Tiskovina I Poštnina plačana pri posti 64290 Tržič P. n. Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik" Na gradu 1 2390-Ravne na Koroškem - SLO 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • GZ 02Z030863 W SLOVENSKI VESTNIK, Tarviicritr. 16, A-9020 Celovca Celovec • četrtek • 20. marec 2003 štev. 11 (3212) • letnik 58 • cena 0,73 evra " Quintett o femminiie “Lussuri” Vaščana pojo Pevski zbor “ Vasovalcin __________ ! Chorensemble “Vocalitas" KnmHMttf SeentBl-Stlmmen Keutschach/Hodite Sadovnik in Pečnik v drugem krogu volitev za župana Hm**«**c «ku/u mMfuiK« Mi|. »onika N0VAK-SAB0TNIK CELOVEC Mladina je pokazala svojo solidarnost z radiema Dunaju, ki bodo Globasnici samo koristile.« Marjan Pečnik pa je dejal, daje edini, ki v občini dela in živi in je tako noč in dan na razpolago ljudem. »Poleg tega sem gospodarstvenik in bom kos izzivom prihodnosti. Občine se bodo morale obnašati kot gospodarski subjekti, zato je moja gospodarska kompetenca izredno pomembna. Poleg tega je dvo- in večjezičnost zame že dolgo časa samoumevnost in ne zgolj volilna taktika, ker bomo le z odprtostjo in strpnostjo pridobili nove turiste in nove gospodarske zagone,« je še dodal. Zadnjo besedo bodo spet imeli volivci in volivke. Potem pa bodo novoizvoljeni občinski odborniki oziroma odbornice ter župani in županje morali z delom za občane dokazati, da so zaslužili njihovo zaupanje. “7 a ohranitev obeh radiev - Ra-/.dia dva in AGORA - je pretekli ponedeljek v organizaciji Koroške dijaške zveze (KDZ) šolska mladina korakala po celovških ulicah. Po pouku so se dijaki in dijakinje zbrali pred poslopjem slovenske gimnazije, protestnemu pohodu pa so se pridružili tudi nekateri rojaki z južne Koroške. S transparenti, lepaki, piščalmi in okrog vratu obešenimi tablicami z napisom »10.000 podpornih izjav za ohranitev obeh radiev« so se mladi pomikali po Velikovški cesti in Kolodvorski ulici do redakcije Radia dva v Mohorjevi hiši. Šolska mladina je med pohodom piskala in glasno skandirala parole za ohranitev celodnevnega slovenskega radia. Pred Mohorjevo hišo je demonstrante čakala celotna ekipa Radia dva. Njegova glavna urednica Marica Štern - Kušej se jim je srčno zahvalila za izkazano solidarnost, ki jim je v sedanjem težkem položaju v veliko moralno pomoč. Zbranim je povedala, da so gladovno stavko preložili, »ker prihajajo z Dunaja pozitivni signali.« Demonstracija je v Celovcu vzbudila precej pozornosti, akcija pa se je končala mimo in v prijetnem vzdušju. M. Š. Približno 200 dijakov in dijakinj, med njimi tudi nekaj rojakov s podeželja, se je pretekli ponedeljek udeležilo protestnega pohoda za ohranitev Radia dva in Radia AGORA. Foto: Štukelj SEBI 22,3.2003 ■ 20' in der Volksschule Keutschach v Ljudski soli v Hodišah I/nedeljo bodo v številnih V občinah volivci in volivke dokončno odločili o svojih županih. Zanimivo bo v Celovcu, kjer dosedanji župan Scheucher ni uspel doseči absolutne večine in se bo zdaj pomeril s socialdemokratom Wiedenbauerjem. Tudi v Trgu svobodnjaški župan v prvem krogu ni uspel. Pomeril se bo s socialdemokratom. Še posebno zanimivo bo v Podjuni, kjer se bo v Globasnici dosedanji podžupan Bernard Sadovnik pomeril z županom Robnikom, v Bistrici nad Pliberkom pa Marjan Pečnik s Flödlom. Ne gre podcenjevati niti pliberške-ga dvoboja med dosedanjim županom mag. Raimundom Grilcem in podžupanom Stefanom Visočnikom. Prvi krog volitev je pokazal neko čudno logiko: z absolutnimi večinami so bili izvoljeni taki župani, ki so manjšini naklonjeni, npr. Quantsch-nigova, in tudi taki, ki manjšini niso naklonjeni, npr. Pfeifer. Očitno je politična konstelacija na zvezni ravni socialdemokrate favorizirala ne glede na to, ali so manjšini naklonjeni ali ne. Bernard Sadovnik je poudaril, da želi postati župan, ker je mlad in ima energijo in dobre ideje za razvoj občine Globasnica. »Poleg tega sem že dokazal, da se zavzemam za interese vseh Globaša-nov (žandarmerijska postaja in decentralna kanalizacija) in imam izvrstne zveze v Celovcu in na Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji vabi na vigred no srečanje pisateljev in pisateljic DSPPPA, občni zbor in predstavitev NOVI N ter drugih knjig 21. marca 2003, 17.00, v Musilovi hiši v Celovcu CELOVEC Gladovne stavke zaenkrat ne bo Q odelavci Radia dva zaenkrat 3 ne bodo začeli gladovno stavkati, je za naš list izjavil mag. Marjan Pipp. Glavni vzrok za takšno odločitev je dejanje generalne direktorice ORF dr. Monike Lindner, ki je predsedniku ZSO dr. Marjanu Sturmu in podpredsedniku NSKS dr. Reginal-du Vosperniku na pogovorih prejšnji teden nakazala možne rešitve. Zdaj je na potezi zvezni kancler dr. Schüssel, ki mora zavzeti stališče do teh možnih rešitev. Gladovna stavka je preložena do ponedeljka, 24. marca. Do tedaj sodelavci Radia dva pričakujejo konkretne odgovore avstrijske politike. PREBLISK ■ Haiderjev vzpon je bistveno povezan z njegovim nekompromisnim bojem zoper privilegije »starih strank«. Imenoval se je Robin Hood malega človeka in je med drugim oti-gosal funkcionarje delavske zbornice (Rechberger) in Narodne banke. Svojim mandatarjem je zaukazal 60.000 ATS kot zgornjo mejo dohodka in ob prvi resni krizi pri nitjeav-strijskih svobodnjakih je celo spremenil statut stranke, da vsak lahko iztoti volilne obljube. Dolgo časa so mu volivci vse verjeli. Toda ko je prišlo na dan, da od stranke dobiva milijonske vsote za ošabne votnje v Irak in še kam, je začel lik Robina Hooda bledeti. Ne samo to, ob zadnji krizi je We-stenthaler samo na kratko za- grozil, da bo napisal knjigo, in kritika na njegov račun je umolknila. V teh dneh smo lahko brali, da nekdanja namestnica zveznega kanclerja Susanne Ries-Passer dobiva plačo še leto dni, prav tako Revolucija žre svoje otroke tudi minister Reichold, ki je bil na tem položaju manj kot leto dni. Slednji trdi, da nima dohodkov, ker je obe (veliki) kmetiji dal v najem - svoji ženi. Očitno je kriza svobodnjakov tako globoka, da nekateri svoje požrešnosti niti ne skrivajo več. ■an 29. 3. 2003, 11.00 Kulturni dom Šentprimož LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Svetlana Makarovič Tacamuca ABONBONČEK Otroški gledališki abonma 2003 Podjuna X Rät * i *■ Wi 1/^OGLLD DUL 21. 3. 