas od leta 1945 do 1954 je bil, kar zadeva fizični odpor Alžircev proti francoskemu kolonialnemu izkoriščanju in nasilju, označen samo z nekaterimi bolj ali manj osamljenimi terorističnimi akcijami. Bolj intenzivno in organizirano se je boj vodil na političnem področju, in sicer za dosego raznih administrativnih reform, za revizijo zakonov o porazdelitvi zemlje itd. Vendar so bile vse te zahteve vselej zavrnjene od strani francoskih kolonialnih oblasti. Konec leta 1954 pa je nasilje in izkoriščanje doseglo vrhunec, v ((alžirskem loncu je zavrelo« — kot se je o tem ta čas izrazil neki minister v Parizu — in izbruhnila je vstaja. Začela se je narodnoosvobodilna „borba alžirskega ljudstva, v kateri je to imelo zmaga-ti ali umreti. Leto 1954 je označeno z vrsto manifestacij in atentatov, ki se širijo po vsej Alžiriji. Alžirski partizani, organizirani v posebnih oddelkih napadajo francoske čete. Kmalu zatem se vsi ti oddelki, ki so doslej delovali ločeno, povežejo in združijo v enotno alžirsko narodnoosvobodilno vojsko. Najmočnejše so akcije alžirskih partizanov na področju gorskega masiva Aures ter okrog Constantine. Svojo dejavnost razvijajo pod vrhovnim vodstvom Narodnoosvobodilne fronte, ki so se v n.iej združile vse nacionalne, za resnično alžirsko neodvisnostjo stremeče stranke. Dne 9. novembra istega leta so francoske oblasti izvršile mn«, žične aretacije voditeljev alžirskih političnih strank, s čimer so se začele najhujše dis-kriminaciie in nasilja od stra-m francoskih oblasti proti alžirskemu ljudstvu in še prav posebno proti tistemu njegovemu delu, ki se je odločil, da se temu aktivno postavi po robu. Leta 1955—1956 se partizanska borba razširi s področja Constantine in Auresa na o-stale alžirske pokrajine. Partizanska vojska, ki je v začetku, torej konec leta 1954 štela 'okrog 30 tisoč borcev, jih šteje zdaj že nad 50 tisoč. Pariška vlada (socialdemokratska) pošilja v Alžirijo nove in riove čete. Nh poletje 1956 šteje francoska kolonialna vojska v Alžiriji že nad 800 tisoč mož. In vtem, ko pariška vlada venomer zagotavlja, da je odpor alžirskih upornikov zatrt, se v resnici akcije alžir-ske narodnoosvobodilne vojske vse bolj množe. Dne 20. avgusta 1956 je prišlo v Sou-mannu (na alžirskem ozemlju) do sestanka med predstavniki Narodnoosvobodilne fronte ter delegati narodnoosvobodilne vojske. Ob tej priliki sta bila ustanovljena Narodni svet alžirske revolucije, nekakšen parlament, sestavljen od 34 članov, in pa Odbor za koordinacijo ter izvrševanje, ki se je kasneje spremenil v začasno vlado. Dne 22. oktobra istega leta padejo v roke francoskim oblastem alžirski voditelji Ben Bella, Ait Ahmed, Khider, Boudiaf in Lacheraf, in sicer ob priliki njihovega poleta v Maroko, ko je bilo njihovo letalo roparsko napadeno od francoskih letalcev, ki jih je proti njim poslal socialdemokratski francoski guverner Alžirije Lacoste. Dne L novembra, na drugo obletnico osvobodilnega boja, je izbruhnila na poziv alžirskih organizacij splošna stavka, ki je zajela vso Alžirijo. Leta 1957, nove stavke in manifestacije. V zvezi z zasedanjem OZN in prvo diskusijo v okviru te organizacije o Alžiriji, prenehajo alžirski delavci za osem dni z vsakim delom. Kolonialne oblasti odgovore na to z novimi množičnimi aretacijami. Svet pa ob tej priliki prvi izve o mučenjih, ki so jim podvrženi pripadniki alžirskega osvobodilnega gibanja. V tem letu je bil umorjen Maurice Au-din, mladi francoski matematik, ki je poučeval v Alžiru in je bil aretiran skupno s Henryjem Allegom. Oba sta mučena, pri čemer Audin umre, Alleg pa ostane pri življenju, nakar objavi svojo dokumentarno knjigo «Le que-stion#, ki v njej govori o zločinih francoskih oblasti in o brutalnem postopanju francoskih «parasov» z alžirskimi ljudmi. Kasneje se Alleg u-makne iz Francije. L. 1958 omadežujejo Francozi svoje ime z novim gnusnim zločinom, in sicer z bombardiranjem tuniške vasi Sa-kiet Sidi Yusief, s čimer so francoski kolonialsti hoteli tuniško ljudstvo kaznovati za pomoč, ki jo je to dajalo svojim bratom v Alžiriji. Ob tej priliki je bilo na stotine mrtvih. Dne 13. maja istega leta izvrše alžirski koloni in vojska tako v Alžiriji kot v Franciji državni udar. Na oblast pride de Gaulle, ki sicer vrže parolo o ((bratstvu# A-rabcev in Evropejcev v Alžiriji, hkrati pa pošlje v Alžirijo nove oddelke francoske vojske, da ((pomirijo# situacijo in odpravijo ((muslimanski teror#. Alžirsko osvobodilno gibanje odgovori na to z in-tenzificirano borbo, a 25. avgusta istega leta prenesejo alžirski tajni komandosi borbo tudi na francoska tla, s čimer se začne obdobje nepretrganih sabotažnih dejanj na metropolitanskem teritoriju in tudi samem Parizu. Dne 29. septembra se Odbor za koor-dinacijo in izvrševanje preimenuje v alžirsko začasno vlado, ki jo v najkrajšem času prizna 17 držav. Leta 1959, in sicer 13. julija, je alžirska narodnoosvobodilna vojska začela ob tuniški meji splošno ofenzivo, v kateri so njene enote prvič uporabljale tudi topništvo. Nekaj dni kasneje, dne 29. julija, so francoski «parasi» umorili v ječi Aissata Idirja, glavnega tajnika Spložne zveze alžirskih delavcev, ki so ga živega sežgali. Dne. 16. septembra je de Gaulle, spričo odločnosti in moči alžirske osvobodilne vojske, prvič prisiljen javno priznati pravico alžirskega ljudstva do samoodločbe, nakar pride dne 28. septembra do izjave začasne alžirske vlade, na osnovi katere bi ta bila na temelju izglasovana resolucija v prid alžirske neodvisnosti. Leta 1961, dne 22. aprila, pride v Alžiriji do drugega fašističnega «puča». V maju in juniju se v Lugrinu in E-vianu vrše med predstavniki alžirske in francoske vlade ponovna pogajanja, katerih neuspeh gre pripisati samo trmastemu nasprotovanju Francozov načelu integritete alžirskega ljudstva in njegovega ozemlja. Avgusta, sestanek začasne alžirske vlade, na katerem niso več predmet razpravljanja izključno vprašanja osvobodilnega boja, marveč tudi ona, zadevajoča bodočo izgraditev svobodne Alžirije. Namesto Ferhata A-basa je imenovan za predsednika začasne vlade Ben He-da. OAS (tajna ultraška organizacija v Alžiriji in Franciji) začne z atentati in u-mori. Dne 17. oktobra, prve množične manifestacije alžirskih emigrantov v Franciji, ki jih policija zatre v krvi. V ji, ki se je udeleži tudi pet ujetih ministrov in konec katere je bil zapornikom priznan politični režim. Konec decembra 1961 in prve dni januarja 1962 je opaziti izredno povečano teroristično dejavnost pripadnikov OAS, proti kateri manifestirajo velikanske množice francoskih antifašistov. Januar in februar letošnjega leta pa sta bila obeležena z nepretrganimi manifestacijami Alžircev za mir in neodvisnost. Hkrati je v Franciji prišlo do prebuditve izredno krepkih demokratičnih in protifašističnih sil, kar je tudi v dobri meri doprineslo, da je zdaj, po 7 letih najbolj krvavega spopada, vendarle prišlo do pomiritve, za katero je žrtvovalo svoja življenja nad milijon Alžircev, na deset in deset tisoče Francozov, a vrženih je bilo v žrelo vojne pošasti na milijarde in milijarde sredstev, ki bi se bila lahko mno- novembru se začne 18-dnevnalgo plodneje uporabila za sre-junaška gladovna stavka al- čo in razvoj tako alžirskih žirskih zapornikov v Franci-1 kot francoskih delovnih ljudi. Ivan Regent: nove knjige loiiliivjii iz hoja za socializem F-kV". . »* ’ »,*. v Helen Merrill Je ena najbolj znanih pevk na svetu. Seveda za moderne pesmi in popevke- Pred dnevi je nastopila tudi v »Malem koncertu« drugega kanala ital. TV. Helen je doma iz New Yorka, toda njeni starši so jugoslovanskega porekla in se pišejo Milčetit Ivana Regenta ni treba posebej predstavljati, posebno ne primorskim bralcem in še manj Tržačanom, saj vsi vemo, da je Ivan Regent izšel iz primorskega ljudstva in prav njemu posvetil tudi vse svoje življenje. Bolj pa bi bjlo vsekakor naše ljudi opozoriti na tri knjige Regentovega dela, ki jih je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani pod naslovom: Poglavja iz bola za socializem. V času ko marsikdaj propagiramo dela dvomljive umetniške vrednosti in reklamiramo tudi izrazito komercialne izdaje brez cene, bi bilo prav bolj opozoriti na domača dela politične literature, ki marsikdaj ne pridejo v roke tistih, katerim so namenjene. Zato naj naše bralce opozorimo še posebej na tretjo knjigo Regentovih spisov, člankov in govorov, ki so pod zgoraj navedenim naslovom izšli v Ljubljani. Prav gotovo predstavlja ta knjiga, kot prvi dve knjigi Regentovega dela, zlasti za primorske Slovence izredno dragoceno delo. Zato bi o tej knjigi vsekakor bilo treba podrobneje spregovoriti. To poročilo pa naj bo le registracija izdaje in opozorilo na novo knjigo Regentovih spisov. Tretja knjiga ((Poglavij iz ...........................................m...-..»o.............-........................................................""""""....................... VTISI S POTOVANJA V NOTRANJOST SOVJETSKE ZVEZE Novo mesto Lipeck bo proizvajalo več jekla kot vsa nekdanja Rusija Potovanje «na ruski način» - Srečanje s Lipeckom od daleč - V konferenčni dvorani krajevnega sovnarhoza - Astronomske številke - Staro se utaplja v novem (Naš poseben dopis) MOSKVA, 18. marca — Lipeck je za ruska razmerja tu, koj za moskovskimi vratmi. Zato je bilo tudi moje prvo* sovjetsko potovanje le malo daljši izlet do predmestja. Potoval sem le eno noč tja in ceno noč nazaj. Toda v SE, če ne potuješ vsaj tri dni in tri noči, potovanje ni potovanje. Kljub temu bom potovanju v Lipeck dal to ime, posebno zato, ker je mest, kakršno je Lipeck, na desetine, ki v Sovjetski zvezi tako rekoč čez noč zrastejo, kot gobe po dežju. Na enem od osmih moskovskih «vokzalov» — kolodvorov —in sicer na Kazanskem se nas je sestalo za odhod 42 dopisnikov iz socialističnih de. žel in od glasil komunističnih načela o samoodločbi priprav i Moskve® odpoje Največ ljena začeti s pogajanji. Za svoje zastopnike je imenovala pet alžirskih ministrov, ki so jih Francozi ujeli. Leta 1960, meseca januarja, pride v Alžiriji do fašističnega «puča». Dne 29. maja istega leta se v Alžiriji vrše u-pravne volitve, ki so jih Alžirci, sledeč navodilom Narodnoosvobodilne fronte, ne udeleže. Dne 14. junija de Gaulle povabi Alžirce na pogajanja, toda pogoji, ki jim jih v Melunu postavi, so nesprejemljivi. Dne 22. avgusta postavi Narodnoosvobodilna fronta zahtevo po referendumu v Alžiriji, ki bi ga organizirala QZN, a 6. septembra se v Parizu začne proces proti članom tajne organizacije demokratičnih froncoskih državljanov, ki so pomagali alžirskim preganjancem, in kateri proces se je imenoval po glavnem obtožencu Jeansonu. Ob tej priliki je 121 francoskih razumnikov objavilo proglas, ki so v njejn Francoze pozvali na državljansko neposlušnost. Dne 16. septembra je začasna alžirska vlada V svojem proglasu obsodila udeležbo nekaterih dežel NATO v alžirski vojni. December je o-značen z impozantnimi manifestacijami Alžircev za neodvisnost. Najmogočnejše so v mestih Alžiru, Oranu in Boni. Zdaj je povsem očitno, da je malone vse alžirsko ljudstvo na strani Narodnoosvobodilne fronte. Konec decembra je V OZN z večino glasov vlakov. Vsak «vokzal» ima svojo smer. Z našega se začno odpletati vlaki proti Vo-ronežu, proti Rostovu, proti donskim bazenom, vse do o-bal Črnega ali Kaspijskega morja. Tri dni se klopek odmotava preden prispe vlak do skrajnih meja, do zadnje postaje. Kazanski kolodvor ima mno. go ekzotike prostranstev, proti katerim odpira svoje poti. Zgrajen je v staroruskih arhitektonskih elementih, ki so se ohranili v detajlih kremeljskega načina gradnje in v scenografski konstrukciji za opero «Boris Godunov#. V o-gromni čakalnici se ob že nujnih kristalnih lestencih in impozantnih klopeh iz izrezljanega lesa še bolj nakazuje pisanost prostora, kamor vlaki od tod vozijo. Od cul in košar ter kovčkov, od ruske krznene «šapke» do gruzinske izvezene «kalote» od severnjaških do južnjaških fiziognomij v pravem babilonu jezikov ta osmi del milijona dnevnih moskovskih potnikov kar vre proti raznim kompozicijam vlakov. Vlaki so sestavljeni samo is spalnih vagonov. Enega teh je končno napolnila tudi naša novinarska odprava. Po štiri postelje so v vsakem kupeju. Vagon je mnogo višji od evropskih. Na Ž4 cm širšem tiru od evropskih se zdi, da vlak mnogo hitreje brzi. Na vsak način je tu bolj mehko in človek bi mislil, da se vozi na avtobusnih gumah po asfaltu in ne po železnih tirih. Potniki se v sovjetskih vlakih takoj pripravijo na ((dolgoročen# način. Koj se «prevr. žejo# v pižame ali trenirke in začno neskončne razgovore, začenjajo večdnevne šahovske turnirje, odpirajo zaloge vod- ..................................................m...murni..............m......••■»•*.mmiiHliWMimmm...miiiiiiiimm..................< prav boste veliko delali. Tudi v družini ne bo šlo vse prav zaradi nekega čudnega neraz-položenja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neka Iniciativa vaših delovnih tovarišev bi mogla služiti več vam, kot njim. Izkoristite prilož- nost. V ljubezni bodite bolj dovzetni za želje drugih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo dobro se Doste počutili, zato vam te jeijam drage osebe, kajti si- GllfiP bo šlo delo dobro od rok. Ne zaupajte svojih načrtov drugim. V ljubezni je potrebna vsa odkritosrčnost. DOVJCKA (od 21.5. do 22.6.) Ker se boste prilagodili tujim zahtevam, boste tlaglo prodrli. Toda to ne bo šlo d*>U°- Skušajte razširiti krog svojih prijateljev. RAK (od 23.6. do 22.7.) Čemu bi spreminjali načrte, ko boste že s sedanjimi uspeli. Prlsluhnl- cer bo šlo marsikaj napak. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo dober dan za one. ki se ukvarjajo z velikimi posli. Večerne u-re boste preživeli doma v krogu domačih In zelo prijetnih prijateljev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neprijetno razpoloženje vas bo spravilo v zagato, ker ne boste opravili niti najnujnejših del In opravkov. Zadoščenje doma. Glavobol. Več zaupanja vase ih v vaše bližnje in vse se bo izgladilo. Družinski mir bo spet utrjen TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) zaradi obojestranskega razume- Ce boste površni, si boste nakopali dokaj nevšečnosti. Yellko časa boste zapravili po nepotrebnem. V družini majhno navzkrižje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Čeprav se boste lotili novega dela. boste v njem uspeli. Izredno razumevanje z osebo, ki jo imate radi. Zdravje kar dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne prečeč ploden dan, pa če- vanja. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Prevelika previdnost bi vam znala pokvariti vse, kar ste doslej dosegli. Boditt pripravljen) tudi na nerazumevanje, vaših domačih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ce boste delo pravilno organizirali, ga boste pravočasno dokončali. Sicer vam bo šlo rriarsikaj narobe. Prijetno bo le doma v družbi ljubljene oiebe. ke in razgovori se nadaljujejo v dneve, v nedogled. Potovanje ni le prehodno srečanje. Tu se organizira celo večdnevno družbeno življenje v okviru kupeja ali vagona. Potniki takoj iščejo način, kako bi v teku teh neskončnih potovanj svoje življenje ožje družbe v kupeju čimbolj razširili, dolgočasje ublažili. Lipeck se je najavil z vrsto gozdov in s črto gostega dima na daljnem obzorju. Kot vsa sovjetska obzorja: Prava bruegelovska zimska pokrajina: Na levi, zasajeni v ravnino, štrlijo dimniki novega kombinata, v diagonali se razteza novo mesto, na desni strani gozdnati grički starega Lipecka, pod njimi zamrzla reka, v ledenem koritu pa kakih sto črnik pik; debelo omotani ribiči, ki tekajo od luknje do luknje, ki so jih z železnimi drogi zvrtali v led, da bi skoznje spuščali trnke. Koj čez most se začno ulice starega mesteca; nizke, pogosto lesene zgradbe z rusko ornamentiko. Ostanek starega podeželskega naselja, ki je nekoč živelo na čehovljanski na. čin med spletkami prokuratorja, trgovca, sodnika in policijskega načelnika. To muzejsko okolje je ostalo kot priča novih kontrastov in se u-topilo v velikih potezah nove-ga mesta, Prezgodaj bi bilo, reči, da je staro rusko podeželje tu že premagano. V ruskih proporcijah so tudi mesta z nekaj sto tisoč prebivalci, v nekem smislu še vedno provinca. Ključne črte šele napovedujejo, da je prišlo do preloma in da bo čez nekaj let tu stara čehovljanska provinca in provincialnost izginila v ritmu sodobnega mesta. Toda glavne konture novega so že krepko zarisane v vseh smereh, ki se razčlenjajo od osrednjega mestnega trga. Trg je na najvišji vzpetini mesta: na eni strani se nudi širok razgled, na drugi pa se okoli LeninoVega spomenika nizajo ogromne neoklasične zgradbe okrajnega sedeža, muzeja, bivše cerkve in hotel, naš hotel. Sobe in ves hotelski mehanizem so ohranili pečat dobe, v kateri so nastale. Težke zavese iz rdečega in plavega žameta, zelena brokatna pregrinjala z zlatimi izvezenimi pavi, kristalni lestenci itd. Toda to še ni vse, zaradi česar smo pripotovali sem, v Lipeck. Z Lipeckom smo se srečali šele na prvem sestanku v sovnarhozu. V tipični konferenčni dvorani, kakršno ima vsaka sovjetska ustanova, (velika pisalna miza v obliki črke «u» za predsedstvo, ki je postavljena pred nekaj vrstami za goste) nas je sprejel predsednik krajevnega sovnarhoza z glavnim gospodarskim referentom. Takoj so se začele nizati ogromne številke velike industrijske vizije, katere ogrodje smo že srečavali ob Drvem prihodu skozi pokrajino Lipecka. Ob koncu leta 1965 bo iz Lipecka šlo na leto 6,5 milijo- na ton železa, 6.8 milijona ton jekla in 5 milijonov ton koksa. To je več kot je pred revolucijo producirala vsa Rusija, več kot znaša skupna proizvodnja nekaterih indu. strijsko razvitih dežel Zahoda. Sedaj, ko je minilo pet let od začetka izgradnje tega metalurškega kombinata, novi kombinat še daje okoli polovico tega, kar predvideva sedemletni načrt. Dim, ki se riše na obzorju, je iz nove visoke peči z zmogljivostjo 3.500 ton na dan. V morju številk, ki so nam jih navajali voditelji sovnarhoza, se je težko znajti in spoznati ogromna razmerja. Morda se bo laže znajti, če povemo, da je mesto Lipeck zaradi te peči in zaradi proizvodnje, ki se je okoli nje razčlenila v metalurški kombinat, v samih 6 letih narastel od 100.000 na 210.000 prebivalcev. Se pomembnejša pa postane ta številka, če vemo, da je od 12.000, kolikor jih je štel pred revolucijo, Lipeck potreooval, da se je povzpel na 100.000 prebivalcev polnih 40 let, FRANE BARBIERI boja za socializem# obsega Regentove članke in govore iz časa po drugi svetovni vojni, lzvzemši poročila na seji vodstva Socialistične stranke Italije. Ta govor o političnih, gospodarskih in narodnostnih razmerah v Julijski krajini, pa je Ivan Regent Imel neposredno po koncu prve svetovne vojne. Vsi drugi priobčeni spisi in govori, pa izvirajo iz najnovejšega časa. To pa seveda ne pomeni, da obravnavajo samo sedanji čas oz. čas po zadnji vojni. Zlasti na začetku knjige priobčeni teksti, — O socialističnem gibanju na Primorskem in v Istri, O ustanovitvi Komunistične partije v Julijski krajini in Istri, Ob 60-letnici ustanovnega kongresa Jugoslovanske socialno demokratične stranke v Avstriji, Ljudski oder v Trstu, prva slovenska ljudska univerza, — posegajo predvsem v preteklost in dajejo bralcu zanimiv in tehten vpogled v politično zgodovino Primorske, posebej pa še tržaškega področja. Prav to, da velik del svojih spisov posveča Regent prav Primorski je značilnost tudi te tretje njegove knjige. Poleg omenjenih člankov je opozoriti na članke in govore iz časa, ko se je po drugi svetovni vojni odločala usoda Primorske in posebno še Trsta. (Revizija mirovne pogodbe z Italijo, Na Italiji je, da pokaže dobro voljo, Gospodarstvo fašistične ideologije, Komisiji socialistične internacionale v premislek). Ivan Regent v tej knjigi razpravlja in piše tudi o revizionizmu v marksizmu, o jugoslovanski revoluciji, o petletnem načrtu, O štiridesetletnici KPJ, o komuni, o Leninu in še nekaterih drugih aktualnih problemih. V nekem poročilu je bil Regent označen tudi kot »občutljiv in točen registrator tega, kar se je dogajalo okoli njega. «To utemeljeno, saj je Ivan Regent pogosto spregovoril tudi o čem drugem kot samo o politiki. In tako so v tej knjigi nekateri njegovi prispevki posvečeni tudi etiki, vzgoji,, problemom žena pri nas, novinarskemu poročanju, pa tudi kulturni problematiki. Kot prvi dve knjigi Regenta ((Poglavja iz boja za socializem#, lahko tudi tretjo označimo kot knjigo, ki prikazuje dolgoletno politično dejavnost avtorja in njegovo aktivno vsestransko u-dejstvovanje v javnem življenju. Tako predstavlja tudi ta knjiga Regentovih spisov dragocen prispevek, k slovenski, posebno pa še k primorski in tržaški politični zgodovini. Preprosta in okusna oprema tretje knjige je enaka prvima dvema, le papir bi bil lahko boljši. Zato pa je vsebina toliko tehtnejša in bo trebi, nanjo opozoriti našo javnost. Vsakdo, ki živi v današnjem času in ga problemi sodobne družbe prizadevajo, posebno pa problemi Primorske in tržaškega ozemlja, ne bo mogel mimo Regentove knjige. Sl. Ru. Iz umetnostnih galerij Toon Wegner v «Tivoliju» V razstavišču bara Tivoli razstavlja na povabilo Društva naprednih umetnikov, kx mu načeluje profesor Černigoj, mladi nizozemski slikar Tonn Wegner deset večbarvnih lesorezov. Wegner je dovršil slikarsko akademijo v Haagu in se je ie zgodaj lotil lesoreza, v katerem st najneposredneje uveljavlja njegovo umetniško hotenje, in tako je danes ie član mednarodnega društva lesorezcev eXylomr. V uvodni besedi kataloga pa Hans Radeker napaja, da je bil Wegner deležen tudi dveh pomembnejših slikarskih nagrad. Po prejšnjih abstraktnih in informalnih razstavah so ta figurativna dela kot sprememba prijetno presenečenje. V njih se odraia zelo urejena predstava tega, kar nam želi posredovati s strokovno precej risoko tzuežba-nim znanjem lesoreznega postopka. Po svoji tematiki, torej po tem, kar ponazorujejo, razstavljene slike spadajo v dve vidno različni skupini, ki se ločita tudi po času njih nastanka. V prvi, manjštevilni skupini prihaja do veljave močno dekorativno podajanje posameznosti, ki izpopolnjuje glavne oblike slik. So to slike, ki jih je Wegner zasnoval med leti 1955 in 1957 na svojih popotovanjih po Jugoslaviji. Izmed teh bi dali prednost samostojnejši kompoziciji notranjosti železniškega vagona in dneh kmetic v narodnih nošah, do-čin se v sliki «Piranski dimniki » še pozna srečanje s Spacalom. Svobodnejša iz te skupine pa je vsekakor slika «Mestno lutkovno gledališče». Razen slike, ki nazorno predstavlja notranjost slikarjeve delavnice in katera se nam dozdeva biti bolj šibko delo zaradi neenotne porazdelitve p redmetnosti, predstavljajo vsi ostali lesorezi prizore iz delovnega okolja gradbišč pri izgradnji veli-ke elektrarne Deltaioerke. Ze po svojem obilju dolgih traverz, tramov in opažnih desk ter množici cementnih blokov, se bistvo takega gradbišča dobro sklada z lesorezno zahtevo po igri ravnih črt, ki pride do izrazite veljave v obeh lesorezih poimenovanih «DeltauJerke# e-den in dve. So pa med temi slikami tudi take, kjer se poleg ravno vodenih črt učinkovito pridružuje rahlejše skoro zrnato obdelovanje lesa, vzporedno z mnogimi oblo izvedenimi detajli, kot na primer v sliki, ki prikazuje obcestni prostor za parkiranje dvokoles, gledan iz ptičje perspektive. MILKO BAMBIČ Jean Pierre Leaud tudi režiser Jean - Pierre Leaud je v francoskem filmskem svetu znano ime. Videli smo ga že v prsti filmov. Ceprap ima Leaud do sedaj le igralske izkušnje, se je lotil tudi režije. V bližini Pariza snema krajši film, ki nosi naslov «V!afc». Za tega svojega prvenca je Leaud napisal tudi scenarij in se sam lotil režije. Torek. 20. iiiiirni 1002 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba- 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba Nacionalni program niški zbor »Enakost# iz Kranja; 8.25: Glasba ob delu- 8.35-6.30: Vreme na ital. morjih: Radijska šola za srednjo' stop- 8.00: Omnibus; 10.30: Radijska njo; 9.25: Arije In intermezzl-šola, nato nadaljevanje Omni- 10.15: Izberite melodijo tedna'-busa; 12.00: Najnovejše; 12.20: n.O0: Lhotka: Koncert za go-' po željan; 17.00; Orkester Ar- Glasbeni album; 13.30: Veliki dalni kvartet- 11.15: Naoredui- ... 1 „ C.n I n i r\ ■ IT • Cotn in 1.1..L.. S C 1 C . T>r l „ „ . X I » _ 1 . . _ _ ** •* mando Sciascia; 17.20: Sem in tja Do lahki glasbi; 18.00: Sola in vzgoja: »Pravo očetovstvo je junaštvo#; 18.15: Umetnost. književnost in prireditve; klub; 15.15: Klasična In tol- te v angleščini; 11.30- Zvočna klorna polifonija; 15.30: Tečaj mavrica; 12.05: Veseli hribov-angleščine; 15.55: Vreme na ci; 12.15: Kmetijski nasveti; Ital. morjih; 16.00: Program za 13 15: Obvestila- 13 30: Domači najmlajše; 17.20: Ritmi in me- napevi- 13.50- Z majhnimi an- sani balončki; nato Znane me- je Giorg'o Consolini; 18.30: E-lodije; 20.00: Šport; 20.30: Ve- notni razred; 19 00: Oddaja za čer z Westonom, Griffinom In Piaf; 21.00: Slovenske Lavre; 21.40: Koncert tenorista Dušana 18.30: Johann Severin Svend- lodije narodov; 17.40: Zanimi- sambli; 14.05: Radijska Sola sen: Simfonija št. 2; 19.00: Pi- vosti od vsepovsod: 18.00: Po- 14.35; ob premierah v slovem skih opernih gledališčih; 15.20: Deset minut ob šegavi klaviaturi; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Izbor iz Čajkovskega; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18 10: Kotiček za mlade ljubitelje glsbe; 18.45; S knjižnega trga; 19.00: Obvestila; 19.05: Veliki zabavni orkestri; 20.00: Komorni zbor RTV Ljubljana; 20.30: Radijska igra; 21.45: Bencker: Majhna satira 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Va- za klavir; 21.51: Zbor Norman rietejski program; 11.00: Glas- Luboff; 22.15: Uvog v glasbo ba za vas, ki delate; 14.00: Na- 20. stoletja; 23.05; Popevke in delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Radijska Igra Pertota; 22.10: Obletnica Carla Castellija: «Balada za Tima, ribiča postrvi#, 22.20: Orkester «Gentlemen’s» in »Sam Block#; 22.45: Dogodki doma in v svetu; 23.00; Nunzio Ro-tondo in njegov orkester. tedna; 22.25; Ples v btue jeans. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15.20: Pesmi brez besed; 15.40: Glasbene šole in dirigenti v Trstu. II. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 1100: Otroški kotiček; 11.30: Gotovčeve skladbe; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah (II. del); 13.40; Mali ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Sola In življenje; 14.50: Mladinski zbor iz Podgrada; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Tečaj Italijanskega jezika; 16.00: Melodije iz filmov in revij; 16.30: Tretja stran; 16.45: Slavni ljubezenski dueti iz o-per «Aida», «Manon», itd plesne melodije. ši pevci; 15.00: Album pesmi; 15.45: Plošče; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Glasbeni inter- mezzo; 17.30: Vaše juke box; 20.30: Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.45: Večerna glasba. III. program 17.00: Simfonije 18. stoletja: Boyce, Dittersdorff in Bocche- dnevnik; 21.05; Film «Za zaipr- rlni; 18.30: Filmski pregled; *.......,J- 18.45: Na programu Barvvald Ital. televizija 8.30, 14 00 tn 15.30: TV šola: 17.30: Program za najmlajše: 18.30: Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Umetnostna oddaja; 20.20: Šport- 20.30: TV In Larsson; 19.15: Množica in problem estetike; 20.00: Vsako-večerni koncert; 31.30: Ital. zgodovina 1915-1945; 22.00: 17.40: Skladbe Edvarda Kuenec- Skladbe Adama de la Halla; ka; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Giannl Meccla; 19.30: Prenos RL; 22 15: Saksofonista Scott in Hayes; 22.35: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. 