2003,20.00 Kulturni dom Šentprimož SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Wiliam Shakespeare Troilus in Kresida KOMENTAR |k I aslednjo nedeljo se bodo |\ I državljani in državljanke I M Republike Slovenije na referendumu odločali o članstvu v EU ter v zvezi NATO. Medtem ko je javno mnenje večinsko naklonjeno vstopu Slovenije v EU, pa so se v debatah o vstopu v NATO pokazala nasprotujoča si stališča. Predvsem grozeča vojna proti Iraku in razpleti v zvezi s tem ljudi niso ravno navdušili za NATO. Navsezadnje so politične elite Slovenije mobilizirale vse svoje potenciale - od vlade, predsednika, nekdanjega predsednika, cerkve in mnogih tujih politikov - za ustvarjanje pozitivnega mnenja o NATU in vse kaže, da se bo večina tudi odločila zanj, čeprav ne s trdim prepričanjem in tudi ne z navdušenjem. Kriza, ki je nastala zaradi Iraka, je omajala prepričanje v poštene namene Američanov in s tem tudi okrepila dvome v severoatlanstko vojaško zavezništvo, v katerem igrajo Američani glavno vlogo. Poleg tega se je Slovenija pred nekaj več kot desetimi leti osamosvojila. Zdaj pa naj bi spet vstopila v novo vojaško zavezništvo z negotovo prihodnostjo? Po drugi strani pa je očitno, da v času globalizacije absolutne samostojnosti ni. Ekonom-sko-politična integracija v EU bo pomenila zmanjšanje slovenske suverenosti. Vprašanje pa je, ali evropska integracija ne varuje Slovenije in je članstvo v NATU torej odvečno? Očitno ne. Slovenske elite so se za vstop v NATO odločile zato, ker imajo slabe izkušnje z Balkanom, ki se še vedno ni pomiril in kjer spet lahko pride do izbruha krize. Po drugi strani imajo tudi spomin na sosede, ki jim sugerirajo neko superiorno miselnost in jim dajo vedeti, da jih kot enakopravnih partnerjev (še) ne upoštevajo. Integracija v EU in NATO bo torej Sloveniji dala vzdušje varnosti in tudi tiste samozavesti, ki jo danes potrebuje vis-a-vis svojim sosedom. Hkrati pa bo s tem korakom Slovenija prisotna v vseh odborih, kjer se bo razpravljalo in odločalo o nadaljnji poti evropske integracije in varnostne politike. S tega vidika je pristop k EU samoumeven in pristop k NATU »racionalna poroka brez srca«. Dr. Marjan Sturm Referendum v Sloveniji LJUBLJANA Inštitut za narodnostna vprašanja predstavil raziskovalne rezultate DUNAJ - CELOVEC Premiki v zvezi z radiema? Qretekli četrtek je generalna di-I rektorica ORF dr. Monika Lindner na pogovore povabila predsednika ZSO dr. Marjana Sturma in podpredsednika NSKS dr. Reginalda Vospernika. Pri pogovoru sta sodelovala še informacijski direktor Draxler in vodja pravne službe dr. Büchner. Generalna direktorica je poudarila, daje ORF s koncem leta 2002 zgolj iz finančnih in nobenih drugih razlogov prekinil finančno sodelovanje z Radiem dva oziroma Agora. ORF bi bil pripravljen prevzeti odgovornost za manjšinske oddaje v okviru ORF-a, če bi zakonodajalec ustvaril ustrezne pravne temelje, namreč dodatno frekvenco za manjšinske jezike, eno na Koroškem in eno na Gradiščanskem. Nadalje bi moral zakonodajalec ORF-u omogoči- ti dodatne dohodke, s katerimi bi kril stroške za te oddaje. ORF ne želi več obnoviti sodelovanja z zasebnimi radii, temveč želi manjšinske oddaje oddajati v okviru svojem. Na vprašanje, ali ima zakonodajalec sploh na voljo dodatno frekvenco, je generalna direktorica odgovorila, da mora to presoditi zakonodajalec, ki ima v rokah »platno in škarje«, možno pa bi bilo tudi, da oba zasebna radia ORF-u odstopita svojo frekvenco, za kar pa bi bila prav tako potrebna sprememba zakona. Na vprašanje, ali je mogoče najti oddajni čas za Radio Agora, je odgovorila, da lahko oddaja od 18. ure naprej. Po daljšem pogovoru so se sogovorniki dogovorili za naslednje korake: obe osrednji organizaciji bosta nemudoma sto- pili v stik z zveznim kanclerjem in ga opozorili na pobudo ORF. Zvezni kancler dr. Schüssel naj bi o tej pobudi povedal svoje mnenje, nato bi po potrebi iskali rešitve, bodisi v obliki nove frekvence ali pa obstoječe frekvence Radia dva in Agora, za kar je z nosilci te frekvence potrebno najti sporazumno rešitev. Dne 26. marca bo ustanovni svet ORF razpravljal o omenjeni pobudi generalne direktorice in ji po možnosti dal zeleno luč za pogajanja z zvezno vlado. Do tedaj naj bi tudi zvezni kancler izoblikoval svoje stališče o tem vprašanju. Predstavnik manjšin v svetu publike dr. Reginald Vospernik pa bo člane ustanovnega sveta medtem obvestil o možnih rešitvah za radijsko oskrbo narodnih manjšin. M. S. j V* l 1 j mm 1 j ] : ■Lp* J I %/sredo, 12. marca, je v prosto- V rih Zemljepisnega muzeja Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane predstavil del raziskovalnih rezultatov svojih sodelavcev v letu 2002, ki so izšli v njegovih publikacijah; tokrat obe številki revije Razprave in gradivo in študijo o medetničnih odnosih v občini Železna Kapla-Bela. O slednji študiji in 40. številki revije smo že poročali, zato tokrat podrobneje predstavljamo Razprave in gradivo št. 41. Izredno bogata številka revije, ki izhaja že od leta 1960, nam tudi tokrat prinaša številne aktualne prispevke. Bojan Brezigar analizira postopek preverjanja uresničevanja Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin pri slovenski manjšini v Italiji. Romana Bester piše o vplivu Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih na ustavno zaščito manjšin v državah članicah Sveta Evrope. V prispevku primerja ustavne določbe preučevanih držav z omenjenima dokumentoma Sveta Evrope in ugotavlja, ali in v kolikšni meri se obveznosti, ki sojih države prevzele s podpisom in ratifikacijo Okvirne konvencije in Listine, odražajo v njihovih ustavnih dokumentih. Peter Gstettner objavlja štu- RAVNE NA KOROŠKEM / LETNI SESTANEK BORČEVSKE ORGANIZACIJE pri proslavah. Tja prihajajo tudi dijo o napadu na krajevne table pred 30 leti, ki ga označuje gibanje proti zakonitosti in redu. V jeseni 1972 je politično podobo Koroške pretreslo podiranje dvojezičnih krajevnih tabel, s čimer se je posledično ukvarjal tudi avstrijski parlament. Odhod dela najbolj radikalnih »varuhov domovine« na ceste, da bi odstranili že postavljene dvojezične krajevne table, označuje kot »teror na cestah«, ki se je končal šele, ko se je bila vlada pripravljena odpovedati nadaljnjemu postavljanju dvojezičnih krajevnih tabel in pripraviti novelizacijo zakona. Avtor ugotavlja, da je ta »zmaga v nemški noči« za slovensko narodno manjšino na Koroškem pomenila travmo, ki po tridesetih letih še vedno traja. V prispevku je avtor kot prvi s konkretno analizo poskušal pokazati, kako se z organiziranim nasiljem na ulici lahko pritiska na vlado, škoduje demokraciji in dodatno zožujejo manjšinske pravice. Slednje pojasnjuje tudi, zakaj Množično, a premalo mladih Tukajšnja borčevska organiza- I c cija je februarja pripravila letno srečanje, ki se ga je udeležila polovica od okrog tristopetdese-tih včlanjenih borcev, aktivistov in pridruženih članov. Prišla sta tudi predsednik Zveze koroških partizanov iz Celovca Peter Ku-char in podpredsednik Lipej Kolenik iz Pliberka. Po partizanskem kulturnem programu osnovnošolcev, je dolgoletna predsednica Vera Horjak med drugim strnila preteklo dogajanje, ki so ga zaznamovale številne spominske prireditve, izleti, obiski starejših in zadnje slovo. Zaradi staranja bodo morali pritegnili mlade. Peter Ku-char se je zahvalil za podporo na Koroškem manjšini sovražna politika uspeva vse do danes in zakaj avstrijska državna pogodba še ni izpolnjena. Mitja Žagar razmišlja o politiki integracije romske skupnosti v Sloveniji, Mirjam Polzer-Srienz pa se v svojem prispevku sprašuje, ali se diskriminacija do Romov in Sintov končuje, in analizira aktualne politične in pravne ukrepe glede položaja LJUBELJ PODNEVI SPET ODPRT I/ponedeljek sta slovenski prometni minister Jakob Presečnik V in deželni svetnik Gerhard Dörfler po večmesečni zapori za promet spet odprla ljubeljski predor. Do 23. maja bo Ljubelj odprt od 6. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Boroveljsko gospodarstvo je zaradi zaprtja ljubeljskega predora utrpelo veliko škodo. Romov in Sintov na nacionalni in mednarodni ravni. Sonja Novak Lukanovič razpravlja o ekonomskem vidiku jezika v večkulturnem okolju - narodnostno mešanem okolju v Sloveniji, Sara Brezigar pa govori o enakih možnostih na delovnem mestu z vidika etnične pripadnosti uslužbencev in se sprašuje, ali res vplivajo na sodelovanje zaposlenih. Attila Kovcs na osnovi podatkov popisa o maternem jeziku iz leta 1921 piše o izključitvi prekmurskih Madžarov iz agrarne reforme. V številki pa je objavljena tudi celotna bibliografija vseh zaposlenih na Inštitutu za leto 2001. boje nepoučeni ljudje, zanje in za mladi rod se je vredno potruditi ter jim približati resnico o početju nacifašistov. Še vedno je treba dokazovati, kdo so bili storilci in kdo žrtve, kar je zdaj aktualno glede poboja pri Peršma-nu nad Železno Kaplo, je dejal. Boris Florjančič, predsednik območja in Sveta ŽB je opozoril, da je Avstrija tudi zaradi protifašističnega upora koroških Slovencev dobila status napadene države, vendar pa Haider in njegovi koroškim Slovencem tega ne priznavajo. Lipej Kolenik je med drugim dejal, da jih boli, ker imajo vse partizane za komuniste, o aktualni razstavi »Med kljukastim križem in rdečo zvezdo » (Titovo zvezdo, v nemški različici), ki bo kmalu tudi v Avstriji, meni, da ni dobra, saj branilcem očita grozodejstva in jih postavlja skupaj z nacifašisti, in to brez obrazložitve. Brez odpora pa bi izginili celi narodi. Omenjena razstava je povzročila ogorčenje tudi med drugimi v dvorani, ki so avtorjem očitali potvarjanje dejstev, pomanjkljivosti, propagando in poskus enačenja NOB s totalitarizmi. Sklenili so, da se bodo v okviru ravenske občinske organizacije ZZB še odzvali v javnosti. S. Š. Katere vrste radijskih postaj delujejo v Sloveniji? V Sloveniji deluje okrog 80 radijskih programov. Imamo javno nacionalno RTV s svojimi programi, tako imenovane lokalne oz. regionalne nekomercialne radijske postaje, ki morajo v svojem programu imeti 30 % lokalnih vsebin lastne produkcije, in tako imenovane lokalne komercialne radijske postaje. »Tako imenovane« v prvem primeru zato, ker nekomercialnih radijskih postaj ni, v drugem primeru pa zato, ker v Sloveniji tudi skoraj ni več lokalnih radijskih postaj. Lokalne oz. regionalne nekomercialne radijske postaje so namreč tiste, ki jih je davno ali manj davno pred osamosvojitvijo ustanovila Socialistična zveza delovnega ljudstva in so bile v prvi fazi režimska trobila z vsemi atributi, od (uspešne) vsebinske indoktrinacije prebivalstva do državnega subvencioniranja dejavnosti v zameno za lojalnost režimu. Ekonomsko propagandni program je bil bolj ali manj pomemben okrasek. Po osamosvojitvi so zaradi kadro-vsko-tehnološkega balasta te radijske postaje nekoliko izgubile tla pod nogami, čeprav so povezave z vzvodi oblasti in izvori denarja ostale zelo pristne. Kaj se je po osamosvojitvi spremenilo na radijskem področju? Po letu 1992, ko so začele nove radijske postaje rasti kot gobe po dežju, so se »tradicionalne« radijske postaje počutile ogrožene in so se znašle, kakor so vedele in znale. Njihova glavna aduta sta bila tradicija oz. zakoreninjenost med poslušalci in ohranitev navez z oblastjo kontinuitete in posledično z denarjem. O kakšnem večjem »vdoru« trženja se ne da govoriti. Tu gre za lobiranja in prikrito podpiranje prijateljev na pravih položajih. Obojim se to seveda izplača. V zadnjem času, ko v močne strukture oblasti z denarci vse bolj odločno prodirajo tudi »ta novi«, se tudi tradicionalni radii vse TEMATSKE ODDAJE: • Hobidur: hobiji, prosti čas • Nismo od včeraj: etnološka oddaja • NajDur: izbor pesmi tedna • če ne greš, ne veš: popotništvo, turizem • Info viroza: računalništvo, komunikacije • Avtodur: promet, avtomobilizem • Domače zvijače: nasveti za dom • Zdravissimo: zdravje • EkoDur: ekologija • Slow slow quick quick: ples • Kdor gre gor, ni nor: gore in planinarjenje • Migidur: šport in rekreacija • Usac gamal zoc virki: šport, show bussines... • Nekaj omikanega: kultura • Glasbeno paberkovanje: glasbena oddaja • Za to so se boril: oddaja o Radio Dur, ena od številnih zasebnih komercialnih radijskih postaj v Sloveniji, bo 1. aprila praznoval svoj 8. rojstni dan. Njegov ustanovitelj, lastnik in direktorje Dušan Uršič, cenjen kot duhovit radijski voditelj brez dlake na jeziku. Izkušnje je nabiral na različnih radijskih postajal, kot so RGL, Val 202, Radio Kranj in Radio Hit. O perspektivah in težavah zasebnih ko- mercialnih radijskih postaj v Sloveniji seje z njim pogovarjala Saša Poljak. bolj oklepajo trženja. In obenem vedno bolj tarnajo. Nekdaj je bil zelo priljubljen rek: »Nihče me ne more tako malo plačati, kakor lahko jaz malo delam.« Po osamosvojitvi, ko je Slovenijo preplavil kapitalizem iz nekega drugega stoletja, se je ta pregovor preselil na področje radiodifuzije. Seveda malo modificiran: »Nihče ne more prodajati sekunde programa ceneje, kot je lahko moj program še bolj cenen!« Pomemben je brezkompromisen zaslužek, kaj poslušalci poslušajo, pa ni več pomembno. In zakaj je prišlo do take situacije? V težnji po hitrem zaslužku je veliko, če ne večina lastnikov koncesij za uporabo frekvenc kot narodnega bogastva pozabila na svoje poslanstvo in radijske programe spremenila v juke-boxe, ki na ceneni način zadovoljujejo nezahtevni del publike, kajti posel in zaslužek sta prva! V zadnjih letih se oblikujejo različne mreže majhnih, šibkih in takih radijskih postaj, katerih lastniki ne vedo, kaj z njimi početi. Zato izgubljajo svojo prvotno nalogo oz. poslanstvo: obveščati lokalne skupnosti. Ti radijski programi postajajo delčki mrež ali globalnih celot, ki jih v imenu zaslužka prav nič ne zanima informacijska lakota lokalnega prebivalstva na območju posameznega radia. Njihov skupni informativni program je dober, vendar ne vsebuje lokalnih informacij. Tudi na teh področjih bi morala po mojem mnenju država narediti red. Ne kritiziram državnih organov. Pravzaprav je Svet za radiodifuzijo že naredil odločen poskus normalizacije stanja, ki pa je bil zadušen. Med radii v Sloveniji torej ni velike razlike. Metaforično bi lahko pribil, da je razlika v tem, s kom in kolikokrat lastnik posamezne radijske postaje igra golf. Kakšne so možnosti in postopki za ustanovitev komercialne radijske postaje? Možnosti je vedno manj. Ker ta država na radiodifuznem področju ne želi imeti kaosa po vzoru italijanskega, se bo FM prostor kaj kmalu napolnil do kritične meje; vsebinsko se je zaradi enoličnosti programov že zdavnaj. Postopki za ustanovitev Dušan Uršič Foto: Robert Baien