22.50: Vsak na svoj način; 23.30: Bachove sonate. Slovenija timi vratmi#; 22.40: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Darlo Fo: »Goli človek v fraku#; 21.45: Dnevnik; 22.05: Življenjepis diamanta; 22.25: Simfonični koncert. Jug. televizija Zagreb 20.00: Ekran na ekranu — filmski mozaik; 21.00: 5.00: Dobro jUtroi; 8.05: Obrt- Celovečerni igrani film. Vrem* včeraj: najvlSJj temperatura 7.5, najnižja 0.8, ob 19, uri 5; zračni tlak 1018.6 raste, veter 18 km vzhodnik, vlage 36 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano. temperatura morja 6.9 stopi- Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 20. marca Igor Sonce vzide ob 610 in zatone ob 18.16. Dolžina dneva 12.06. Luna vzide ob 17.28 in zatone ob 6.03 Jutri, SREDA, 21. marca Bilka Veliko zanimanje tržaških poslovnih krogov Izjave predsednika zbornice o pomenu sejma „Alpe-Adria“ Z Avstrijci so urejena vsa vprašanja glede udeležbe na sejmu, sedaj pa se še pogajajo v Rimu o kontingentni listi za izvoz v Italijo VPR.: Razvoj trgovinske izmenjave med Trstom in pokrajinami sosedne republike v okviru avtonomnega računa je nedvomno pozitiven. Kakšno je trenutno stanje izvajanja tega sporazuma, perspektive in možnosti? ODG.: Sporazum o obmejni trgovinski izmenjavi z ureditvijo kompenzacij v okviru splošnega sporazuma je — kot je to dobro znano — bistveno prispeval k okrepitvi izmenjave med obmejnimi področji ki jih sporazum določa. Do tega pozitivnega rezultata je prišlo, ker sporazum V začetku maja bo v Ljubljani sejem Alpe-Adria, na katerem bodo sodelovala podjetja iz južnih predelov Avstrije, tržaške, goriške in videmske pokrajine, poleg podjetij Slovenije. Priprave za ta sejem so se nekoliko zavlekle zaradi težav, ki so nastale pri sestavljanju uvoznih list ter plačilnih načinov. Sedaj so vsa tovrstna vprašanja uredili glede avstrijskih razstavljavcev in je s te plati potreben samo še formalen pristanek zvezne avstrijske trgovinske zbornice. Glede udeležbe razstavljavcev iz omenjenih italijanskih pokrajin pa je celotno vprašanje še vedno odprto in bodo prav v teh dneh o njem govorili v Rimu v okviru razgovorov tehnične komisije, ki pripravlja material za pogajanja o obnovitvi italijansko-jugo-slovanske trgovinske pogodbe. Gospodarski krogi pričakujejo, da bo tudi to vprašanje v kratkem ugodno rešeno. Sejem Alpe-Adria je vzbudil med tržaškimi poslovnimi krogi precej zanimanja, zato se je naš urednik tudi obrnil na predsednika tržaške trgovinske zbornice, kateremu je v tej zvezi zastavil več vprašanj. Predsednik dr. Romano Caidassi se je vabilu ljubeznivo odzval in dal naslednje odgovore: VPR.: Kako ocenjuje Tržaška zbornica za industrijo, trgovino in kmetijstvo pobudo za ustanovitev sejma Alpe -Adr a in kaj lahko pričakuje Trst od tega sejma? ODG.: Načelno je treba pozitivno oceniti vsako pobudo, ki je usmerjena, da okrepi uaiijansKo-jugoslovansKe gospodarske odnose in še posebej izmenjavo na obmejnem področju. Prireditev sejma Alpe-Adria je torej nedvomno pozitivna. Koristi, ki jih ne bo imel samo Trst, temveč tudi jugoslovansko in italijansko področje, ki ga sejem zanima, bodo odvisne od obsega izmenjave, ki jo bo uspelo doseči na sejmu kot dodatek izmenjavi, ki se razvija v okviru obstoječih Italijan-sko-jugoslovanskih trgovinskih pogodb (izmenjava v okviru splošne trgovinske pogodbe m izmenjana preko avtonomnega triaškega in goriškega računa). valut, ki se ustvarjajo z izvozom v sosedno področje. Tudi lokalna izmenjava je v osnovnih težnjah aktivna za Italijo, zato je okrepitev te izmenjave odvisna od jugoslovanskih razpoložljivih sredstev na vtonomnem računu in torej v bistvu od jugoslovanskega izvoza v Italijo in ne obratno. Splošna omejitev uvoza nekaterih živinorejskih pridelkov iz katere koli dežele v Italijo je imela zato takojšnje, negativne posledice za obmejno izmenjavo. Vendar je treba upoštevati, da se bodo te omejitve v prihodnosti omilile, da se jugoslovanska proizvodnja progresivno izboljšuje in je torej jasno, da se bodo s povečanimi možnostmi jugoslovanskega izvoza in istočasno jugoslovansko potrebo tujih izdelkov tudi izmenjava med Trstom m sosednimi , področji v prihodnosti okrepila. VPR.: Ze do sedaj Je prišlo do tesnih stikov med Trgovinsko zbornico Slovenije in Tržaško zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Kakšne so perspektive bodočih stikov in katera konkretna vprašanja so na dnevnem redu? ODG.: Tržaška trgovinska zbornica se posebej zanima za strogo gospodarska vprašanja sejma in je v tej zvezi izmenjala poglede s Trgovinsko zbornico Slovenije. Niso še rešena vprašanja glede ustanovitve posebne o-peracije v okviru sejma Alpe-Adria in je rešitev teh vprašanj odvisna od sklepov odgovornih jugoslovanskih in italijanskih oblasti. Eno izmed osnovnih vprašanj, ki jih je treba na primer rešiti, je vskladitev izkoriščanja kontingentov za u-voz blaga v okviru splošne- ga sporazuma z izkoriščanjem kontingentov, ki morajo biti ; .... ... predvideni pri posebni ope- | kolektivi raciji, ki se bo izvedla v ok-|kar bo prispevalo k boljšemu viru sejma Alpe-Adria I medsebojnemu spoznavanju. Po tridnevnem obisku Povratek delavcev članov KPI iz Slovenije Danes nekaj po polnoči se je vrnila s trodnevnega obiska v Sloveniji 42-članska skupina delavcev članov KPI iz Trsta. Skupina, v kateri so bili tudi nekateri vodilni člani tržaške avtonomne federacije KPI in ki jo je vodil član izvršnega odbora federacije Mil-lo Gastone, si je v času bivanja v Sloveniji ogledala kot gost delovnih kolektivov rud. nik Velenje, tovarno Iskro in druga podjetja, poleg tega pa si je ogledala tudi Celje, Velenje, Kranj, Bled, Ljubljano in obiskala Postojnsko jamo. Ob tej priložnosti so Tržačane sprejeli predstavniki delovnih kolektivov in tovarniških komitejev Zveze komunistov Slo. venije. Tržaški delavci so včeraj položili venec na grobnico narodnih herojev v Ljub. ljani. Pred povratkom v Trst je skupino tržaških delavcev pozdravil Marko Bulc, sekretar Zveze komunistov Slovenije Ljubljana-center. V razgovorih na sedežu občinskega komiteja so bile s tržaškimi delavci izmenjane misli o nekaterih vprašanjih s področja delavskega in družbenega samoupravljanja. Hkrati je bila poudarjena obojestranska želja, da bi se stiki med sloven. skimi in tržaškimi delovnimi nadalje razvijali, Prometna stiska v irediičnih ulicah našega mesta Kako hitro rešiti problem parkiranja avtov v mestu? Zavrnjen predlog neke privatne družbe za namestitev naprav za parkiranje proti plačilu Po mestnih ulicah je vsak dan več avtomobilov, ulice v središču mesta, kjer se razvija večji del prometa, pa so še vedno iste, kot v času domantičnih kočij. Zato ni čudno, da se zlasti v določenih dnevnih urah nakopiči na ulicah toliko avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, da je promet skoraj nemogoč. Toda tega vprašanja ni mogoče rešiti z navadnimi u-pravnimi ukrepi občinske u-prave. Potrebna so ogromna denarna sredstva za razširitev ulic, kar v ostalem predvideva tudi novi regulacijski načrt. Toda o tem je danes jalovo govoriti, saj občina ne razpolaga niti z zadostnimi sredstvi za kritje najnujnejših stroškov in mora vsako leto zaprositi državno upravo za precejšnjo vsoto denarja za kritje primanjkljaja. Toda z naraščajočim avtomobilskim prometom se v mestu postavlja še eno važno vprašanje: parkiranje avtomobilov. Za rešitev tega vprašanja bi občinska uprava doslej lahko več storila. Res, da so tudi pri tem velike teža- bolje omogoča izkoriščanje Uspela pobuda Kmetijske zadruge v Trstu S «e/e zgoniškega občinskega sveta 220 kmetov našega področja 8 milijonov za asfaltiranje obiskalo velesejem v Veroni in napeljavo vodovodnih cevi Naši kmetovalci so prisostvovali tudi mogočnemu zborovanju kmetov Severne Italije v veronski Areni Kmetijska zadruga v Trstu | varna kmet. strojev «Zmaj» je v sodelovanju s Kmečko različne izdelke svoje proiz-žvezo in Zvezo malih posest- , vodnje. Naši ljudje so bili nikov priredila v nedeljo ze- zlasti zadovoljni, ker so vilo dobro uspel izlet v Vero- deli, da proizvaja tovarna ........................... tudi velike kombajne, ki so no, katerega se je udeležilo 220 kmetovalcev našega področja. Izletniki so potovali s štirimi avtobusi in so prispeli v Verono že pred 10. uro, tako da so se lahko udeležili mogočnega zborovanja kmetov severne Italije, ki je bilo v svetovno znani Areni. Na zborovanju so govorili številni predstavniki kmečkih in sindikalnih organizacij Italije in tu so se naši kmetovalci lah- ko prepričali, kako težaven VPR.: Kak vpliv bo lahko. je položaj italijanskih kme-Imel sejem pri poglabljanju j t0Vi zjasti pa še najemnikov sodelovanja nied obmejnim | ,n spolovinarjev. prebivalstvom? ODG.: Stiki med prebivalstvom obmejnih področij so urejeni z videmskim sporazumom in sem mnenja, da sejem Alpe-Adria v tej zvezi ne bo mogel igrati pomembne vloge. V zadnjih letih se je namreč povečalo število sejmom, tako da so — vsaj o Italiji — izgubili velik del privlačnosti za skupine obiskovalcev in jih torej ne smemo na splošno precenjevati kot turistično privlačnost. Tudi glede na te ugotovitve imajo sejmi sedaj vedno bolj tehnično in trgovsko zato specializi- Po zborovanju so se tržaški kmetovalci odpeljali z avtobusi na kmetijski velesejem. Splošna ugotovitev je bila, da bi bilo treba biti na velesejmu vsaj dva ali tri dni, če bi si hoteli podrobno ogledati ogromno razstavišče. Toda vsa sreča je v tem, da naše kmetovalce ne zanimajo veliki stroji, saj zanje nimamo primernih zemljišč, in tako so osredotočili vso svojo pozornost na manjše stroje, razna krmila ter si ogledali razstav, ljeno živino. Mnogi so si ogledali tudi jugoslovanski paviljon, kjer razstavlja predvsem velika to- vlogo ter se rajo po blagovnih vrstah. ....................................... Proslava dneva delovnih invalidov Zahteva po izboljšanju zaščitnih ukrepov na delu Položitev vencev na pokopališču in v rafineriji Esso Standard ter razdelitev diplom in značk V nedeljo so proslavili mednarodni dan delovnih invalidov, ki je posvečen spominu delavcev, ki so se smrtno ponesrečili na delu, ter invalidom. Hkrati služi ta dan tudi kot opomin vsem, da je treba bolj poskrbeti za varnostne ukrepe na delu, da se število nesreč vsaj zniža, če se ne da popolnoma odpraviti. V Trstu so bile ta dan razne ceremonije in proslave. Ziutraj je bil na pokopališču obred, ki so se ga udeležili predstavniki vsedržavnega združenja delovnih invalidov s predsednikom Zoccom na čelu, pri čemer je bil navzoč tudi ravnatelj Zavarovalnega zavoda proti nezgodam na delu dr. Grandi. Poleg tega so položili lovorov venec na spomenik, posvečen smrtno ponesrečenim na delu. Zatem je zastopstvo združenja odšlo v rafinerijo Esso Standard pri Sv. Soboti, kjer so tudi položili lovorov venec na ploščo, postavljeno v spomin 10 uslužbencem, žrtvam eksplozije pred 29 leti. Glavna proslava je bila v Avditoriju v Ul. Teatro Romano, kjer so se zbrali tudi razni predstavniki oblasti. Prvi je spregovoril predsed-nik združenja (lelovnih invalidov Zocco, ki je orisal pomen tega dneva ter poudaril potrebo zaščitnih ukrepov na delu, tako da se preprečijo številne nesreče. Nato je razdelil nekaj častnih diplom za zasluge osebam ki podpirajo delovanje združenja. Zadnji je spregovoril po-alanec Bologna, ki je rekel, da je bilo samo leta 19bO. v vsej državi 1.397.872 nesreč na delu. od katerih 4864 smrtnih. Država -potroši 200 mili in delodajalci ter končno med delavci in gospodarji. Spričo ogromnega števila nesreč je treba zato napraviti vse, kar je mogoče, da se preprečijo. Na koncu so razdelili diplome novim težkim invalidom, in sicer Viktorju Škabarju, ki je trajen 100-odstotni invalid ter Karlu Sancinu in Jožefu Brosichu, ki sta 80-odstotna invalida. Značke pa so razdelili lažjim invalidom Nunziu Capriu, Moseju Moviu, Sal-vatoru Perentinu, Maurizio Sabi in Romanu Černigoju. --------------k»--- Vukmanovic skozi Trst na poli v Zah. Afriko Včeraj zjutraj je skozi Trst precej komplicirana vozila. Ogledali so si tudi jugoslovansko živino, predvsem govedo vrste Simmenthal, ki je bilo razstavljeno v dveh hlevih. To je prvič, da se je Jugoslavija udeležila veronskega velesejma s svojim paviljonom in prvič, da je prikazala plemensko živino. Cas je hitro mineval in ob 18.30 so se naši kmetovalci zopet zbrali pri avtobusih, ki so si potem s težavo odpirali pot v množici vozil na cesti proti Benetkam. V avtobusih je vladala dobra volja, predvsem po zaslugi organizatorjev, ki so poskrbeli, da je vsak udeleženec izleta dobil nekaj za pod zob, pa tudi vina, dobre domače kapljice iz Boljunca, ni tako hitro zmanjkalo. Se kratek postanek v Por-togruaru, kjer so se izletniki spet okrepčali in nekaj po polnoči so bili avtobusi že na Tržaškem ter zvozili izletnike na domove. Izlet je zelo dobro uspel, kar je nedvomno zasluga Kmetijske zadruge, ki je poskrbela, da cena ni bila visoka in je na ta način omogočila čimvečjemu številu naših kmetovalcev, da so si lahko ogledali zadnje novosti, ki jih prikazujejo vsako leto na kmetijskem velesejmu v Veroni. Kmetovalci so nas prosili, da se v njihovem imenu zahvalimo Kmetiiski zadrugi in obema kmečkima organizacijama za lep izlet, pri čemer so izrazili željo, da bi prihodnje leto šlo na ta velesejem še več ljudi kot letos. ----«»--- Prof. Diego de Castro o deželni avtonomiji Na pobudo ustanove »Dan-te Alighieri« bo danes zvečer ob 19. uri v glavni dvorani liceja »Dante« debeta o avtonomni deželi Furlanija-Julij-ska krajina. Debato bo vodil ravnatelj statističnega zavoda turinske univerze prof. Diego Imenovana davčna komisija ter izvoljeni predstavniki nekaterih konzorcijev - Soglasno odobren letošnji občinski proračun V soboto je bila redna seja zgoniškega občinskega sveta, ki se je pred tem zadnjič sestal decembra lanskega leta. V uvodu je imel župan Alojz Pirc krajše poročilo, v katerem je predvsem poročal o svojem obisku pri vladnem general-,nem komisarju dr. Mazzi (o čemer je naš dnevnik že podrobno poročal): V zvezi z letošnjim proračunu je župan poudaril, da se ne razlikuje mnogo od lanskega, čeprav se dohodki manjšajo, izdatki pa so vedno večji. Omenil je tu-' di nekaj splošnih podatkov, na