komercialne radijske postaje j>o tehnični plati niso zahtevni. Zal v preteklosti tudi niso bili zahtevni vsebinski kriteriji za pridobitev dovoljenja za uporabo frekvence in zato ima zdaj Svet za radiodifuzijo hude, že prej omenjene težave. Razmere se vsekakor zelo razlikujejo od tistih, na katere sem naletel jaz pred devetimi leti, ko sem ustanavljal Radio Dur. Veliko stvari se je spremenilo. Pravzaprav bi lahko rekel: pojavilo se je veliko novih zbira črni Oblak. (Gre za besedno igro: Leo Oblak je namreč lastnik enega radia in manjšinski lastnik še nekaterih, po nekaterih ocenah pa ima vpliv na kakšni četrtini slovenskih radijskih programov, op. a.). Kolikšna so minimalna sredstva, ki omogočajo delovanje Radia Dur? Na Radiu Dur, ki oddaja 24 ur na dan, smo redno zaposleni trije, direktor, tajnica in tehnik. Honorarcev je 12, od tega sta dva tehnika, deset pa je moderatorjev, poleg tega pa na radiu delata še dva pogodbena komercialista. Tak radio lahko dela s povprečno 16.000 € mesečno, kar pomeni, da je letni proračun okrog 200.000 € neto. Vaše vprašanje bi razširil za komponento kakovostnega in nestre-snega delovanja radia. Za tak način dela, ki si ga vsi želimo, bi potrebovali 25 % več denarja. Sredstva za delovanje pa Radio Dur pridobiva izključno s trženjem svojih oglasnih storitev; vsi oglasi so pridobljeni strogo na tržni način in ne z lobiranjem. 52 % sredstev gre za plače in honorarje, 22 % za Studio Radia Dur v nakupovalnem središču Citypark Foto: Dušan Uršič kandidatov s palicami za golf in z veseljem do »golfanja« (kar v gorenjskem narečju, z drugačnim naglasom, pomeni goljufanje, op. a.). Strokovne institucije za tako stanje vsekakor niso krive. Bojim se, da so velikokrat prisiljene delovati po navodilih. Kdo pije in kdo plača, se pa ve, ker so nekateri pijani od frekvenc, ki jih kot narodno bogastvo brezkompromisno uporabljajo za zasebne poslovne ambicije. Črnogledi ljudje bi rekli, da se nad slovensko radiodifuzijo stroške najemnin in poslovanja, 19 % za provizije komercialistov 'ml % - kar je premalo -ostane za naložbe. Kakšna je usmeritev Radia Dur? Radio Dur ima program, ki promovira zdrav, miselno dejaven in nenasilen način življenja v vseh pomenih te misli. Program je prepoznaven po tematskih oddajah s smiselno in koristno vsebino, po duhovitih in pikrih, včasih tudi angažiranih samore- klamnih sporočilih, po popolnem ignoriranju politike v informativnem delu programa in po velikih količinah nenasilne, predvsem evergreenske, oldie, country, rock in kakovostnega dela slovenske popularne glasbe. Kateri so največji problemi, s katerimi se trenutno sooča Radio Dur? Največji problem Radia Dur je trenutno »dampinško« trženje drugih radijskih postaj. To je vrsta trženja, pri kateri postaviš tako ceno, da ne pokriješ niti produkcijskih stroškov, vendar pa s tem zbijaš tudi ceno storitev drugih radijskih postaj. Z drugo besedo bi lahko temu rekli nelojalna konkurenca. Skupina radiev, ki delujejo predvsem v Ljubljani, ima radijsko dejavnost za dopolnilno, skoraj hobi dejavnost, ki jo financira iz primarne dejavnosti podjetja, zato ima lahko izredno nizke cene. Druga skupina, lahko bi rekel mreža majhnih lokalcev, lahko »dampinško« ceno ponuja zato, ker imajo izredno nizke produkcijske stroške, saj v enem središču ustvarjajo program za približno 20 radiev. Posledično so si ti programi podobni kot »jajca jajcem« in, kot že omenjeno, ne vršijo prvotnega poslanstva - informiranja lokalnih skupnosti. Razen če po novem informiranje lokalne skupnosti pomeni zgolj prebiranje najstniških SMS-sporočil, čestitk in preprostega uresničevanja še bolj preprostih glasbenih želja prebivalstva. Iz tega je razvidno, da so problemi drugih radijskih postaj drugačni kot problemi Radia Dur. Menim, da se bodo tudi oni morali soočiti s svojimi problemi. Predvsem zato, ker se bodo naročniki oglasnih storitev morali slej ko prej vprašati, zakaj imajo nekateri radijski programi tako nizko ceno. Ustvarjalci teh že vedo, zakaj, in v tem primeru so primemo samokritični. In tudi »instant trženje« bo dočakalo svoj konec, ko bodo naročniki začeli kupovati učinek namesto popustov. Kakšno prihodnost napovedujete Radiu Dur in zasebnim komercialnim radijskim postajam v Sloveniji? Radio Dur bo vedno v senci »kričačev«, kakor imenujem tiste medije, ki imajo izrazit smisel za pompozno samopromoci-jo, obenem pa jim je izrazito tuja samokritika, razen pri cenah svojih storitev. Radio Dur bo imel vedno izjemno zveste poslušalce, stare od 25 do 55 let, nadpovprečno izobražene ljudi z visoko kupno močjo. Ti aduti na sončni strani Alp vsekakor niso dovolj cenjeni. Druge radijske postaje v Sloveniji se bodo morale soočiti s pravno in moralno - da ne rečem mentalno - urejenostjo v državi najkasneje do L maja 2004, ko naj bi se Slovenija pridružila EU. Tako upam zaradi poslušalstva, ki bi od tega imelo največ koristi. Še več o Radiu Dur na www. radiodur.si.. S. P. K & K ŠENTJANŽ Kakajček - Otroški program 2003 k & k • 05. 04. 2003, 18.00 Praznovanje Andersenovega dneva: Popoldan z Romano Kranjčan in Nikom Kupperjem • 26. 04. 2003, 18.00 Lutkovno gledališče Maribor, Pavel Polak: »Tri zgodbe o zajcu« • 17.05.2003, 18.00 Natalija in Ravil Sultanov: »Cirkus Buffeto« - Cirkuška ustvarjalnica • 28. 09. 2003, 10.30 Mladinska predstava SPD Šentjanž - Vika Grobovšek: »Enkolsa« • 08. 11. 2003, 18.00 Lutkovno gledališče Ljubljana - Urška Hlebec: »Fantkov dan« • 13. 12. 2003, 18.00 Lutkovna predstava KPD Šmihel - Predstava, katero bodo pripravili v gledališki delavnici v Fiesi • 11.01.2003, 17.00 Lutkovno gledališče Ljubljana - Predstava iz sezone 2003/2004 Cena abonmaja (7 prireditev) 17,50 € (za otroke in odrasle) Cena posamezne predstave 3,50 € (za otroke in odrasle) Kakajček je namenjen otrokom od 3. do 12. leta Otroški abonma Pogled dlje 2003 podpira Ministrstvo za kulturo RS INFORMACIJE: k & k Kultur & komunikacija St. Johann/Šentjanž 33 9162 Strau/Struga e-mail: kuk@slo.at telefon: 0463/514300-13 mobil: 0664/2620042 faks: 0463/514300 ŽELEZNA KAPLA - 0BIRSK0 Dan žena na Obirskem Tako kot vsa minula leta so I ženske iz Železne Kaple in okolice tudi letos pripravile proslavo ob mednarodnem dnevu žena. Zelo lepo število udeleženk in udeležencev se je v soboto zbralo pri Kovaču na Obirskem. Za kulturni okvir so poskrbeli otroci SPD Zarja z recitalom (naučila jih je Silvija Orasche), oddelek Glasbene šole pod vodstvom Milene Paulič ter Karla Haderlap in Kati Marketz, ki sta zapeli ljudske pesmi v svoji priredbi. Navzoče so pozdravili župan Peter Haderlapp, predsednik ZKP inž. Peter Kuchar in predsednica Zveze slovenskih žena Milka Kokot. Ker je bila proslava tudi na Obirskem posvečena 60-letnici ustanovitve Zveze slovenskih žena, je Ko-kotova v svojem govoru opozorila na prispevek žensk v borbi proti fašizmu, saj so ženske pomoč odporniškemu gibanju morale drago plačati. Nešteto žensk je končalo v zaporih, v izgnanstvu ali taboriščih. Govornica je poudarila, da moramo v prihodnosti posebno pozornost posvetiti delu in vzgoji mladine ter ohranitvi in samoumevni uporabi slovenščine. Politika, za katero naj bi se zavzemale ženske, naj ne bi bila politika prerekanja in zbadanja, ampak naj bi bila politika kulturnega dialoga in iskanja skupnih rešitev. Skupaj naj bi se zavzemali za strpno politiko. Izkušnje in modrost starejših naj bi povezali z znanjem in energijo mlajših ter tako sooblikovali boljšo prihodnost za vse. Iskrena hvala kapelškim in obirskim ženskam za lepo pripravljeno prireditev in za pogostitev. GLASBENO PISMO IZ LJUBLJANE Nastop odličnega mednarodnega orkestra RAVNE NA KOROŠKEM Začenjanje je stalnica življenja 1/razstavišču Uršnik so svoja V likovna dela nedavno razstavili člani Andragoškega društva Koroške, udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje. Štirinajst odraslih je s pomočjo mentorja, likovnega pedagoga Stojana Brezočnika, med druženjem v 30-umi delavnici spoznavalo svet likovne umetnosti. Srečanja so se pogosto podaljšala tako zaradi iskrenega zanimanja učencev kot profesionalnega odnosa mentorja. Program je vseboval risbo, med tehnikami akvarel, tempero in pa- stel, motivi pa so bili figure, (avto)portret, tihožitja, krajine in žanrski prizori. Podobe so realistične, vendar se v delih že lahko razbere osebni prispevek kot nadgradnja pridobljenega likovnega znanja, je med predstavljanjem skupine povedala umetnostna zgodovinarka Simona Javornik. Mentor Stojan Brezoč-nik se je od skupine poslovil z mislijo, da so sedaj z osvojenim znanjem znova na začetku likovnega ustvarjanja. Za prijetno druženje je s pogostitvijo poskrbela mlada Tanja Božič z bližnje kmetije, ki je ponudila koroške dobrote kot so potica, žganje in mošt. Dobrote je postregla z mislijo, da dediščino spoštujejo le tisti, ki spoštujejo sebe. S.Š. /^vrkester Akademije St. Martin VVin the Fields iz Londona je eden od najbolj znanih svetovnih orkestrov, ki nastopa kot skupina za komorno glasbo in kot orkester klasične velikosti. S svojimi več kot 500 posnetki je orkester z največjim številom plošč na svetu. Večinoma nastopajo brez dirigenta in gostujejo po vsem svetu. Tudi v nedeljo, 23. februarja, ko je komorni orkester v Cankarjevem domu v okviru zlatega abonmaja navdušil razprodano Gallusovo dvorano, je bil dirigent in solist eden najbolj iskanih pianistov našega časa Murray Pera-hia. Bili smo priče svetovnega dogodka. Godalni orkester je najprej zaigral Koncert za flavto, violino, čembalo in godala J. S. Bacha; flavtist je bil Jaime Martin, violončelist pa Kenneth Sillito. Izvedba je bila brezhibna, prava Ba-chovska atmosfera; tako so verjetno igrali v Bachovih časih na dvorih, le flavta je bila takrat iz ebenovine. Virtuoz na klavirju je bil Perahia; zakaj ni igral na čembalo, če je predpisan v partituri? Nato so angleški virtuozi zaigrali Koncert za klavir in orkester v Es-duru W. A. Mozarta. Ponovno je blestel pianist Perahia. Izvedba vseh treh koncertnih stavkov je na poslušalce naredila nepozaben vtis. V drugem delu koncerta je orkester, okrepljen z nekaterimi trobilci, zaigral Beethovnov godalni kvartet v Es-duru, op. 127, prirejen za orkester. Kvartet je Beethoven napisal dve leti pred smrtjo, vendar z njim ni uspel. V Gallusovi dvorani je bilo seveda ravno obratno, uspeh je bil podkrepljen z vzklikanjem publike: »Bravo!« Je pa delo resnično nekoliko beethovnovsko kontroverzno ter polno glasbenih domislic in preobratov. Lovro Sodja andanes marsikatere st-i I vari ni tako enostavno razumeti. Avstrijskih volivcev, na primer, ali pa evropske politike. A pustimo to, je te malo dolgočasno, in bodimo malo bolj globalni. Tudi globalizacija je npr. takšno področje. Veliko se o njej govori in piše, toda kdo jo res zna razumljivo in nazorno razložiti? Poleg tega obstaja vrsta modelov, med katerimi niti ekonomsko in politično izkušeni ljudje ne znajo zanesljivo razlikovati. No, če vas ta tema zanima, berite dalje. Solidarnost in socialno vedenje danes navsezadnje ne veljata več veliko, danes vsak gleda samo še nase in na lastne prednosti, torej se je dobro na te zadeve vsaj malo spoznati. Nekaj glavnih smeri globalnega kapitalizma vam bom skušal razložiti s pomočjo priljubljene domače živali. Kot izhodišče bom vzel dve kravi. Tradicionalni, klasični kapitalizem deluje takole. Imate dve kravi. Eno prodate in kupite mladega bika. Lepo ga redite, tako da se počasi razvije njego- PROF. DR. ANTON ZMEDA Globalizacija na primeru dveh krav va moška potenca in začne izvajati nalogo, ki mu jo je podarila narava. Goveda se s časom množijo, čreda narašča, vaše premoženje raste. Ko je čreda dovolj velika, jo prodate, denar naložite, greste tako rekoč v pokoj in živite od dividend in obresti. Potem je tu severnoameriška različica. Imate dve kravi. Eno prodate in prisilite drugo, da daje mleko za štiri. Čudite se, ko krava nekega dne vsa »zmer-gljana« crkne. Brez dokazov nekoga na nekem drugem koncu sveta obtožite, da vas ogroža, ga napadete, mu odvzamete njegovo edino kravo in jo prisilite, da daje mleko za pet krav. In tako dalje. Angleški model je bolj enostaven. Imate dve kravi. Obe sta nori. Posebno popularen je v zadnjem času t. i. »Enron-kapitali-zem«. Priznam, da na prvi pogled izgleda malo zapleteno, a se v razvitem svetu vse bolj in bolj širi. Imate dve kravi. Tri prodate vašemu hčerinskemu podjetju, ki kotira na borzi. Pri tem na osnovi kredita odprete akreditiv, ki ga vaš »švogr« odpre pri banki, in istočasno v obliki javne ponudbe izvedete t. i. debt/equity swap (pomeni, da iz dolga napravite kapital - v bistvu nič tako čudnega, saj je npr. že Jezus pred dva tisoč leti iz vode napravil vino). Tako dobite nazaj štiri krave z oprostitvijo davka za pet krav. Pravice za mleko šestih krav s pomočjo brokerja (= posrednika) diskretno prenesete na poštnopredal-sko podjetje na enem od Kaj-manskih otokov v lasti anonimnega večinskega delničarja, ki proda pravice za vseh sedem krav nazaj vašemu na borzi kotiranemu podjetju. V letnem poročilu piše, da je vaše podjetje lastnik osmih krav z opcijo (= pravico) do osmih dodatnih krav. Prodate eno kravo in z izkupičkom kupite novega predsednika države, pri čemer vam preostane sedemnajst krav. Letne bilance ne objavite. Mali delničarji vam odkupijo še bika, ki ga sploh nimate. Ko bi morali odplačati prvi obrok za kredit, mora vaše podjetje najaviti stečaj. Z odpravnino, ki ste jo prejeli pred tem ob odstopu z mesta generalnega direktorja podjetja, kupite veliko fanno za rejo krav. Slovenska različica ne preseneča. Vaš sosed ima dve kravi, vi samo eno. Molite k bogu in ga prosite, naj sosedu crkne najmanj ena krava. Ja, zaradi popolnosti navajam še domači avstrijski model. Imate dve kravi. Z rednim predvajanjem »muzikantenštadla« in glasnim branjem iz nekega maloformatnega časopisa ju tako zmanipulirate, da gresta šele s 75 leti prostovoljno v pokoj, nikoli ne zbolita, malo jesta