primer da je bilo ob zadnjem ljudskem štetju v zgoniški občini 1.315 prebivalcev (leta 1951 — 1.316), da je trenutno malo brezposelnih in je upati, da pomladi ne bo nobenega itd. Po županovem poročilu je spregovoril svetovalec Just Pe. gan, ki je opozoril občinski svet na vandalsko početje neznancev, ki so pomazali dvojezične napisne table pri Ko-ludrovci in na Božjem polju pri Proseku. Svetovalec je to početje ostro obsodil, občinski svet pa je izrazil svoj protest, ki ga bo pristojnim oblastem naslovi) upravni odbor. Sledilo je poročilo odbornika Vladimira Cibica, ki je zadevalo javna dela. Zgoniška občina je dobila v okviru gospodarskega načrta 1961/62 8 milijonov lir, od česar bodo porabili 5 milijonov za popravilo, razširitev in ureditev občinskih cest, 3 milijone lir pa za razširitev vodovodnega o-mrežja. Pet milijonov lir bodo porabili za dopolnitev asfaltiranja poti v Samotorci in dela ceste, ki vodi iz Samotorce do pokrajinske ceste. Za ta dela pripravlja tehnični urad v Trstu potrebne načrte. Omenjeni urad pripravlja tudi načrte za razširitev vodovodnega omrežja, tako da bodo napeljali vodo proti hiši št. 7 v Samotorci, v Briščikih bodo vodovodne cevi spleljane proti skupini hiš blizu železniškega prehoda, poleg tega pa bo še poskrbljeno za delno napeljavo v Devinščini ter za prvi del napeljave proti postaji na Proseku. Med deli pod okriljem SE-LAD velja omeniti, da se v Briščikih gradita na račun pokrajinske turistične ustanove dve poslopji poleg vhoda de Castro. v iamo- medtem ko je bil ...............................MIMI............... Resna prometna nezgoda v bližini Bazovice Avto v drevo na odcepu: eden hudo, dvu luže runjenu pred dnevi sprejet načrt za dela na nekaterih notranjih poteh v Saležu in ureditvi obcestnih zidov. V Gabrovcu bodo kmalu končana dela za razširitev otroškega vrtca, ki bo v kratkem predan občini. Odbornik Cibic je končno še omenil, da je na razpolago en milijon lir za vzdrževanje občinskih in cerkvenih poslopij, s čimer bodo opravili nekatera dela v zgoniški in šaleški šoli, medtem ko bodo v zgoniški cerkvi postavili lesen pod pod klopmi. Sledilo je poročilo odbornika Miliča o stanju živine na področju zgoniške občine, Ki ga je sestavil občinski živino-zdravnik dr. Legiša. Stanje je zadovoljivo, saj je živino-zdrnvnik ugotovil v času od 15. januarja do konca februarja le en primer svinjske rdečice ter ugotovil nekaj primerov kostolomnice pri goveji živini. V tem času je tudi cepil proti slinavki in parkljevki 289 glav živine. Zivino-zdravnik bo vsak torek in soboto obiskal vasi zgoniške občine. V nadaljevanju seje je občinski svet imenoval davčno komisijo, v kateri so svetovalci Hrovatin, Jože Milič, Cibic, Knez, Furlan, Colja, Štolfa in seveda župan, ki komisiji predseduje. V tej zvezi je občinski svet sprejel priporočilo, da naj se neobdavčljiva vsota pri družinskem davku zviša od dosedanjih 180 na 250 tisoč lir. Občinski svet ie tudi potrdil Stanka in Jožeta Miliča kot zastopnika občine v živi-nozdravniškem in tehničnem konzorciju, v konzorcij za pobiranje trošarine so bili i-menovani Vladimir Cibic, Janko Kante in Josip Rebula, predstavnika občine v konzorciju za kraški vodovod pa sta Vladimir Cibic in Stanko Milič. Občinski svet je tudi dovolil, da lahko družba SEL-VEG napelje električni daljnovod visoke napetosti preko občinskega zemljišča. V ta namen bo občina dobila 5000 lir najemnine. Sledila je razprava o letošnjem občinskem proračunu, ki je bil na koncu z malenkostnimi spremembami soglasno odobren. ------ Danes seji občinskega in pokrajinskega sveta Danes bosta seji občinskega in pokrajinskega sveta. Prvi ve, ki so ravno tako povezane z denarnimi stroški, ki pa niti od daleč ne dosegajo stroškov za razširitev ulic. Predvsem je potrebno večje število redarjev, ki jih je sedaj res premalo. S sprejemanjem v službo novih, mladih redarjev je upati, da bodo do prihodnjega leta odstranili to pomanjkljivost in lahko začeli z izvajanjem ukrepov za vsaj delno ureditev vprašanja parkiranja vozil v mestnem središču. Sedaj je v dnevnih urah skoraj nemogoče najti prostor za parkiranje avta v ožjem mestnem središču. Ob pločnikih so avtomobili, ki so u-stavljeni po ure in ure. Ugotovljeno je bilo, da je večina teh vozil trgovcev ali u-službencev zaposlenih v trgovinah in ustanovah, ki pridejo z njimi v službo in jih pustijo na cesti, dokler ne gredo na kosilo odnosno zvečer domov. Razumljivo je, da mora človek, ki pride z avtom poslovno v središče mesta, krožiti na dolgo in široko preden najde prostor, da lahko parkira svoj avto. S tem vprašanjem se že dalj časa ukvarja občinska komisija za promet. Nedavno je komisija zavrnila predlog neke zasebne družbe, ki je predlagala, nai bi na nekaterih mestnih trgih postavili za poskus posebne naprave za parkiranje avtov proti plačilu. Družba bi namestila te naprave na svoje stroške,. u-pravljala in seveda z njimi služila denar, dokler se ne bi naprave «amortizirale». Nato nai bi prešle v last občine. Občinska komisija za prpmet je ta predlog kot smo že o-menili zavrnila, ker ni še pojasnjeno, ali je sploh namestitev naprav za parkiranje avtov za plačilo zakonita. Po-leg tega pa občina ne razpolaga z zadostnimi redarji, da bi lahko nadzorovala, če imajo avtomobilisti svoje avtomobile na parkirnem mestu res toliko časa, za kolikor bi morali plačati. Zato je občinska komisija za promet predlagala občinski upravi nai bolj skrbno in hitreje prouči razne možnosti in predloge za vsaj delno rešitev vpra-šanja parkiranja avtomobilov v središču mesta in naj po možnosti sestavi načrt za parkiranje za strogo določen čas, tako da ne bo nihče mogel pustiti svojega avta na parkirnem mestu, dokler se mu bo zljubilo. ---«»—— Zahteve uslužbencev bivše ZVU dr. Mazzi Odbor Zveze uslužbencev bivše ZVU je poslal vladnemu generalnemu komisarju dr. Mazzi brzojavko, v kateri se 1 ■"“"t <*>•-««.p; 2 i.d™' o j »sod,™.« « ■«». V gulacijskem načrtu in o zvi. I brzojavk, pravi, da je večje - - - ......... število uslužbencev v zelo sla- bem gmotnem položaju, tako da jim grozi celo izgon iz šanju električnih tarif, v po. krajinskem svetu pa bodo nadaljevali z razpravo o proračunu za leto 1902. stanovanj. Zato zahteva orne- IlliimlllMlIlIlIllllllllllMIlISMIIHIMMSimillllllimHIMimilllltlllllliHnilillllMIllISMIIIIIIIMIMtHitMHlilMIIIMHIIIIIllllllllllllllllllllMlllIllIliMiMI* iz tržaških sodnih dvoran Po skupnem popivanju v gostilni ga je napadel in oropal na ulici Med zasliševanjem je mladi nepridiprav priznal še druge grehe iz preteklosti včeraj 4juw«j je »**««•* ------------ , L *1 Socialistične* zveze'delivca Neznani avtomobilist podrl motorista in nato pobegnil ljudstva Jugoslavije Svetozar Vukmanovič-Tempo, ki bo na čelu jugoslovanske delegacije SZDLJ obiskal nekaj držav Zahodne Afrike. Svetozar Vukmanovič je prispel v Trst z avtomobilom preko obmejnega bloka Fernetiči, spremljal ga je generalni konzul FLRJ v Trstu dr. 2iga Vodušek. Ob 8.48 je jugoslovanski gost nadaljeval pot z vlakom proti Rimu, od koder bo z letalom odpotoval v Afriko. ----«»---- Danes povratek delegacije iz Prage Danes se vrne iz Prage tržaška gospodarska delegacija, ki je sklenila nov sporazum za prevoz češkoslovaškega tranzitnega blaga skozi trža- jard na leto za razne pobude i šk0 pristanišče. Nekateri člani za izboljšanje varnostnih u- delegacije so se na poti oo- krepov in za socialno pomoč invalidom. Poslanec je v svojem govoru orisal tudi odnose med invalidi in človeško družbo, med družbo, oblastmi niov ustavili tudi na Dunaju, kjer so imeli razgovore z avstrijskimi predstavniki glede nekaterih tržaško-avstrijskih gospodarskih vprašanj. Preteklo noč se je v bližini Bazovice pripetila resna prometna nezgoda, pvi kateri so bile poškodovane tri osebe, med katerimi ena zelo resno. . Okrog enih ponoči je odhajal iz Bazovice 26-letni Darij Hrovatin iz Lonjerske ceste 119 s svojim avtom TS 46291, v katerem so poleg njega bili še 26-letni Marino Požar iz Lonjerske ceste 168, 34-letni Josip Čermelj iz iste ceste, ter 29-letni Karel Gregori iz Bazovice. Na odcepu pri pokopališču pa je Hrovatin za trenutek izgubil oblast nad vozilom, ki se je zaletelo v drevo, ki raste prav na razcepu ceste. Trčenje je bilo silovito in edini, ki je pri tem ostal nepoškodovan je bil Hrovatin, ki je tudi sam stekel do bližnjega telefona in poklical na pomoč karabinjerje iz Bazovice in Rdeči križ. Kmalu nato so ponesrečence z avtomobilom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so Gregorija sprejeli na II. kirurškem oddelku * pridržano prognozo zaradi močnih poškodb na nosu z verjetnim zlomom nosne kosti, krvavitve iz obeh ušes, poškodb na desnem kolenu in še drugih. Požarja so zaradi poškodb na nosu z verjetnim zlomom nosne kosti sprejeli s prognozo 25 dni na otorinolaringojatričnem oddelku. Na II. kirurškem oddelku pa so pridržali tudi Čermelja s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi poškodb na čelu in na desnem kolenu. Karabinjerji iz Ul. Pascoli iščejo šoferja popolnoma novega avtomobila sinje barve, ki je v Ul. Oriani v višini Ul. Vasari preteklo noč podrl 31-letnega Giorgia Rossettija iz Milj, ki se je s svojim motorjem TS 20078 peljal proti Trgu Stare mitnice. Neznani avtomobilist je takrat zaobrnil na levo in pri tem podrl Rossettija ter nadaljeval vožnjo proti Ul. Vasari. Ponesrečenega motorista so sprejeli v bolnišnico zaradi lažjih poškodb na kolenu in prsnem košu s prognozo okrevanja v treh dneh. Jutri se bo začela pred porotnim sodiščem pod predsedstvom dr. Rossija, obravnava proti 19-letnemu Sergiu Villa iz Ul. Toti 9, ki je obtožen, da je oropal in telesno poškodoval 53-letnega Giovannija Prelaza, šolskega slugo v učiteljišču »Duca D’Aosta». Spočetka je bil ves dogodek nekoliko zavit v meglo. Prelaz, ki stanuje v Ul. Bra-mante 6, se je 8. oktobra lani znašel v gostilni «Mondo», kjer se je spoznal z nekim mladeničem, čigar imena pa ni poznal ter ga tudi pozneje ni mogel povedati preiskovalnim oblastem. Prelaz se je tiste noči pošteno opil ter se sprva ni mogel spomniti kaj se mu je pravzaprav zgodilo. Naslednjega jutra je šel na policijsko postajo, kjer je prijavil, da ga je nekdo napadel ter ga oropal. Ni pa se spominjal, niti približno, kdo je bil napadalec. Sele ko se je nekoliko iztreznil, je povedal, da je prejšnji večer obiskal več gostiln, dokler ni prišel v gostilno «Mondo», kjer je srečal nekega mladeniča. Z njim je nato kolovratil po raznih ulicah. Nenadoma ga je mladenič silovito brcnil in ga vrgel na tla. Takoj nato se je polastil pisemskega ovoja s 70.000 lirami, ki jih je_ imel spravljene v žepu, dežnika, denarnice z 800 lirami, glavnika in žepnega notesa. Kdo pa je bil ropar, tega Prelaz ni znal povedati, ker ga pač ni osebno poznal. Kljub temu se je policiji posrečilo, da je izsledila napadalca, in sicer čisto slučajno. Dva dni pozneje se je neki policijski agent znašel v gostilni «Mondo». Kot je pač navada in dolžnost policijskih agentov, je opazoval kaj se dogaja v gostilni. Nenadoma je opazil nekega mladeniča, ki se je vznemiril zaradi njegove prisotnosti. Kmalu nato je zapustil lokal ter se hitro oddaljil. Policaj ga je zasledoval ter ga kmalu dohitel. Policaji so ga seveda vpra- šali zakaj je mladenič bežal. Ta je odvrnil, da se je hotel izogniti policaju, ker ni imel pri sebi osebnih dokumentov. Odgovor ni zadovoljil preiskovalcev, ki so sumili, da se za mladeničevim begom skriva kaka resnejša zadeva. Končno jim je prišlo na misel, da soočijo aretiranega Villo s Prelazom. Ta je takoj prepoznal v mladeniču, ki so mu ga pokazali, svojega napadal- Špričo vsega tega ni preostalo Villi drugega kakor da prizna, da je zagrešil inkriminirano dejanje. Policisti pa niso odnehali ter so ga še nadalje zasliševali, in sicer tako dolgo, dokler ni mladenič priznal še neke druge tatvine, ki jo je zagrešil v juliju lani. Tedaj je namreč okradel za 3.500 lir nekega neznanega pijanca, ki je zaspal na klopi v javnem vrtu. Obtoženca bosta branila odvetnika Carlini in Presti. ---«»---- Neplačane menice za pralni stroj Pred sodnikom Brencljem se je te dni zagovarjal 31-letni Giorgio Hirsch iz Ul. Ospe-dale militare 18-1, ki je bil obtožen, da si je nezakonito prilastil pralni stroj znamke • Hoover*. Hirsch je odkupil omenjeni stroj v trgovini Ace-gat. Plačal pa ga ni v gotovini, temveč je podpisal menice za določeno vsoto. Nekaj obrokov je redno plačal, potem pa ni bilo o njem več ne duha ne sluha. Acegatu je ostal dolžan še za kakih 100 tisoč lir. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 1 mesec zapora ter na 20.000 lir globe. ----«»--- Ni bil pijan temveč le polvinjen... Pred sodnikom Giunto pa se je moral zagovarjati 40-let- ni Rihard 2erjav iz Trebč 57. 