in se sami molzeta. Kadar so volitve, iz navdušenosti nad statusom quo križec vedno napravita pri stranki mlekarn in mesarjev, še posebno pa uživata ob slabih novicah. Ha, apropos novice. Da ne pozabim. Vestnik se poslavlja. Z njim se poslavlja tudi prof. Zmeda, pojav zadnjih sedmih let 57-letne zgodovine tega lista. Kot so pokazale zctdnje številke, obstaja upanje, da to, kar pride po njem, morda niti ne bo tako slabo. In morda se bo celo pojavil kdo drug (ali druga), ki bo od časa do časa - enkrat v vljudnem »disensu«, drugič malce bolj hudobno - podregal(a) v naš lagodni, dostikrat nepotrebno kompromisarski, zajamrani, duhovno leni in samozadovoljni vrtiček - malo za hec, malo zares. Torej adijo, dobro se imejte, ne pustite se in upajte si! Qo izredno sušni sezoni v društ-T venih amaterskih gledališčih odraslih (samo Kaplan Martin Čedermac v Selah in Goreča vas v Šentjakobu) smo vendarle dočakali še eno predstavo. Radišani se držijo svoje tradicije in tako so Nužijevi igralci tudi letos na oder postavili premiero. Preteklo soboto in nedeljo so se domačini in gledalci iz okolice ter sosednjih društev nasmejali Kishonovemu Poročnemu listu. Predstava na Koroškem sicer ni neznana, saj so jo pred leti igrali že v Selah, je pa glede na avtorjev odličen tekst in duhovite zaplete prava osvežitev. Predstavo je režiral Niko Kranjc Kus, tokrat že drugič gost na Radišah, zasnoval je tudi sceno, kostumografinja pa je bila njegova žena Polona. Je že težko, če se hočeta dva mlada poročiti, duhovnik pa zah- KISHON NA RADIŠKEM ODRU Zabavni Poročni list Igralci »Poročnega lista« na Radišah teva poročni list njunih staršev. Še huje pa je, če ga ti ne najdejo in sploh pozabijo, ali so ga kdaj imeli oz. ali so se sploh poročili. To se je zgodilo vodovodnemu inštalaterju Borozovskemu in njegovi ženi Šifri. Zdaj se šele začnejo zapleti. Naj se na hitro poročita, se po petindvajsetih letih sploh še hočeta? Naenkrat se počutita spet prosta in si v glavo zmečeta vse očitke. Zraven se vpleta še zdraharska soseda, hčerkin zaročenec je povsem pod vplivom svoje moralne matere itd. itd. Klopčič se začne odvijati, ko pride pogumen fant iz zadruge in začne osvajati nesojeno nevesto. Ko po naključju najdejo poročni list, se stvari uredijo. Buki iz zadruge zasnubi hčerko Ajalo, Ajalin zaročenec gre s sosedo Jafo, inštalater Borozovski in žena Šifra pa se spet najdeta. Borozovskega je igral dolgoletni režiser in vodja skupine Nuži Wieser. Tokrat seje iz običajne melodramatične stigme prelevil v pravega komedijanta s silno dinamiko, ki mu je zelo dobro pri- stajala. Tamara Moschitz mu je kot žena Šifra sledila; bila sta pravšen zakonski par. Zelo dinamična je bila njuna hčerka Ajala, Nataša Thaler, njen zaročenec Robert, ki gaje upodobil Marjan Woschitz, je bi pravi mamin nedorasel sinček, pravi fant pa je bil Martin Ogris v vlogi Bukija. Provokativno sosedo Jafo je izvrstno igrala Ani Hummer. Radišani imajo tudi utečeno tehnično ekipo. Zanimivo sceno iz železnih palic so sestavili Robi Pichler, Adrian in Boris Povše, Martin Ogris in Daniel Vrulich. Ob uprizoritvi so za tehnično spremljavo skrbeli Niko Wieser, Hannes Tolmaier in Adrian Povše. Lahko si želimo, da bi radiški Poročni list razveseljeval gledalce tudi po drugih koroških krajih. Jože Rovšek ABONMA POGLED DLJE 2003 - KE CELOVEC Vrhunska predstava Osumljeni Furtwängler (Danilo Benedičič) in njegov zasliševalec (Boris Ostan) V "Te prva predstava v abonmaju ^Pogled dlje 2003, ki ga organizirata Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in k & k center v Šentjanžu, je bila zadetek v polno. Premierno je nastopilo Mestno gledališče ljubljansko z dramo Rolanda Harworda Na čigavi strani. Predstava je tokrat potekala v »klagenfurter ensemble« v Celovcu. Od angleškega dramatika Howarda, ki je iz Južne Afrike v Evropo, v London, prišel šele leta 1951, torej po obdobju nacionalsocializma in po koncu druge svetovne morije, bi kar težko pričakovali, da bo napisal tako prepričljivo antinacistično dramo. Pa jo vendarle je. V svojem tekstu je precizen, prepričljiv in nesporen. V živo je zadel totalitarno prefinjeno nacistično politiko in ljudi v njej. V drami Na čigavi strani se je lotil stanja v visokih glasbenih krogih. Peter Gutman je dramo celo poimenoval Saga o dveh dirigentih Gre za velikega nemškega dirigenta in glasbenika židovskega rodu Wilhelma Furtwänglerja, ki je do Hitlerjevega prihoda na oblast leta 1933 napravil sijajno kariero in bil zagotovo prva taktirka v glasbenem življenju nemškega kulturnega prostora. Prav takrat je bil med drugim tudi dirigent slovite Berlinske filharmo- nije. Medtem ko so mnogi Židi zbežali iz Nemčije, je Furtwänd-ler ostal, saj je hotel Nemčiji ohraniti kutumo podobo, v trajnost nacističnega režima pa ni verjel. Zaradi preganjanja židovskih umetnikov in njihove umet- nosti je celo protestiral pri Göb-belsu in zapisal, da zanj židovska in arijska glasba nista odločilni. Tedaj je postal nezaželjen, dodatno pa ga je nacistična oblast izigravala s tedaj vzpenjajočim se Herbertom von Karajanom, ki je imel kar dve izkaznici nacionalsocialistične stranke. Vsebina drame je povojno zasliševanje pred ameriško preiskovalno oblast, ki jo vodi major Steve Arnold, saj so Furt-wändlerja osumili, da je bil lojalen nacističnemu režimu. Odličen tekst v prevodu Alenke Klabus Vesel ter spretna dramaturgija in režija so ustvarili vtis popolnosti, dorečenosti samega procesa in pokazali stiske in dvome velikega umetnika in njegovo pot med Scilo in Karibdo. Režiser Boris Kobal je znal izpostaviti fragmente dialogov, ki zadenejo bistvo. Igro je razgibal s silovito dinamiko, ki je dramaturgijo še podkrepila. Spretno je uporabil priči pri zasliševanju, Tamaro Saks in Helmut-ha Rodeja, ter zapisnikarico Emmi Straube in poročnika Davida Willsa. Igra ljubljanskih umetnikov je bila odlična, še posebno pa je v vlogi majorja briljiral Boris Ostan. Dirigenta Furtwänderja je dostojanstveno igral Danilo Benedičič, priči Tamara Sahs in Helmuth Rode sta bila Nadja Strajnar Zadnik in Evgen Car, poročnik Aljoša Ternovšek, zapisnikarica pa Tanja Ribič. Tudi po tehnični plati je bila predstava dovršena. Realno scenografijo in kostumografijo je zasnovala Špela Leskovic, pri dramaturgiji je pomagala prevajalka Alenka Klabus Vesel, glasbo pa je izbral režiser Kobal. Harwordova drama Na čigavi strani MGL je prva slovenska uprizoritev. Na Koroškem smo imeli pravo srečo, da je tako hitro prišla med nas. Po spremljanju same predstave in po burnem aplavzu bi si upal trditi, da si naše občinstvo želi še več predstav s podobno tematiko. Takih, ki zadenejo žebljico na glavico. Jože Rovšek 1 I polni dvorani Doma glasbe v V Celovcu je preteklo nedeljo potekala tradicionalna prireditev KKZ Koroška poje, na kateri je sodelovalo kar 17 skupin iz Slovenije in južne Koroške. Predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer je na začetku pozdravil številne častne goste