2erjava so obtožili, da je bil pijan ter da je v tem stanju upravljal motorno vozilo. Bilo je okoli 14. ure 22. novembra lani, ko je na Opčinah, ki pelje k Banom, prišlo do lažje prometne nesreče. Obtožnica je trdila, da je nesrečo zagrešil 2erjav, ki se je pripeljal z motorjem znam. ke »Benelli* od Banov. Po nesreči je motorist zadel ob strani 23-letnega vojaka Vit-toria Villanija, ki pa na srečo ni zadobil kakih telesnih poškodb. Na kraj nezgode so prišli karabinjerji, ki so prijavili sodigču 2erjava zaradi omenjenih prekrškov. Na razpravi je obtoženčeva obramba skušala dokazati, da 2erjav ni bil pijan ter da je do nesreče prišlo čisto slučajno. Sodnik je delno upošteval te okoliščine ter ie obsodil obtoženca zaradi vožnje motornega vozila v polvinjenem stanju na 20 dni pripora ter na 18.000 lir denarne kazni. Oprostil pa ga je obtožbe pijanosti. njena zveza, naj vladni komisar čimprej poskrbi, da se izplačajo uslužbencem doklade ter naj se zaščitijo njihove pravice. V sredo pa bo na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta skupščina sindikata državnih uslužbencev posebnega staleža, ki so bili prej v službi pri civilni policiji. Na dnevnem redu so razpravljanje o predložitvi zakonskega načrta za revizijo koeficientov (ki služijo kot podlaga za določanje prejemkov, op. ur.), poročilo odbora za mezdne zahteve o dosedanji dejavnosti ter poročilo o volitvah delegatov za peti kongres Delavske zbornice. ---«»---- Natečaj za lepak za zaščito rastlin V okviru vzporednih manifestacij ob 9. mednarodni razstavi cvetja, ki bo od'21. aprila do 1. maja v Pomorski postaji, je nadzorništvo za spomenike v Trstu razpisalo v sodelovanju z ustanovo za kmetijsko obnovo natečaj za lepak, ki naj prikaže delovanje za zaščito rastlin. Zmagovalec natečaja bo prejel 50.000 lir in zlato medaljo, poleg tega pa bosta podeljeni še druga in tretja nagrada v znesku 15.000 lir. O-snutki za lepake, ki morajo biti v štirih barvah (vključno bela barva), morajo imeti dimenzije 35x50 cm ter morajo biti predloženi do 12. ure 31. marca letos nadzorništvu za spomenike v Miramarskem drevoredu 7. Vsak osnutek mora imeti svojo šifro, ki mora biti tudi v zapečateni za-lepki, v kateri mora biti ime avtorja. Ce kdo želi podrobnejše informacije, se lahko obrne bodisi na nadzorništvo za spomenike, bodisi na ustanovo za kmetijsko obnovo v Ul. Teatro Romano 18. Zaradi počenja zračnice je vozilo zdrknilo s ceste Blizu Bazovice je prišlo zaradi počenja avtomobilske zračnice do nesreče, katere žrtev sta bila 25-letni Faliero Forcillo iz Ul. Muzio 3 in 18-letna Maria Nuzzi z Elizejskih poljan 37. Okrog 22,. ure sta se mladeniča z avtomobilom TS 45929 peljala po Trbiški cesti proti Trstu. V bližini odcepa proti Bazovici je nenadoma na avtomobilu počila sprednja leva zračnica, zaradi česar je vozilo zdrknilo s ceste in se zaletelo v obcestni zid. Forcillo se pri nesreči ni poškodoval, Nuzžijevo pa so pripeljali v bolnišnico, kjer bo verjetno okrevala v enem tednu zaradi lažjih poškodb. ---- Hitro zaviranje vzrok trčenja dveh avtov Včeraj popoldne so nekaj pred 17. uro nudili v splošni bolnišnici prvo pomoč 19-let-ni Normi Mariji Pelos iz Rude (Videm). Nekoliko prej se je dekle peljalo s svojim zaročencem, 26-letnim Nellom Pinotom iz vasi Perteole z avtom Fiat 500 C UD 39452. Neki avtomobilist, ki ie je peljal pred dvojico, je nenadoma zavrl svoje vozilo. Da bi se izognil trčenju, je tudi Pinot pritisnil na zavore. 2al pa ni bil 60-letni Carlo Wanier, ki se je z avtom Flaminia TS 30342 peljal za njima, tako prisoten, ter se je s precejšnjo hitrostjo zaletel v Pinotov avu. Dekle je prepeljal v bolnišnico Wanier. Zdravniki pa so ji ugotovili samo lažje poškodbe na zatilniku. Pelosova je sicer trdila, da je vsled trčenja krvavela iz nosa ter se pobila po levi strani prsi. Vendar pa zdravniki niso u-gotovili nikakih kostnih poškodb. __:—«»---- SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi v soboto 24. t.m. ob 21. uri m v nedeljo 25. t.m. ob 17. uri PREMIERO Dario Fo ARHANGELI IN AVTOMATI Komedija v treh dejanjih Prevedla: Lclja Rehar-Sancln Scenograf; Jože Cesar Kostumograf: Ružiča Fanelli Glasba: Fiorenzo Carpi Režiser: Anton Marti, k. gost OSEBE: Julij (natakar, na- rednik Itd.) — Stanislav Starešinič, Anton (doktor, uradnik, psoderec, vlakovodja) — Edvard. Martinuzzi, Peter (u-radnik, ravnatelj, župan) — Adrijan Rustja. Dolgin — Silvij Kobal, Marko (uradnik, karabinjer, veljak) — Alojz Milič, Lucijan (uradnik, karabinjer, veljak) — Livio Bogateč, Mihael (slaščičar, pop, gospod z brki. komisar, minister) — Jožko Lukeš, Angela — Zlata Rodošek, I. Angelina prijateljica — Mira Sardoč, II. Angelina prijateljica — Mt-randa Cahartja, III. Angelina prijateljica — Nora Jankovič (Igr. š.), IV. Angelina prijateljica — Ina Piščanc. Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni od četrtka dalje ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolin (nasproti Avditorija). Motor v avto Včeraj ob 15. uri so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 21-letnega Claudia Viezzolija iz Ul. Ber-gamino 20, ki se je poškodoval pri neki cestni nezgodi. Zdravniki so mu ugotovili razne poškodbe na levi nogi, zaradi katerih se bo moral zdraviti okoli. 30 dni. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom R. K. Do nesreče pa je prišlo malo prej v Rocolski ulici v bližini gostilne Zaic. Mladenič se je peljal z motorjem znamke Gilera TS 20422 proti domu. Nenadoma je prišlo do čelnega trčenja z avtom znamke Fiat 600 TS 15523 ki ga je proti mestnemu središču vozil 19-letni A-iessandro Caris iz Ul, Monte S. Gabriele 1. Dve nezgodi v Ricmanjih Na tradicionalni praznik v Ricmanje je včeraj prišla tudi 16-letna Silva Petaros iz Boršta št. 125. Zamikala jo je zabava na vrtiljaku in hotela se je zavrteti po zraku, a je brnela smolo. Ko se je hotela usesti na stol. se je namreč vrtiljak že začel vrteti in tako je Silva zgubila ravnotežje. Padla je ter se pobila po glavi in dobila rahel pretres možgan. Z zasebnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na I- kirurški oddelek. Zdraviti se bo morala dober teden. Sinoči so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico tudi 14-letnega Silvana Tulla iz Milj, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Dečko je bil s svojci v Ricmanjih, pa ga je povozil neznani motorist, ki je zbežal ne da bi ponesrečencu nudil pomoč. Silvano si je verjetno prebil koleno leve noge in pobi] ter opraskal po obrazu, zaradi česar se bo moral zdraviti od 6 do 30 dni. 22-letni Alfredo Mottica iz Ul. delle Docce se je včeraj popoldne peljal z motorjem proti Velikemu Repnu. Na nekem ovinku je zaradi peščenega cestišča izgubil oblast nad vozilom ter padel. Ponesrečenec je prišel sam v bolnišnico. Zdravniki so mu u-gotovili razne poškodbe na desnem ramenu. V bolnišnici se bo moral zdraviti od 4 do 30 dni. VERDI Danes ponovitev opere «Ma-dame Butterfly». Abonma C za parter in leže in B za galerije. Nadaljuje se prodaja vstopnic. ----«>i--- Drago Tršar v galeriji Ču vana Ne spominjamo se, da bi v Trstu razstavljal kak jugoslovanski umetnik, odkar ni več galerije nSkorpijonv. Zato lahko toliko bolj pozdravimo vest, da bo v četrtek v galeriji Cavana otvoritev razstave del slovenskega kiparja Draga Tršarja. Kipar Tršar je svoja dela razstavil že v raznih mestih po skoraj vsem svetu in prejel je že mnogo nagrad. Naše iitatelje na razstavo že sedaj opozarjamo. ( K I M O ) Nazionale 15.00 «Boccaccio 70». Sophia Loren, Anita Ekberg. Prepovedano mladini. Fenke 15.00 «Senilnost» (Senill-th). Claudia Cardinale, Prepovedano mladini, Excelsior 16.00 «Nered» (H disor-dine). Tomas Milian, Renato Salvatori, Susan Strasberg. — Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Cartouche« — Eastmancolor. Jean Paul Bel-mondo, Claudia Cardinale, Arcobaleno 16.00 »Nežna je noči) (Tenera č la notte). Barve De Luxe. Jennifer Jones, Jason Robards' ml. Supercinema 16.00 «Ai Capone-jev potomec«. V. Morrovv, Ray Danton. Alabarda 16 00 «KralJ kraljev« (II re dei re). Technicolor. Jeffrey Hunter, Viveca Lind-ford. Aurora 15.30 «Moja gejšai) (La mia gheisha). Cristallo 16.00 «Za]trk pri Tiffa-nyju» (Colažione da Tiffany). Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 16 00 «Romolo In Remo«. Technicolor. Steve Reeves, Virna Lisi Capitol 16.30 ((Baraba«. Technicolor. Anthony Quinn, Silvana Mangano. Vittorio Gassman. Impero 16.30 «Bahač» (Lo spac-cone) Italia 16.00 «Dvom» (II dubbio). Gary Cooper. Deborah Kerr. Massimo 16.00 »Velikan z Rodl-ja» (II colosso dj Rodi). Technicolor. Rory Calhoum, Lea Massarl. Moderno 16.30 Volpejeva revija «1 sexi peerati capitali«. Na platnu «Prva noč« (La prima notte). Martine Carol. Vittorio De Sica. Zadnji dan. Astoria 14.30 »Heraklejeve ljubezni« (Gli amori di Ercole). Mike Hargitay, Jane Mansfield. Technicolor. Astra 16.30 «C.rbec» (II gobbo) Prepovedano mladini. Vittorio Vcneto 15.45 »Sovražnika« (I due nemiri). Alberto Sordl, David Niven. Ideale 16.00 «Vrn! se v septembru« (Torna a settembre). — Technicolor. Gina LoUobriglda. Marconi 16.00 «Pesti dekleta in mornarji«. Tognazzi, Vianello. Abbazia 16.00 «Texas John«. — Technicolor. T. Tyron, N. Mos-se. Odeon 16.00 ((Evropa ponoči« — (Europa d, notte). Technicolor. Skedenj 16.00 «Salambo». Tech- nicolor. E. Purdom, J. Sernas, J Valerie. ---- NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6: Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. MtjjglM PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul Carduccl 41. DOBITE; ženske mo‘ke in olroske dežne plašče bunde, hlače, topiče In srajce naibolisih vrst in znamk po nalnlžlih cenah. VESPAGENZIA. Trst, Ulica S. Francesco 44, tel 28-940, takojšnja izročitev VESPA GRAND ŠPORT MODEL 1962 skupno z rezervrurn kolesom in VESPE ,125 In 150 z dvoprostorntm sedežem. Na obroke in brez predplačila. Velika izbira SCOTEH in MOTO rabljene z izrednimi pogoji pla-čevanta PRI VAŠIH NAKUPIH obiščile trgovino »MAGLI ABEI.LA« na Korzu Garibaldi 11 (Barrlera), neka] korakov od avtobusne postaje. Prt nas boste našli veliSto Izbiro pletenin, nogavic In perila za dame, gospode in otroke no natnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku! Proti Izrezku tega oglasa za nakup najmanj 500 lir vrednosti prejmete darilo! I! SLOVENSKA DRUŽINA Išče hišno pomočnico od 8. do 13. ure Nedelje proste. Tel. 44-317. Jožeti in Jožice so letos imeli srečo V Ricmanjih ljudi da je bilo vse črno Lepo sončno vreme, dobra brežanska kapljica in slasten prigrizek, predvsem pa mnogo dobre volje Problemi goriškib tekstilcev Letošnja proizvodna nagrada mora biti višja od lanske Del nagrade naj bi izplačali še pred velikonočnimi prazniki V osmicl pri Gurmanovih se je kar trlo ljudi... Ricmaojci, Jožeti in Jožice, Pepce in Pepeti ter njihovi prijatelji so imeli letos dokaj •reče, ker sta bila dva praz. nika, nedelja in Jožefovo, drug za drugim in smo imeli lepo vreme. Pred dnevi je kazalo, da bo tudi letos na Jožefovo tako slabo vreme kot lani, nenadoma pa se je spremenilo na bolje in je sijalo sonce, vendar je bilo še nekoliko hladno. Lepo vreme je privabijo na tradicionalni praznik v Ricmanje veliko šte-vilo gostov iz sosednih krajev in iz mesta. Mnogi so prišli z avtomobili in vespami, dru. gi pa z avtobusi ali tudi peš. Med izletniki, ki so prišli peš v Breg, je bila zlasti mestna mladina. Avtomobilov pa je bilo toliko, da bi jih le s težavo prešteli, saj jih je bila dolga vrsta vse od Katinare Pa do Boršta. Stisnjeni so bili drug zraven drugega ob glavni cesti, pa tudi na stranskih poteh in dvoriščih. Za usmerjanje prometa je skrbelo nekaj karabinjerjev, toda ta služba ni zadostovala. V prihodnje bi morala poseči vmes prometna policija z večjim številom osebja, da bi lah. ko promet, usmerjali že od sa- mega začetka. Nekaj izletnikov je prišlo v Ricmanje že dopoldne, ko so bile v vaški cerkvi maše za romarje. Pravi naval pa je bil popoldne med 14. in 16. u-ro. Nekoliko po 17. uri so začele prve skupine že odhajati, ker je postajalo hladno, vendar je v vasi ostalo še veliko število gostov, ki so si tolažili žejo in se veselili pri kozarcu vina. Stara navada je, da na ta dan v Ricmanjih pro. dajajo domačo kuhano šunko, ki seveda zahteva dobro domače vino. To privabi številne Tržačane na «pohod» v Ricmanje, ki je obenem prvi pomladanski izlet v bližnjo o-kolico. Gostje, ki vedo, kaj je dobro, so takoj zvedeli, da nekdo s Kolonkovca prodaja izvrstno domačo šunko. V nekaj urah je kmet s Kolonkovca zrezal in razprodal tri ve. like kuhane šunke, nato pa je prinesel od doma še • dve, ki jih je tudi prodal. Osmica je bila samo ena, in sicer pri Curmanovih, kjer so ljudje morali čakati v vrsti, na dvo-rišču pa so bile vse mize zasedene. Druga leta je bilo v vasi najmanj štiri ali pet osmič. Letos je bila samo ena, je HiimiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiimHiiiiiiiimiiiiimiiinimiiiiininiiiuminnmiiiiiiimmmmmiiiin Novice iz koprskega okraja Podelitev Kosovelovih naqrad •J kulfurno-prosvetnim delavcem Med nagrajenimi tudi italijanski kulturni krožek v Piranu - Postojna se pripravlja na turistično sezono Kakor vsako leto v marcu sol iz Komna. Podrl ga je tržaški 'už-1 tudi letos podelili najzaslužnejšim kulturno-prosvetnim delavcem Koprskega okraja in najboljšim društvom Kosovela Ve nagrade. Ne predlog Okraj, nega sveta za kulturo in prosveto so nagradili klub Prosvetnega društva Miroslav Vil. har v Zagorju pri Pivki, klub Delavskega Prosvetnega dru. štva v Šmarjah nad Koprom, Italijanski kulturni krožek v Piranu in Delavsko prosvetno društvo v Postojni. Med posamezniki pa so prejeli nagrade: Zdenko Svagelj iz Sežane, Stane Peternel iz Izole, Marija Trošt iz Pridvora in Stanislav Požar iz Prestranka. Slovesnosti sta prisostvovala tudi predsednik Okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc in o-krajni sekretar Zveze komunistov Albert Jakopič. Razen na obalnem področju •o se začeli te dni pripravljati na turistično sezono tudj v Postojni. Zdaj razširjajo parkirni prostor, kjer je bila že lani stiska s parkiranjem avtomobilov. Ko bodo dela končana bodo na njem lahko parkirali do 400 avtomobilov. Nadalje so začeli razširjati kamping pri Pivkajami, modernizirati cesto Postojna-Piv-kajama ter preurejati Predjamski grad. Vsa našteta dela bodo končana do začetka turistične sezone, v kateri sl lahko Postojna z okolico obeta še večji obisk kot lani. Glede nadaljevanja del pri jamski železnici v postojnski jami pa nai povemo, da so začeli pred kratkim urejati remizo za vlak, medtem ko bodo gradnjo krož. ne železniške proge nadaljevali v jeseni. ^ ^ * V vasi Vanganel je v soboto zjutraj zaradi nepravilnega srečanja s kolesarjem padel z mopeda Anton Bedžan iz Boršta in se laže telesno poškodoval. Istega dne je iz neugotovljenih vzrokov padel na cesti Prvega reda v bližini vasi Hrušica mopedist Ljubomir Pan-tovič iz Kraljeva začasno stanujoč v Slivju. Pri padcu se je huje teiesno poškodoval in so ga odpeljali v izolsko bolnišnico. Nezgoda se je pripetila tudi motoristu Karlu Trbovcu iz Kolomhana. Ko je vozil v smeri Pride po cesti tretjega reda, je zaradi neprimerne hitrosti na pogramozeni cesti (cesta ki je posuta z gramo-zo) padel in se poškodoval. Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico. V nedeljo pa se je pripetila še ena nezgoda motoristu, in •icer Silvestru Frankiču doma avto. Odpeljali s° Sa nezavestnega v šenpetersko bolnišnico. Kako je prišlo do nesreče še niso ugotovili. Voznik tržaškega avta, ki ga je podrl je namreč zbežal in prisotni organi še za njim poizvedujejo. Nesreča se je pripetila v bližini vasi Klanec pri Komnu. Starček pod vespo: prognoza pridržana Na I. kirurški oddelek so sinoči sprejeli s pridržano prognozo 72-letnega Pietra Barbut-tija iz Ul. Madonizza 9, ki ga je v Ul. Edmondo De Amicis z vespo povozil 17-letni Dario Favento iz Ul. Giulia 2. Bar-butti si je pri padcu verjetno zlomil tilnik in se pobil ter ranil po čelu. ker ni bilo velikega pridelka vina, nesateri pa so se bali, da bo slabo vreme in torej slab obisk. Opazili smo tudi, da je bilo letos nekoliko manj kramarjev, ki so se tudi bali, da bi jim slabo vreme, kakor lani, pokvarilo blago. No, vreme je prizaneslo in ni manj. kalo kramarije kakor tudi za. bave. Za odrasle je bil vrtiljak v zgornjem delu vasi, pri cerkvi pa vrtiljak s konjički za otroke. Drugega večjega vrtiljaka za odrasle med Ric-manji in Logom letos ni bilo, ker se je lastnik izselil v Av. stralijo. Kramarji so prodajali slaščice, igrače, umetne rože, punčke itd.; ob vhodu v cerkev pa so ženske prodajale sveče pobožnim ženicam, ki so jih nosile pred oltar. Nad vrati ricmanjske cerkve je namreč napis, ki pravi: afukajšno božjo pot k sv. Jožefu je desnica božja odperla na 5 maja 1749». Od takrat torej traja romanje na Jožefovo v Ricmanje, ki se je kaj kmalu spremenilo in dobilo večji obseg kot prvi spomladanski izlet. Mnogi izletniki so v skupinah posedali na' poljskih zidovih ali v zavetju na ledinah. Odrasli so pili, jedli in se po. govarjali, mlajši so igrali na harmoniko in kitaro, otroci pa so se igrali in skakali. Dobro, da je dolga zima letos zadržala naravo in v Bregu ne cvetejo še breskve, sicer bi brezvestni izletniki, kakor druga leta, napravili precej škode. Nekaj škode pa so napravili pobalini, ki so pozno popoldne povzročili v stenah nad Ricmanji požar, ki je u. ničil grmičevje in mlade bore. Zaradi gneče v Ricmanjih in prenatrpanosti vozil na cesti so mnogi izletniki nadaljevali pot v Boršt in celo v Bolju-nec. V Borštu jih je mikala zlasti domača osmica, polhe pa so bile tudi gostilne, tako v Borštu, kakor v Boljuncu. Tudi v nedeljo je bilo v Ricmanjih lepo število izletni, kov. Kramarji so seveda izrabili lepo priložnost in so bili na mestu že v nedeljo dopoldne. V gostilnah in na osmicah je bilo živahno včeraj še pozno v noč; danes pa bodo prišli na svoj račun vaški otroci, ki se bodo brezplačno zabavali na vrtiljaku, če je gospodar te dni dobro zaslužil. Številni Tržačani pa so izrabili včerajšnji praznik za izlet na Kras ali v Istro. Lokali v Kopru. Izoli in Portorožu so bili polni tržaških gostov, na obmejnem bloku pod Škofijami pa je bil velik promet, kakor je pač ob takih praznikih. Na pobudo sindikalnih organizacij je te dni prišlo do sestanka na sedežu zveze indu. strijcev v Gorici. Pri tej priliki so se sindikalni predstavniki razgovarjali z delodajalci o višini proizvodne nagrade, ki naj bi jo prejeli za leto 1902 delavke in delavci v tekstiln,h tovarnah v Podgo-ri in v Ronkah ter v oddelku za umetna vlakna v Podgori. Sindikalne organizacije so postavile zahtevo, naj bo proizvodna nagrada sorazmerna z razvojem proizvodnje v posameznih tovarnah, v vsakem primeru pa bi morala biti višja od lanske, ko so nameščen, cem izplačali po 15.000 lir. ■ Vodstvo tekstilne tovarne je izjavilo, da take zahteve sindikalnih predstavnikov nika-kor ne more sprejeti, obljubilo pa je, da jih bo proučilo skupaj z glavnim vodstvom tovarne v Milanu. Končno so na sestanku sprejeli sklep, da se bosta obe strani ponovno sestali v prvi polovici meseca aprila. Do takrat bo že znano stališče glavnega vodstva glede omenjenega sindikalnega predloga, obenem pa bodo skušali doseči, da bi delavkam in delavcem izplačali del proizvodne nagrade še pred velikonočnimi paazniki. Sindikalni predstavniki so ob tej priliki predložili v ob-ravnavo še vrsto drugih problemov delavcev tekstilne stroke. Med njimi naj omeni, mo brezplačno dodelitev prve delovne obleke na novo sprejetim delavcem, razširitev a-kordnega dela na delovne sekcije, vprašanje kvalifikacij itd. Sindikalne organizacije stojijo trdno na stališču, da mora biti proizvodna nagrada tekstilnih delavcev v naši pokrajini letos višja kot lani. Za dosego tega cilja pa je potrebna tudi enotnost in odločnost vsega delavstva te kategorije, ker bodo le tako dosegli svoj cilj. ---«»---- Smučarski izlet SPD na Višarje Slovensko planinsko društvo iz Gorice je v nedeljo priredilo enodnevni avtobusni izlet na Višarje. Udeležilo se ga je lepo število mladine iz Ja-melj, Podgore in Gorice. V glavnem so bili izletniki ljubitelji smučarskega športa, ki so izkoristili izredno lep dan za izlet v naravo, ki je bila za to priliko mikavno pobeljena. V Ovčji vesi so presedli na vzpenjačo, ki bi jih v os- mih minutah popeljala v kraljestvo pod Lovci, če se ne bi prometno sredstvo, ki se vozi po žici, ponekod celo v višini kakšnih 100 metrov nad zemljo, povsem nepričakovano ustavilo. Precej časa je bilo treba, preden se je spet premaknilo z mesta in odpeljalo tovor, sestavljen iz 25 oseb, proti zgornji postaji, Ko se je kabina premaknila, se je nad globeljo tako zazibala, da se je marsikateremu srce ustavilo. Sele ko so izi stopili, so jim povedali, da se je žičnici ustavila zaradi — prevelikega bremena. Na Višarjih so imeli izredno vreme. Sonce se je bleščalo, snega pa je bilo toliko, da so hodili v višini streh. Smuka je bila izvrstna in so se vsi, ki so imeli «dilce» s seboj, nadričali za cel teden. Večina jih je kosila pri Meš-nikovih, nekateri pa so si postregli kar iz torbe. Vsi so bili najboljše volje; kako pa tudi ne bi bili, ko se jim je odpiral tako krasen razgled po vseh bližnjih vrhovih. Po kratkem postanku v bližini Vidma so nadaljevali pot v Gorico, kamor so se vrnili nekaj pred polnočjo. Minister Medici v Gorici V nedeljo, 25. marca bo ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Gorici Važna vloga naše dežele , , 0 za mednarodno sodelovanje proi1!Ii?:marca Izdatki za šolstvo so najbolje naložen državni kapital Vodstvo goriške KD je preteklo nedeljo imelo zborovanje v gledališču Verdi v Gorici, na katerem je govoril minister za reformo državne uprave v novi vladi sen. Medici. Po kratkem uvodu pokrajinskega tajnika KD Co-ciannija je minister Medici takoj prešel na glavno temo svojega govora, deželna uredba države posebno glede na izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom za našo deželo. Najprej je poudaril važnost izvajanja demokracije v drža. vi in v vsem njenem delovanju. Pri tem je eden najvažnejših problemov vzgoja mladine in ena od nalog nove vlade je prav ta, da omogoči iiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiMiiiiiMiiiii« Gostje zveze komunistov Slovenije Delegacija komunisto viz Gorice na uradnem obisku v Novi Gorici Izmenjali si bodo medsebojne izkušnje ter proučili vprašanji samoupravljanja in socialnega zavarovanja ......... .. ;iiimimiiiiMiiiiimiMiiiiliiiiiilimliiimiiii, umiiiii,,, imiMiinnmuiiMimimnunMUMimi Iz Beneške Slovenije V V Spetru so tatovi vdrli v^ prostore strokovne šole Odnesli so nekaj denarja in gramofonske plošče Nemalo se je pred dnevi začudil čuvaj na državni strokovni šoli v Spetru, ko je prišel ob 6.30 pred šolsko poslOp-ie in opazil, da je navojnica pri vratih vlomljena in da so vrata odprta. Takoj je obvestil ravnatelja šole tn krajevne karabinjerje. Skupaj so šli v poslopje in po skoro vseh učilnicah našli nered, kakor ga po navadi pustijo nepovabljeni nočni obi. skovalci. Predali pri miznicah so bili odprti in prav tako tudi omare. Tatovi so vlomili vrata tudi po vseh učilnicah, kjer so brskali za denarjem. Plen ni bil posebno obilen, saj so našli in odnesli le 22.000 lir iz mlznice šolskega tajnika. Poleg tega so odnesli še 22 gramofonskih plošč, Pusti-| h pa so plošče tečaja za francoski jezik in prav tako tudi pisalne stroje in računski stroj. Očividno jih take stvari ne brigajo. Karabinjerji so takoj uvedli preiskavo. Po prvih znakih sodeč so vlomili v šolo mladi ljudje domačini, ki jim je znan položaj na tej šolt. Kaj yeč pa doslej niso mogli ugotoviti. so bili pred vrati premalo urni in odločni, deloma pa tudi zato, ker je bil nasprotni vratar v odlični formi in je ubranil tudi skoro nemogoče strele. V 32. minuti drugega polčasa so gostje napravili še en gol in tako se je tekma zaključila z 2:0 v prid gostov. Čeprav zmaga ali poraz za Juventino, kar se lestvice tiče, ne pomeni več nobene odločitve, pa so vendar domači igralci pokazali lepo in borbeno igro, da so bili gledalci kljub porazu z njimi zadovoljni. Pokazali so nekaj lepih kombinacij in dobro obvladovali igrišče. Vse to jim bo pozneje še dobro služilo tudi zato, ker si bodo v teh tekmah izurili vrsto rezervnih igralcev, da ne bodo več tako v zadregi, kot se je to zgodilo že pred več kot eno tekmo, zlasti kadar je bilo med titularci več obolenj naenkrat. Juventina Je nastopila v naslednji postavi: Devetak; Tommasino, Briško. Ferfolja, Paškuiin, Petejan; Nanut, Le-pri, Ropa, Konjedic, Kaufert; sodil je Gabelli iz Porcie. Prihodnjo nedeljo igra Ju-ventina v Pordenonu proti e-kipi Don Bosco, ki sicer ni tako močna kot ekipa iz Manzana, vendar je dobila večino tekem na domačem igrišču in bo zato precej trd oreh za štandreške goste. * * * Sovodenjci so v nedeljo gostovali v Zagraju,' kjer so tekmo proti ekipi S. Marco izgubili z rezultatom 2:0. Tudi pri tej tekmi niso Sovodenjci nastopili v svoji kompletni postavi, vendar je potekala lepo in so bili tudi gledalci z njo zadovoljni. Prihodnjo nedeljo bo zopet tekma v So-vodnjah, kamor bo prišla v goste močna ekipa iz Krmina, C ki je sedaj na četrtem mestu na lestvici, medtem ko so So-vodnje na četrtem od spodaj navzgor. Ce pa bodo domačini nastopili v kompletni postavi in pokazali lepo ter povezano igro, znajo dobiti tudi celotno postavko. V ostalem pa so tudi druge ekipe v tej kategoriji poskp-bele v nedeljo za presenečenja. Tako je prvak liste Ma-riano izgubil tekmo v Moraru z rezultatom 3:0, Podgora pa je na domačem igrišču izgubila proti Libertas iz Kaprive z rezultatom 2:0. Marianu to ne bo škodilo, saj ima še vedno kar pet točk prednosti, pač pa so Podgorci ostali od zadaj. K 1 W~Q ) CORSO. 17.00: »Težavno življenje« (Una vita difficile). A. Eordi in L. Massaii. Crno-beli italijanski film. VERDI. i7.00 »Kapitan Nevihta« (Capitan Uragano), E. Constantine in M. Michael. Barvni film. VITTOR1A. 17.20: »Velika žival« (Un pezzo grosso), 4. Robertson in L. Philips. CENTRALE. 17.00: »Trojanska vojna« (La guerra di Troia), S. Reevcs in J. Manyel. Itali. jansko-francoski barvni film v cinemascopu. — «»..— DEZUHNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLETTI, Travnik 14, tel 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7,8 stopinje ob 15. uri, najnižjo 3 stopinj« pod ničlo ob 8.30. Povprečne dnevne vlage j« bilo 48 odst. IZIDI *Catanla-Udinese 2-0 'Fiorentina-Juventus 1-0 •Lecco-Palermo 2-1 'Mantova-Atalanta 3-1 'Milan-Padova 4-0 'Sarapdoria-Spal 0-0 •Torino-Roma 1-1 •L.R. Vlcenza-Inter 1-1 'Venezia-Bologna 1-1 LESTVICA Milan 30 20 5 5 73 34 45 Fiorentina M 17 1 5 50 27 42 Inter 30 16 S 5 52 3! 41 Bologna .10 17 • 7 52 36 40 Roma 30 15 1 7 52 31 38 Atalanta 30 12 11 7 37 33 35 Torino 30 11 12 7 37 33 34 Palermo 30 13 7 10 26 26 33 Juventus 30 10 S 11 46 41 29 Mantovj 30 11 7 12 3« 38 29 C.atania - 30 S 11 11 25 37 27 Spal 3» S t 13 21 4] 25 Venezia 30 7 10 13 29 38 24 Kamp. 30 0 12 12 25 37 24 Vicenza 30 6 10 14 25 78 22 Prilova 30 7 7 16 27 42 21 Lecco 30 4 II IS 23 45 19 Udinese 30 4 4 22 30 58 12 Prihodnje tekme (25.3.1962) Trideseto kolo italijanskega nogometnega prvenstva R lige Fiorentini se je posrečilo ohraniti razdaljo z Milanom Samo s polovičnim izkupičkom Inter iz Vicenze Roma-Bologna, Lecco-Cata-ma. Udinese-L. R. Vlcenza, Palermo-Mantova, Atalanta-Mllan, Fiorentina-Padova, Ju-ventus-Sampdoria, Spal-Torino Inter-Venezia. IZIDI S. Monza-'Alessandna 1-0 'Brescia-Lucchese 2-0 •Lazio-Genoa 0-0 'Messina-Coroo 2-0 'Modena-Reggiana 1-0 •Novara-Pro Patria 0-0 Verona-'Parma 2-0 •Samben.-Cosenza 2-1 •Bari-Napoll 1-0 •Prato-Catanzaro 3-0 LESTVICA Genoa 27 17 6 4 41 17 40 Verona 27 13 8 • 31 14 34 Modena 27 11 9 7 25 20 31 Lazio 27 t 12 7 29 19 28 P. Patria 27 9 1« 8 27 25 28 Napoli 27 9 18 8 27 25 28 Messina 27 9 18 8 38 32 28 Brescia 27 11 < 18 26 25 28 Prato 27 8 12 7 25 27 28 S. Monza 27 8 11 S 25 29 27 Aless. 27 8 9 18 31 29 25 Reggiana 27 7 11 8 29 38 25 Catamaro 27 6 13 8 27 36 25 Parma 27 5 15 7 17 24 25 Samben. 27 6 11 • 19 27 25 Novara 27 8 8 11 30 34 24 Lucchese 27 18 4 13 31 42 24 Bari 27 9 9 9 30 26 21 Como 27 5 18 12 19 12 26 Cosenza 27 6 8 13 15 33 26 Prihodnje tekme (25.3.1962) Bari - Alessandrla, Verona -Brescia, Prato-Cosenza, Como-Lazio, Pro Patria-Lucchese, Napoli-Messina, Genoa-Modena, S. Monza-Novara, Catanzaro-Parma, Reggiana-Sambenettese. V Športne stave L.-aii-a-vatuese (20) 1 Fiorentina-Juventus (1-6) 1 L.R. Vicenza-lnter (1-1) X Lecco-Palerm0 (2-1) 1 Mantova-Atalanta (3-1) 1 Milan-Padova (40) 1 Sampdoria-Spal (0-0) X Toriuo-Roma (1-1) X Venezia-Bologna (1-1) X Bari-Napoli (1-1) 1 Lazio-Genoa (0-4) X Novara-Pro Patria (0-0) X Parma-Verona (0-2) 2 KVOTE: 13 — 2.324.000 12 — 19.000 a Lii F 1 1. — 1. Hobbldar 1 — 2. Pullman 2 2. — 1. Hutenlo 2 — 2. Viminale 2 3. — 1. Arla X — 2. Friglla 1 4. — 1. Barbio 2 — 2. En te X 5. — 1. Bulichella X — 2. Giangiotto 2 «. — 1. Caienna X — 2. Etruia 2 KVOTE: 12 — 2.734.714 lir 11 — 73.251 a 10 — 9.005 a Da se letošnje nogometno prvenstvo najvišje italijanske lige nagiba h koncu je bolj opaziti po igri kakor po rezultatih. Prva kaže namreč na veliko utrujenost, ki je igralcem stopila v noge, tako da gledalec bolj redko pride na svoj račun, ko se ob nedeljskih popoldnevih odpravi na nogometna igrišča. Preteklo kolo je bilo, kot pravimo, mirno ter se je odvijalo več ali manj po napovedih in J predvidevanjih. To predvsem kar se tiče izidov, kajti igra kot taka je skoraj povsod zatajila. Milan je ohranil po tem kolu nedotaknjeno prednost treh točk pred Fiorentino ter kar štiri pred Interjem, ki je ponovno izgubil točko, kar pa mu še dovoljuje imeti last tretjega mesta pred Bologno, ki v Benetkah ni uspela priti preko neodločenega rezultata. Nasprotno pa na dnu ni, razen izpada Udinese, še nič jasnega, saj je prišlo do nekaterih zapletljajev, zaradi česar je v kaši za nazadovanje večje število moštev, tako da bo do odločitve prišlo bržkone prav na samem koncu tega izredno živahnega, razburljivega in nadvse zanimivega prvenstva. Glavna tekma kola je bila gotovo v Firencah, kjer je gostoval turinski Juventus. Ta match je sicer bolj zanimal domače kakor goste in to iz razumljivih razlogov, ki so povezani z borbo za prvo mesto, medtem ko je šlo Turin-čanom zgolj za prestiž. Toda potek srečanja je hudo razočaral številne gledalce predvsem po krivdi gostov, ki so uprizorili pravo bunker-takti-ko kot bi bili kako provincialno moštvo, ki se mora boriti za obstanek. Zato tudi do. mači pri najboljši volji niso mogli pokazati prave igre. Ugodno priliko za zmago je izkoristil tudi Milan, ki mu Padova nikoli ni mogla biti dorasel nasprotnik. Roccovo moštvo je zaigralo v slogu prvaka in se ni oziralo na podrejenost nasprotnika. Ta je poskušal vse, da bi poraz o-mejil, toda vsak trud je bil zaman, saj je bilo treba domačim le dobro uro, da so nasuli gostom v mrežo kar štiri gole ter s tem dosegli ptednost, ki je padovansko moštvo ni moglo niti za las zmanjšati, kljub temu, da so domači široko prepustili iniciativo Serantonijevemu moštvu. S tem v zvezi bi bilo vredno omeniti, da gre levji delež uspeha predvsem mladim silam, ki iz dpeva v dan dokazujejo, da so vredne zaupanja zveznih trenerjev. Medtem ko druga moštva žanjejo sadove resnega dela nič maRj resnih trenerjev, pa Inter občuti vso težo nogometnega šarlatanstva njihovega čarovnika Spanca Herrere, ki je svoje moštvo tako zmaličil, da ne samo ne zna več zmagati, temveč tudi prav i-grati ni zmožno. Najnovejši dokaz tega je prišel iz Vicenze, kjer je le malo manjkalo, da se ni vrnil praznih rok, čeprav tudi domači niso pokazali ničesar, kar bi bilo vredno pohvale. Bila je to tekma, kjer je kraljevala prava revščina v vseh pogledih. Tako mu je uspelo še obdržati tretje mesto pred Bologno, ki si je v Benetkah zapravila zmago. Kazalo je, da bo do te prišla z lahkoto, potem ko je Nielsen dosegel vodeči gol. Toda poslej je precej popustila, tako da so domači po izrednem forcingu prišli do izenačenja. S tem so si precej izboljšali položaj za rešitev. Med drugimi moštvi, ki jim teče voda v grlo, pa se je to pot dobro odrezal Lecco, ki mu je uspelo doseči letošnjo četrto zmago. Dosegel pa jo je v izredno težavnih okoli odigrati namreč zaradi poškodbe branilca Facce z desetimi možmi in to ravno tedaj ko je Palermo dosegel vodilni zgoditek. Toda to je domače navdalo še z večjim pogumom in borbenostjo, tako da so na koncu uspeli ne le izenačiti temveč doseči celo zmago, po kateri se je njihovo upanje za rešitev sicer za malenkost, toda vendarle povečalo. Zmagala je tudi Cata-nia in to na račun Udinese, ki v tem prvenstvu nima več kaj iskati. Domači so prišli v vodstvo že v prvi minuti igre, ter ga poslej skušali obdržati, pri čemer pa so dosegli še en gol, ki jih je dokončno spravil na varno. Poraz je morala zabeležiti tudi Atalanta, za katero je to prvi v letošnjem letu, kar ni uspelo nobenemu moštvu obeh prvih lig. Ni sicer igrala slabo, toda pred sabo je imela nasprotnika, ki si zmage ni hotel 'izpustiti iz rok. V splošno sivino spada tudi tekma v Genovi, kjer sta se spoprijela Sampdoria in Spal. V tej sezoni se domači niso niti najmanj izkazali kot so se lansko leto, toda kaj bolj revnega kot v tej tekmi menda še niso pokazali. Igrali so brez idej, brez volje in raztrgano. Gostje pa so v tem kar tekmovali z njimi, tako da razen izida brez golov ni bilo pričakovati drugega. Neodločeno je bilo tudi v Turinu, toda gledalci so se počutili čisto drugače. Bila je to gotovo najlepša tekma kola, in kar je glavno, predvsem po zaslugi mladih nadarjenih igralcev kot so razni Rosato, Cella, Ferrini na eni ter Guar-nacči, Menichelli, De Sisti na drugi strani, da tujcev to pot ne omenjamo. Bila je to izredno hitra, dinamična in borbena igra, toda nikoli surova, tehnično na visoki ravni toda brez nepotrebnih lines. Domači bi sicer lahko zmagali; če bi znal Law pretvoriti dosojeno enajstmetrovko, toda s tem bi bila sreča Rimljanom naredila kaj slabo uslugo. POKAL FOEMINA Pia Riva zmagovalka alpske kombinacije ABETONE, 19. — V nedeljo se je zaključilo žgnsko mednarodno smučarsko tekmova. nje za pokal Foemlna. V slalomu je zmagala Francozinja Therese Leduc, medtem ko je alpska kombinacija pripadla Italijanki Pii Riva, ki je zmagala v smuku, medtem ko je v slalomu zasedla drugo mesto. Izidi so sledeči: SLALOM 1. LEDUC THERESE (Fr.) 102"2 2. Riva Pia (It.) 102*’9 3. Medail Patrizia (It.) 105”9 4. Heald Tania (VB) 108” 5. Farrington Wandy (VB) 108 ”8 6. Kainz Edda (Av.), 9. JO-chum Ingeborg (Av.), 10. Zec-chini Franca (It.) itd. KOMBINACIJA 1. PIA RIVA (It.) 0,40 točke 2. Medail Patrizia (It.) 4,33 3. Kainz Edda (Av.) 6,21 4. Leduc Thčrčse (Fr.) 6,82 5. Heald Tania (VB) itd. Jugoslovansko nogometno prvenstvo I. zvezne lige Po nedeljski zmagi favoritov nobenih sprememb v lestvici V drujji zvezni ligi neodločen rezultat Mariborčanov v Karlovcu O O Osrednji točki 15. kola I. lige jugoslovanskega nogometnega prvenstva sta bili v Beogradu in v Splitu, kjer so se spoprijeli med seboj stari tekmeci. V Beogradu je Crvena zvezda po enakovredni igri dosegla proti Vojvodini zmago, s katero je obranila drugo mesto v lestvici takoj za Partizanom. Čeprav je ime. la Vojvodina več priložnosti za dosego golov, jih ni znala izrabiti tako kot Crvena zvezda, ki se je še kar dobro znašla na zasneženem igrišču. V Splitu pa je gostoval zagrebški Dinamo, ki je napravil vse, da bi se vrnil domov s točko, kar pa se mu ni posrečilo. Partizan, ki vodi v splošni lestvici, si je šel po zmago nič manj kot na Reko. Čeprav je Drugo kolo moškega odbojkarskega prvenstva C lige Po napetih in razburljivih setih Bor klonil videmskim tekmecem 3:2 V ostalih dveh tekmah zmaga tržaške OISOG in goriških gasilcev Moška ekipa Bora je v nedeljo v tekmi II. kola prvenstva C lige v odbojki klonila gostom iz Vidma. Srečanje je bilo borbeno, zanimivo in napeto ter razburljivo konca, ko ni bilo mogoče določiti še zmagovalca igralci so posebno v tretjem finišem, s katerim so se nevarno približali ekipi Polispor- setu navdušil i z do Borovi odločnim tiva Friuli. Toda nošena žoga Borovega igralca je pripomog. la, da je zmaga pripadla vztrajnim gostom. Oostje, ki so lani igrali v drugi odbojkarski ligi, imajo Prvenstvo B lige Genoa brez tekmecev Lahko bi trdili, da prvenstvo druge lige nP predstavlja več nikakega razloga za zanimanje, ko bi imeli pred očmi le Genoo, ki si je že davno nabrala tolikšno prednost. da je na vrhu ne more nihče več ogrožati. Toda krepko bi se zmotili, zakaj to prvenstvo je v polnem razvoju in na stežaj odprto vsem mogočim izidom, tako glede napredovanja v višji razred kakor glede na nazadovanje v nižje kategorije. Glede prvega je do sedaj gotovo le ime Genoe, ki predstavlja razred zase, čeprav imata naj v h: možnosti za napredovanje, vsaj za sedaj, Verona in Močena, kateri s tremi točkami razlike sledi skupina moštev, od katerih bi težko izbrali tisto, ki se dviga nad ostale, saj so moči precej uravnovešene. Nič boljše pa ni na dnu, kjer ne bi mogli nobenega moštva označiti za izgubljeno, saj gredo morebitni kan-di dati prav od trenutno zadnje Cosenze tja do desetopla-siranega Prata, ki (pomislite!) stoji le dve točki za morebitnimi kandidati za napredovanje. Kot kaže torej, rešitev je nič koliko, prvenstvo je še v polnem teku, treba je le nekaj potrpljenja, pa se bo vse lepo zjasnilo. V preteklem kolu se resda hi zgodilo nič tako izrednega, toda gostujočim moštvom je bila sreča vendarle marsikje mila, saj sta kar dve slavili zmago, drugi dve pa sta odnesli točko. Med prvimi je bil Simmenthal, ki je uklonil Alessandrio, čeprav se je pripravil kvečjemu na neodločen izid Nekoliko drugače je bilo z Verono, ki je pri- lzreano lezavnm uauu- je k-* ščinah, tako da ima še večjo šla iz Parme s celotnim lzku-vrednost. Srečanje je moral I pičkom. To moštvo se je po dolgi seriji uspehov prebilo tik pod vrh in to prav upravičeno, saj je znalo pravočasno razumeti način borbe v tej skupini ter svojo igro primerno prilagoditi okoliščinam, kar ga je privedlo do sedaj do stanja, ki je prava odskočna deska za napredek. Neodločeno pa je igrala Genoa v Rimu, kjer je imel La-zio ugodno priliko, da si izboljša izglede za napredovanje. Toda to kar je ppkazal, njegovih upov niti najmanj ne upravičuje. Kljub temu, da so gostje igrali ležerno, ali «za točko«, niso domači naredili nič dobrega, čeprav so predvajali rahlo terensko premoč, ki pa je bila bolj sad popuščanja gostov, kot zaslug domačih, kar označuje tudi tekmo v Novari, kjer je Pro Patrii uspelo priti do točke. Modena si je z zmago v emilijanskem derbyju proti Reggiani položaj tretjega mesta še bolj utrdila, česar pa ni mogel Napoli v Bariju, ki ga je ustavil po petih zaporednih pozitivnih kolih. Brescia in Messina sta z enakim rezultatom odpravila svoja gosta, ki sta prišla iz Lucce in Coma, pa tudi Co-senza ni imela v San Rene-detto del Tronto večje sreče, saj so jo domači -zmleli« na mnogo lažji način, kot to kaže izid sam, ki pa je sicer zanje menda že enajsti po vrsti te pozitivne serije. gib. zelo uigrano moštvo z odlično skoraj nepremagljivo in vedno budno obrambo, medtem ko napad sloni na dveh tolkačih, ki sta neusmiljena z udarci. Ta dva sta največ pripomogla, da je videmsko moštvo vzdržalo odločnega napada Tržačanov, ki bi se lahko tudi končal z zmago. Ta ne bi bila nezaslužena, kot se ne more reči, da so Vi-demčani kaj ukradli gostiteljem. Borova ekipa je večkrat razočarala, pa čeprav so bili trenutki, ko je z odlično igro navdušila. Zal je bilo prevet po nepotrebnem zapravljenih servisov in nošenih žog, kar pa je trebd pripisati mrzlemu vremenu, katerega Tržačani niso Dojeni. Večkrat pa je tudi sodnik oškodoval Borove i-gralce in to posebno n prvi igri, katero so si Videmčani zagotovili brez posebnega truda. Domačini se ff začetku niso znašli in vse je kazalo, da bodo lahek plen gostov. Toda kasneje so se uigrali in znatno znižali razliko, a Vi-demčanov, ki so ponovno vzeli vajeti igre v svoje roke, niso mogli več dohiteti. Drugače pa je bilo v drugem setu, ko so Borovi igralci začeli in nadaljevali zelo ostro ter si brez posebnega truda zagotovili zmago in stanje izenačili. V tretjem nizu so si Videmčani nabirali točko za točko, toda domačini so vztrajno odgovarjali in celo prešli v napad, ki jim je prinesel izenačenje 8:8 in nato še 9:9, Pri tem stanju pa so popolnoma popustili in gostje so si brez truda spravili tudi ta set v žep. Četrti set je bil odločilne važnosti, kar so spoznali tudi igralci Bora, ki so napeli vse sile, da ga osvojijo. To se je tudi zgodilo, pa čeprav so Videmčani skušali tako z varljivimi sernisi kot s tolčenjem zanesti zmedo v vrste domačinov, ki so vzdržali in zmagali. Stanje je bilo po-novno izenačeno in potrebna je bila peta igra, ki je mnogo obetala. Po enakovrednosti v začetnih udarcih so si Videmčani nabrali nekaj naskoka, ki pa domačine ni motil. Čeprav je kazalo, da je igra izgubljena, so se Borovi igralci zbrali in šli v napad, ki jim je prinesel šest zaporednih točk, s katerimi so vzpostavili stanje 13:11. Teda j se jih je prijela nervoznost, a so vseeno vztraj. no v ostri, izredno napeti in do skrajnosti požrtvovalni igri odbijali silovite udarce. Kljub temu so morali kloniti gostom, pa čeprav za zelo tesno razliko 15:13. { Vzroke za poraz bi lahko iskali delno v hladnem vremenu, delno pa v slabi Jormi in tudi slabem dnevu kakega igralca. Tudi v nedeljo je najbolj zadovoljil Jurkič, medtem ko je S. Veljak večkrat navdušil s posrečenim in učinkovitim tolčenjem. Moštvi sta se prijavili sodniku kakor sledi: BOR — Jurkič, Šušteršič, Mijot, Klabjan, Cej, W. in S. Veljak, Orel, Drasič, Vitez in Škrinjar. POLISPORTIVA FRIULI Zamero, Gabriele, Moreale, La-varoni, Riva, Cecutti, Sdraulig in Blasigh. Izid je sledeč: POLISPORTIVA FRIULI-SZ BOR 3:2 (15:11, 8:15, 15:9, 11:15, 15:13) Ostala rezultata II. kola sta sledeča : ONOG-AGI (Gorica) 3:1 GASILCI (Gorica) - PAV (Videm) 3:1 tekma potekala več ali manj v znamenju enakovrednosti, so bili napadalci gostov pri-sebnejši in so trikrat zadeli v cilj, medtem ko so domačini le enkrat potresli mrežo Beograjčanov. V Novem Sadu si je Beograd, potem ko je prvi polčas zaključil v vodstvu, zasluženo izsilil neodločen izid, ki pa mu ni zadostoval, da bi izpodrinil niže v lestvici nedeljskega tekmeca. V Skopju pa so domačini zasluženo odpravili goste Veleža, pa čeprav je do tega prišlo le s pičlo razliko enega samega gola. Presenečenje dneva pa je dosegel Sarajevo, ki si je šel po zmago na igrišče Borca v Banja Luko. # # # V nedeljo se je začel drugi del prvenstva II. zvezne lige. Mariborčani so morali na gostovanje v Karlovac, kjer so z dobro igro prisilili domačine, da so jim prepustili točko. IZIDI I. ZVEZNA LIGA Hajduk-Dinamo 1:0 (1:0) Crv. zvezdr-Vojvodina 2:0 (2:0) Rijeka-Partizan 1:3 (1:1) Bcrac-Sarajevo 1:3 (0:1) Nov Sad-Becgrad l''-l (0:1) Vardar-Velež 1:0 (1:0) LESTVICA Partizan 15 10 4 1 30:14 24 Civ. zvezda 15 9 4 2 29:12 22 Vcjvidina 15 8 4 3 22:13 20 Dinamo 15 6 3 6 24:15 15 Hajduk 15 5 5 5 20:22 15 Rijeka 15 3 8 4 12:15 14 Sarsijevo 15 4 6 5 24:29 14 Vt .dar 