in nato na kratko orisal zgodovino ene od osrednjih kulturnih organizacij, ki je bila ustanovljena decembra leta 1953. Medtem ko je bila KKZ na začetku svojega delovanja pod močnim vplivom duhovščine, se je v sedemdesetih letih profani-zirala. V KKZ je danes vključenih nad 20 društev in skupin, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, od zborovskega petja, zbiranja ljudskega izročila do odrske dejavnosti. Dejal je tudi, da se bo KKZ še naprej zavzemala za kulturno sodelovanje prek meja in na Koroškem. Pozitivno je ocenil sproščen odnos do SPZ in organiziranje skupnih prireditev. KKZ bo tudi v prihodnosti vsestransko podpirala kulturno dejavnost koroških Slovencev in različne projekte ter se KOROŠKA POJE 2003 Kakovostna pevska revija v spomin Lajku Milisavljeviču Pevski zbor Oisternig pod vodstvom Franza Mörtla je navdušil z ziljskim melosom Foto: Štukelj zavzela za ohranjanje kulturne dediščine. Pevsko prireditev je odlikovala visoka kakovost zborovskega petja, med drugim so nasto- pili komorni zbor De profundis iz Kranja (voditeljica Branka Potočnik Krajnik), ki si je pripel že nekaj odličnih priznanj, MePZ Sele pod vodstvom Romana Verdela, MePZ Danica, ki ga vodi Stanka Polzer, MoPZ Trta iz Žitare vasi (Pavli Štern), MePZ Rož (Karli Krautzer) in pevski zbor Oisternig z Bistrice na Zilji (dirigent Franz Mörtl). V okviru prireditve Koroška poje so nastopile tudi koledniške skupine iz različnih južnokoroških vasi. Obiskovalci in pevci so se med koncertom z enominutnim molkom spomnili težkega položaja Radia 2. Letošnji koncert je počastil spomin na pevovodjo MePZ Rož Lajka Milisavljeviča. S tem zborom je Lajko prejel kar nekaj priznanj in je z njim gostoval po Avstriji in Sloveniji. Lajko Mi-lisavljevič je tri desetletja, do njegove prerane smrti lani, marljivo zbiral bogato ljudsko izročilo koroških Slovencev. Koncert pa je počastil tudi spomin na kulturnega delavca in duhovnika Tomaža Holmarja. Ravnatelj Javnega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost R Slovenije Igor Teršar je ob 50-letnici KKZ Janku Zerzerju predal priznanje. Mirko Štukelj PRIREDITVE ČETRTEK, 20. 3._____________________ CELOVEC, Müllers Bistro (Primoschgasse 3) 18.00 Odprtje razstave Josefa Metschine »Veselje nad oblikovanjem je moja pot«. Nastop plesne skupine Sevilla s španskim plesom PETEK, 21. 3._______________________ CELOVEC, Tischlerjeva dvorana -Slov. etnološko društvo Ljubljana, K KZ, SNI Urban Jarnik, SPZ 09.00 »Etnološka dediščina Slovencev v Avstriji«. Strokovna ekskurzija po Koroški. TINJE, v domu - Katoliška prosveta 15.00 Izobraževalni seminar za cerkvene pevke in pevce, pevovodje, ... vod-tielj prof. Jože Ropitz. Traja do 22. marca, do 13. ure ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom - SPZ in krajevna društva 20.00 Gledališki abonma 2003 »Pogled dlje« Šentprimož_Pliberk s predstavo »Troilus in Kresida«. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje SOBOTA, 22. 3.______________________ LEŠE PRI ŠENTJAKOBU, gostilna Gabriel - Slov. etnološko društvo Ljubljana, KKZ, SNI Urban Jarnik, SPZ 09.00 Posvet »Etnološka dediščina Slovencev v Avstriji« ŠMIHEL, galerija Fran 19.00 Otvoritev razstave del Franca Merkača »Umetnost pravičnega trženja«. Skozi razstavo vodi Harald Moser DOBRLA VAS, kulturni dom - SPD Srce in Koroški deželni konzervatorij 19.30 Klasični koncert. Nastopajo študenti koroškega deželnega konzer-vatorija HODIŠE, ljudska šola - SPD Zvezda 20.00 Pesem združuje. Nastopajo: Quintetto femminile »Lussari«. Vaščano pojo, Chorensemble »Vocalitas«, Seental-Stimmen Keutschach/Hodiše NEDELJA, 23. 3._____________________ ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel 11.00 »Oblaček pohajaček«. Gostuje mladinska gledališka skupina SPD Bilka iz Bilčovsa TRBIŽ, kulturni center 14.30 Koroška in Primorska pojeta 2003. Nastopajo: MePZ Jakob Petelin Gallus, MoPZ Kras iz Slovenije, Kvartet v Črnicah z Radiš, vokalna skupina Vinika iz Slovenije, Kvintet Foltej Hartmann iz Pliberka, oktet Castrum iz Slovenije, Višarski kvintet TOREK, 25. 3._______________________ TINJE, v domu - Katoliška prosveta 18.30 Vitalni tekaški trening za začetnike in napredujoče; voditelj dr. Maks Zdovc ŠKOFIČE, društvena soba nad Posojilnico - SPD Edinost 19.30 Dia-predavanje o Mongoliji; predava Hanzi Weiss PETEK, 28. 3.______________________ TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete, EL, KKZ 15.00 Seminar slovenskega jezika »Vpliv nemščine na slovenščino na stičišču dveh kultur«. Voditeljica mag. Helena Küster. Seminar se nadaljuje 29. marca ob 9. uri CELOVEC, mestna galerija 17.00 Slovensko vodstvo skozi razstavo »bella pittura« italijanskih mojstrov 20. stoletja TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 18.00 Slikanje akvarelov za začetnike in napredujoče. Voditelj dipl. inž. Andrej Dolinar SOBOTA, 29. 3._____________________ ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom - SPZ in krajevna društva 11.00 Abonbonček-otroški gled. abonma 2003 Podjuna s predstavo »Zabava na luni«. Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana NEDELJA, 30. 3.____________________ BILČOVS, ljudska šola 11.00 Lutkovna igrica »Jajce«. Gostuje otroška lutkovna skupina KPD Šmihel KOTMARA VAS, ljudska šola - SPD Gorjanci 14.30 Vigredni koncert pod geslom »S prijatelji v vigred«. Nastopajo: Bobnarska skupina »Enrico Saurugg«, Glasbena ljudska šola Kotmara vas, Kolbermoorer Sänger (iz Bavarske), MePZ Seental Keutschach/Hodiše, solistka Gudrun Mehringer-Thaler, solist Nikos (iz Grčije), vokalni ansambel »Rožmarin«, MePZ SPD Gorjanci PONEDELJEK, 31. 3._________________ TINJE, v domu - Katoliška prosveta 19.00 Pogovori s slovenskimi liki trije vogali - sogovornica: Štefka Kučan; vodja pogovorov Horst Ogris PLANINSTVO Pomembnost obnove društva Qlaninci letos obhajamo kar tri po-I membne jubileje: 50-letnico obnove nekdanjih koroških podružnic Slovenskega planinskega društva, ki so prenehale delovati po prvi svetovni vojni, 35-letnico postavitve planinske postojanke, v svetovnem merilu pa 50-letnico prvega vzpona na najvišjo goro sveta Mount Everest. Obnova društva pred 50 leti je bila za nas, koroške planince, izrednega pomena, saj bi brez nje pred tremi leti ne mogli praznovati 100-letnice društva, ne bi imeli svojega planinskega doma in tudi ne bi bilo Slovenskega planinskega društva na avstrijskem Koroškem. Prav zato smo ta jubilej počastili na svojevrsten način - s posodobitvijo planinske koče na Bleščeči, kar je prepričljiv dokaz neizmerne podjet- PEDAGOŠKA AKADEMIJA V CELOVCU Dvojezično šolstvo "7a duhovno podobo Koroške je že od ^nekdaj značilna kulturna in jezikovna raznolikost. Z upoštevanjem tega dejstva lahko starši na območju dvojezičnega šolstva, v katerem živi slovenska narodna skupnost, svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah ali pa k slovenskemu pouku na glavnih šolah. Za izobraževanje dvojezičnih učiteljev oz. učiteljev slovenščine ter dodatnih (timskih) učiteljev, ki pri pouku v dvojezičnih razredih sodelujejo z razrednim učiteljem, skrbi Zvezna pedagoška akademija v Celovcu. Pri tovrstnem usposabljanju je pri zagotavljanju jezikovnega znanja in didaktike v šolski praksi treba prispevati tudi k ohranjanju koroške dvokultumosti. Pedagoška akademija slovensko skupnost vidi STROKOVNO PEDAGOŠKO ZDRUŽENJE vabi vsa kulturna društva, da se udeležijo naše darilne akcije knjig Da bi zelo lepe, zanimive in poučne knjige ter različni učni pripomočki prišli v čim širšo javnost, smo jih namenili podariti vsem slovenskim kulturnim društvom. Zainteresirani naj se javijo na sedežu Strokovnega pedagoškega združenja v Celovcu, Tarviser Strasse 16, v prvem nadstropju, pri Urški Brumnik in vzamejo darilni paket (pribl. 