15 5 3 7 21:30 13 Velcz 15 3 6 6 19:25 12 Novi Sad 15 4 4 7 19:31 12 Beograd 15 3 5 7 20:21 H Borac 15 2 4 9 18:31 8 II. LIGA (Zahodna skupina) Varteks-Proleter 0:0 Tiešnjevka-Celik 0:3 (0:1) Zeljezničar-Borovo 1:0 (1:0) Karlovac-Maribor 2:2 (0:1) Slobcda-Split 1:0 prekinjeno bivšega wimbledonskega prvaka Avstralca Neala Fraserja, katerega ie z-učinkovitimi voleji in passing-udarci popolnoma zmedel. Jovanovič je Fraserja premagal 6:1, 6:3, 6:4. Danes pa je moral Jovanovič kloniti v finalu švedskemu prvaku Lundquistu, kateremu pa je nudil močan odpor, kar dokazujejo izidi setov 6:2, 2:6, 2:6, 7:5, 6:4. MOTOCIKLIZEM MODENA, 19. — Na današ-jnih mednarodnih motociklističnih dirkah so zmagali v skupini 125 kc Francesco Vil-la na Mondialu, 175 kc Rossi Luciano (Motobi), 250 kc Pro-vini Tarquinio (Morini) in v kategoriji 500 kc Mike Hail-vvood (MV Privat). HOKEJ NA LEDU Švedski naslov svetovnega prvaka COLORADO SPRINGS, 19. — Z zmagama Avstrije nad Dansko s 7:0 in Nemčije nad Švico s 7:1 se je včeraj zaključilo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki je bilo letos brez Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav. Proti vsakemu pričakovanju je v prvi skupini, kjer je šlo za dodelitev naslova, zmagala Švedska, medtem ko sta se morala favorita Kanada in ZDA zadovoljiti z drugim oziroma tretjim mestom. V drugi skupini pa je zmagala Japonska pred Avstrijo in Francijo. Končni lestvici svetovnega prvenstva sta sledeči: SKUPINA A 1. SVEDSKA 14 točk 2. KANADA 12 3. ZDA 10 4. FINSKA 6 5. NORVEŠKA 6 6. ZAH. NEMČIJA 4 7. ŠVICA 2 8. VEL. BRITANIJA 2 SKUPINA B 1. JAPONSKA 10 točk 2. AVSTRIJA 8 3. FRANCIJA 6 4. NIZOZEMSKA 4, 5. AVSTRALIJA 2 6. DANSKA 0 im..nuni....n iiiiiitiiitiiamiiiiH ■■ ■•miiin ... Mednarodna kolesartka dirka Milan-Sanremo Zopet premoč tujcev: Belgijci na prvih mestih Ponesrečen beg Italijana Bailettija SANREMO, 19. — Še enkrat je mednarodna kolesarska dirka Milan - Sanremo postala plen tujcev. Pravzaprav se je končala s popolnim uspehom predstavnikov belgijskega kolesarstva, ki so zasedli kar šti- TENIS V ALEKSANDRIJI Jovanovič drugi za Lundquistom ALEKSANDRIJA, 19. — Ju-gosi. teniški igralec Bora Jova. novič je pripravil na turnirju v Aleksandriji, največje presenečenje in malo je manjkalo, da mu je uspelo tud; zmagati. V polfinalu je Jugoslovan po krasni , in napeti igri odpravil ri prva mesta. In vendar je kazalo, da bodo Italijani po osmih letih premoči tujcev letos vendarle uspeli. Da bo borba za prva mesta ali bolje za zmago zelo ostra se je takoj videlo. In to že v začetku, ko sta Spanca Gal-deano in Barrutva sprožila skupno z Zoppasom, Manzoni-jem in Franchijem prvi strel. Kasneje so izstopili Ronchini, Molenaers, Brugnami, Daems ter predvsem Belgijci in Spanci, ki so s svojimi akcijami zelo poživili potek dirke. Na vrhu Turchina je kazalo, da hoče Pambianco, ki je precej zmanjšal zamudo, dati dirki drugo obličje. Toda ta up je kmalu, splahnel, pa čeprav se je zopet pojavil, ko je Bat-letti nepričakovano zbežal ,v upanju, da doseže najlepši uspeh svoje kariere. Njegove sanje pa so se razblinile nekaj kilometrov pred ciljem. Čeprav je Bailetji n,avd,ušil na tej dirki, je p« vendarle treba priznati, da je zmaga pripadla tistim, ki so bili od starta pa dc cilja na prvih mestih. In Daems je še enkrat pokazal, da spada med trenutno najboljše kolesarje. Dirka sama je bila živa od začetka do konca. Italijani s*? napravili vse, da bj prekinili dolgoletno premoč tujcev, toda v odločilnem trenutku ni bilo nobenega, ki bi znal izrabiti položaj. Edino Bailetti je bil blizu zmage, toda sam kot je bil v teku 100 km dolgega bega, ni mogel ničesar proti borbeni skupini Belgijcev, ki so z Daemsom sprožil napad. Daems je sam privozil do cilja in za njim so se uvrstili še trije rojaki, medtem ko je prvi Italijan — Ronchini — za. sedel peto mesto. Junak dneva Bailetti pa je še bolj zaostal. Taka je pač razsodba dirke, ki teče po italijanskem ozemlju, a kot kaže ni za Italijane. Vrstni red na cilju 288 km dolge proge je sledeč: 1. DAEMS EMILE (GS Phil. co — Belgija), ki je prevozil 288 km.v 6 urah 48’6", s povprečno hitrostjo 42.350 km 2. Molenaers Ivo (GS Carpa-noj z zaost. 1’15” 3. Prost Luis (GS Carpanp) 1’19’' 4. Schroeders (Belgija) 5. Ronchini 6. Brugnami 7. Carlesi 1'40” 8. Seneca (Španija) 9. Meallj 10. Bailetti, 11. Claes (Belgija), 12. Benedetti, 13. Bruni, 14. Van Looy (Belgija), 15. De Middeleir (Belgija), 16. Ciam; pi, 17. Pellegrini, 18. Van Aer-de (Belgija), 19. Fallarini, 20. Hoevenaers (Belgija) itd. Po prvi dirki za «Svetovni pokal« je ekipna lestvica sledeča: 1. GS PHILCO 92 točk 2. GS Carpano 89 3. GS Faema 54 4. Mos"hiettieri 41, 5. Wiels Groene Leeuw 36, 6. GS Ghi-gi 29, 7. GS Molteni 26, 8. Van Steenbergen . sam 25, 9. GS Gazzola 21, 10. S. Pellegrino 10. Prizor z nedeljske odbojkarske tekme na stadionu tiHrvi maju Polispcrtive Friuli iz Vidma med ekipama Bora In SMUČANJE BRIXEN. 19. — V današnjem tekmovanju v veleslalomu je zmaga pripadla Ivu Malknech-tu v skupini seniorjev in O-svaldu Demetzu v skupini ju-niorjev. V prvj skupini je drugo mesto pripadlo Martinu Fillu. WWWWUWA IVO ANDRIC Travniška kronika iva>. 20. wvwww KONZULSKI ČASI Dejansko je bil Daville na stranpoti že od dneva, ko je napisal prvi stih, ker s poezijo nikoli ni mogel imeti prave zveze. V njenem najneposrednejšem izrazu je ni mogel niti občutiti, kaj šele, da bi jo izzval in ustvarjal. Pojav zla na svetu je netil v Davillu razdraženost ali potlačenost, pojav dobrega pa navdušenje in zadovoljstvo, neko vrsto moralnega zanosa. Iz teh moralnih reakcij, ki so bile v njem zares žive in budne, četudi ne stalne in ne vedno zanesljive, je pa ustvarjal pesmi, ki jim je manjkalo vsega, da bi bile poezija. Resnici na ljubo je treba povedati, da ga je v tem napačnem pojmovanju utrjevala tudi moda časa. Tako je Daville iz leta v leto svoje ne majhne vrline vedno bolj trmasto spreminjal v povprečne napake in je v poeziji iskal prav tisto, česar v njej ni: cenenih moralnih evforij pa nedolžnega duhovnega igračkanja in zapravljanja časa. Razumljivo je, da mladi des Fossčs tak, kakršen je stal pred njim, ni bil zaželen poslušalec ali kritik, ne primeren sobesednik za književne razgovore. Tu se je odpirala med konzulom in mladeničem nova velikanska razdalja, za katero je bil konzul posebno občutljiv. Poznavanje neštetih dejstev, naglo presojanje in drznost v sklepanju so bile glavne oznake mladeničeve inteligence. Znanje in intuicija sta v njem na neki posebni način sodelovala in se dopolnjevala. Navzlic vsemu nesoglasju in osebnemu odporu je konzul to moral priznati. Za hip se mu je včasih zazdelo, da je štirindvajsetletni mladenič prebral cele knjižnice in da se mu to pravzaprav ne zdi nič kaj važno. In des Fossčes je res vedno znova presenečal sogovornika s svojim mnogovrstnim znanjem in drznimi sodbami. Kakor igraje je govoril o zgodovini Egipta ali o odnosu španskih južnoameriških kolonij do matične dežele, o orientalskih jezikih o spopadih vere in plemen kjer koli že na svetu, o ciljih in nadah Napoleonovega kontinentalnega sistema ali pa o prometnih smereh in tarifnih postavkah. Nepričakovano ie navajal citate iz klasikov in to vselej manj znana mesta, vedno v kaki drzni zvezi in novi osvetljavi. Pa četudi je v marsikateri teh stvari konzul videl več mladeniške poze in prekipevanja kakor pa reda in stvarne vrednosti, je vedno poslušal mladeničevo razlaganje z nekakšnim praznovernim in neprijetnim občudovanjem pa tudi z nekim mučnim občutjem lastne slabosti in nedoraslosti, ki ga je zaman skušal premagati in izpodbiti. In ta mladi mož je bil gluh in slep za tisto, kar je bilo Davillu najdražje in kar se mu je zdelo poleg državljanskih dolžnosti edino vredno spoštovanja. Des Fossčs je odkrito priznal, da ne mara pesmi in da se mu sodobna francoska poezija zdi nerazumljiva, popolnoma neiskrena, bleda in nepotrebna. Vendar se niti za hip ni odrekel pravici in užitku, da bi o tistem, česar po lastnem priznanju ni mogel ne čutiti ne ljubiti, ne razpravljal in ne govoril svobodno in brezobzirno, brez zlobe, pa tudi brez spoštovanja in mnogega razmišljanja. Tako je na primer o Delillu, oboževanem Delillu, takoj vedel povedati, da je spreten salonski človek, da dobiva honorar po šest frankov od stiha in da ga zato gospa Delillova vsak dan zaklepa in ga ne izpusti iz sobe, dokler ne izdela določenega števila stihov. Ta brezobzirnost «no ve ga rodu« je konzula zdaj jezila, zdaj spet žalostila. Vsekakor je bila vzrok, da se je počutil še bolj osamljen. Včasi je Daville, koprneč, da bi se izrazil in razodel, vse pozabil pa začel Intimen in topel razgovor o svojih književnih nazorih in načrtih. (Popolnoma razumljiva slabost v takih razmerah!) Tako je nekega večera odkril ves načrt svojega epa o Aleksandru Velikem in razložil vse moralne tendence, ki jih je položil v osnove epskega dejanja. Mladenič se ni niti za tre- nutek spustil v oceno teh misli in pojmovanj, ki so sestavljali svetlejšo polovico konzulovega življenja, pač je pa nepričakovano, razpoložen in z nasmehom začel recitirati Boileauja: Que crois-tu- qu’Alexandre, en ravageant la terre, Cherche parmi Vhorreur, le tumulte et la guerre? Possčdd d’un ennui qu’il ne saurait dompter II craint d’etre d lui-meme et songe d s’6viter.* In takoj je dodal v opravičilo, da je verze nekoč prebral v neki satiri in si jih po naključju zapomnil. Daville je pa nenadoma začutil, da je užaljen in neskočno bolj osamljen, kakor je bil še pred nekoliko minutami. Zdelo se mu je, da stoji tu pred njim podoba' in prilika «nove generacije« in da se je dotika s prstom. To je ta peklensko nemirni rod razdiralnih misli in naglih, nezdravih asociacij, rod, ki »ne mara pesmi«, vendar se zmeni tudi zanje, pa še tako kadar jih more uporabiti za svoja napačna prizadevanja, ki vse na svetu vlačijo k tlom, vse zmanjšujejo in ponižujejo, ker hočejo vse priličiti tistemu, kar je slabo in nizkotno v človeku. Daville ni z ničimer pokazal svoje nejevolje, vendar je ta. koj pretrgal razgovor in se umaknil v svoje stanovanje. Dolgo ni mogel zaspati in še v snu je čutil grenkobo, ki lahko ostane od ene same nedolžne pripombe. In nekaj dni se ni mogel dotakniti ne razvezati rokopisa, ki je počival v platnicah iz lepenke in bil povezan z zeleno vrvco, tako se mu je njegovo drago delo zdelo oskrunjeno in kruto zasmehovano. Des Fossčs pa se niti za hip ni zavedal, da bi bil s čimer koli konzula užalil. Nasprotno, verzi so bili najredkejše sadje v shrambi njegovega izrednega spomina, in bil je zadovoljen, da se jih je tako posrečeno domislil; še spomnil se ni, da bi mogli imeti kakšne dejanske notranje vezi z Davillovim delom, Kaj ta Aleksander, ki v bedo svet pehš, išče sredi groze, zmede in vojska? Dolgočasje v sebi si zaman kroti, boji se sam ostati pa pred seboj beži. da bi mu utegnili biti kakor koli neprijetni ali da bi lahko vplivali na njune medsebojne odnose. Vedno je tako, da se dva rodova, ki se stikata in drug drugega izmenjavata, najteže prenašata in se dejansko najmanj poznata. Mnogo teh nasprotij in sporov med različnimi rodovi pa temelji, kakor večina sporov sploh, na nesporazumih. Kar konzulu posebno zastruplja nespečnost in moti sanje, je misel, da ta mladenič, ki ga je zvečer užalil in na katerega misli z grenkobo in nejevoljo, sedaj spi trdno, zdravo spanje, ki je prav tako naravno in brezobzirno zadovoljno, kakor je vse, kar čez dan dela in govori. Toda konzul bi si bil vsaj to grenkobo lahko prihranil, zakaj v tem se je varal. Ne spi, ni miren in srečen vsak, kdor se čez dan vedro smeje in svobodno giblje med ljudmi. Mladi des Fossčs ni bil zgolj krepak in brezbrižen mladenič »novega tipa«, prerano zrel in prenatrpan z znanjem, srečen otrok srečnega cesarstva in nič drugega, kakor se je Davillu dostikrat dozdevalo. To noč sta oba Francoza trpela vsak svojo bolečino, toda vsak po svoje, brez možnosti, da bi docela razumela drug drugega. Na svoj način je tudi des Fossčs plačeval davek novemu okolju in nenavadnim razmeram. Četudi so bila njegova bojna sredstva močnejša in številnejša od Davillovih, je tudi on trpel od dolgega časa in »bosenske tišine« in čutil, kako ga ta zemlja in življenje v njej načenja, utruja, poskuša zviti ali zlomiti in tako zenačiti z vsem ostalim okoli njega. Ni namreč lahko in ne preprosto, če te v štiriindvajsetem letu pahnejo iz Pariza v turški Travnik, če imaš želje in načrte, ki segajo daleč in visoko nad vse, kar te obdaja, in če moraš potrpežljivo čakati, medtem ko se vse vklenjene sile in vse neutešene terjatve mladosti upirajo in bore zoper sleherno čakanje. Že v Splitu se je začelo. Kakor stiskanje nevidnega obroča: za vsako stvar je potreben večji napor, hkrati je pa človek manj sposoben zanj; vsak korak je težji, vsaka odločitev po časnejša, izvršitev negotova, medtem ko izza vsega kakor stal na grožnja prežijo nezaupanje, pomanjkanje in nezgode. Tak« se je najavljal Vzhod. (Nadaljevanje sledi) _______________ „ _ ... „„„ „ .. , . , Dnnmi»niiri couir-A- inii- u 1-11 Tel VI.R9 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. it. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: četrt* UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-11. TELEFUN 93-808 ,°S 420^10 — Nedeljska- posamezna 40 din, letno 81920 din, polletno »60 din, četrtletno 480 din r- Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Tret 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZ S, Ljubljana, letna 1800 lir polletna 3500 Ur cel^etna 6400 Ur - FLRJ• vjednu 2U ^me^4no 432708 din OGLASl: Ce'„e oglasov: Za vsak mm v ilrtoi enega stolpca: trgovski 80, flnančno-upravni 120, osmrtnic. 100 Ur. = Mali Oglasi 30 Ur beseda, e- V« oglaei .. naročajo pri upravi. -Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928. tekoči račun pri Narodni Danm v ljud jam Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO =s Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trst