20 kosov). Veselimo se vašega prihoda! 13 DNI SKOZI NAJLEPŠE DEŽELE DO N0RDKAPA Polnočno sonce Laponska Polarni krog Lofoti udobne ladje 12.-24. julij 2003 Podrobne informacije in prijave: Milka Kokot, 0463-514300-40 SLOVENSKI VESTNIK PRAZNUJEJO: Rudi Kunet iz Šentjakoba - rojstni dan; Adolf Dovjak iz Apač - rojstni dan; Ljudmila Ersehen iz Lo-vank - rojstni dan; Hildi Anderwald iz Tihoje - rojstni dan; Marija Fido iz Horc - rojstni dan; Lucija VVertjanz iz Škocjana - rojstni dan; Pepka Pajank z Bistrice - rojstni dan; Jožica Duller iz Podgore -rojstni dan; Ana Dlopst iz Večne vasi -rojstni dan; Pepca Jenschatz. iz Globasnice - rojstni dan; Pepca Stornik iz Šentjakoba - 70. rojstni dan; Rozina Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Marija Hribernik iz Vinogradov pri Žitari vasi - 80. rojstni dan; Erich Nusser iz Gospe Svete - rojstni dan; Gabriela Tomasch iz Čr-govič - 40. rojstni dan; Matilda Sempri-moschnig iz Drveše vasi - rojstni dan in god; Pepca Čertov iz Sel - 78. rojstni dan; Pepca Roblek z Borovnice v Selah -rojstni dan; Pavla Juch iz Galicije - dvojni praznik; Dini Sitter iz Šentjakoba - rojstni dan; Travdi Mlečnik s Kota v Selah - dvojni praznik; Jozej Dlopst iz Drveše vasi - 50. rojstni dan; Mihaela Čertov s Šajde - 20. rojstni dan; Mihi Mischkul-nik iz Branče vasi - rojstni dan; mag. Martina Piko-Rustija iz Celovca - rojstni dan; Franc Jožef Smrtnik iz Kort -rojstni dan; Albert Krajger iz Šmihela -50. rojstni dan; mag. Rudi Vouk iz Dob-rle vasi - rojstni dan; Egidij Wölcher z Rebrce - rojstni dan; Milena Pavlič z Obirskega - rojstni dan; Rihard Brumnik z Obirskega - rojstni dan; dr. Franci Serajnik iz Celovca - rojstni dan; Mirko Štukelj iz Vasje vasi - rojstni dan. Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! nosti naših planincev in zelo smiselna počastitev jubileja v dobrobit nadaljnje uspešne planinske dejavnosti na Koroškem. Takoj po prenovitvi društva pred 50 leti, ko še nismo imeli planinske postojanke, smo se ukvarjali predvsem s hri-bolazenjem in sanjarili, kje in kako bi prišli do svoje planinske koče. Leta 1968 se nam je s postavitvijo koče na planini Bleščeča vroča želja končno izpolnila. Organizacijsko smo imeli veliko srečo z izvolitvijo Danila Kuppra za tajnika, pozneje predsednika nadzornega odbora, in seveda s sodelovanjem odbornikov. Lahko trdim, da sva bila dobra naveza. Po 30 letih tesnega in uspešnega sodelovanja se je najina skupna pot planinskih funkcionarjev končala. Za nama sta prevzela krmilo društva v roke mlajša kolega, Franci Kropivnik z Zgornjega Kota v Selah, sedaj pa ga ima varno v rokah Hanzi Lesjak iz Ledine. Toliko na kratko o pomembnosti obnove društva pred 50 leti. U. L. kot most do soseda. Zato imajo absolventi Pedagoške akademije prav na tem področju dobre možnosti za zaposlitev. Študijski pogoji: odprtost do sveta, z zavestjo za ohranjanje regionalne identitete, zanimanje za zavzetost za medkulturno vzgojo in izobraževanje, dobro znanje slovenskega jezika (posebej če želi kandi-dat/ka postati dvojezični/a učitelj/ica). Poleg tega Pedagoška akademija organizira izpopolnjevalne tečaje slovenščine ter začetniške tečaje, na katerih se učitelji usposabljajo za poučevanje predmeta Neobvezne vaje iz slovenščine - izbirni predmet. Učitelji, ki že poučujejo, lahko prav tako obiskujejo predavanja, vendar zunaj rednega študijskega programa Pedagoške akademije. Podrobnejše informacije dobite na Pedagoški akademiji, Hubertusstr. 1, 9020 Celovec, tel. 0463/23785, lahko pa tudi na spletni strani: www.akademie-klu.at. DOBER DAN, KOROŠKA NE 23. 3. I 13.30 ORF 2 • DOBER DAN, KOROŠKA • Ta drumlca je zvomljana ... Slovenski televizijski spored »Dober dan. Koroška« v nedeljo, 23. 3. 2003 bo v celoti v znamenju vigredne pevske revije Koroška poje 2003. V Domu glasbe v Celovcu jo je po ustaljeni navadi priredila Krščanska kulturna zveza. Letos obhaja svoj zlati jubilej in se je v sklopu koncerta spomnila svojega začetka pred 50 leti. Spomnila pa se je tudi dveh osebnosti, s katerima je kar najtesneje povezan razcvet pevske dejavnosti na Koroškem: obirskega župnika Tomaža Holmaija ter neumornega zborovodje in zbiratelja ljudskih pesmi od Potoč do Žvabeka, Lajka Milisavlje-viča. Spomnili so se ga najožji prijatelji, pevke in pevci zborov, koledniki iz mnogih krajev Južne Koroške ter iz zamejstva. PO 24. 3. | 3.35 0RF2 15.55 TV SLOT TO 25. 3. | 8.30 TV SL02 Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. ~ tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: zso@slo.at UREDNIK Dr. Marjan Sturm .............................(-11) Tajništvo......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ................Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 ----------------------- VSI------------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec r lovenski vestnik se je sprem-Jinjal predvsem vsebinsko, medtem ko je novo zunanjo podobo dobival le od časa do časa. Tiskanje pa je dolgo časa ostalo po starem. Hišna tiskarna Drava v Podljubelju, kjer so ga začeli tiskati leta 1953, seje šele leta 1986 poslovila od svinca in »muzejskega« stavnega stroja. Prešla je na ofset tisk in se kmalu nato preselila iz Podljubelja v deželno središče Celovec. Modernizacija tiska je igrala tudi določeno vlogo pri razmišljanjih o preoblikovanju formata, oblike in vsebin Slovenskega vestnika, konkretno pa se je tega dela lotil novi glavni urednik Ivan Lukan, ki je leta 1987 nasledil Rada Janežiča. rtiov&nbki VESTNIK PoStm urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenlurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfuu Posamezni izvod 7 iihngov mesečna naročnina 25 Šilingov celoletna naročnina 250 fcihngov P. b. b. LETNIK XLI CELOVEC, PETEK. 14. MAREC 1986 ŠTEV. 11 (2267) Reforme in druge prisile Po skoraj 57 letih bo SV prenehal izhajati. V zadnjih petnajstih letih je bilo njegovo izhajanje nekaj časa v znamenju velike zagnanosti, kmalu Časopis odpreti S pomočjo grafika in štirih sodelavcev je Lukan v nekaj mesecih izvedel temeljito reformo lista. V drugi polovici leta 1987 je prvič izšel v novi podobi in v manjšem formatu, ki ga poznamo še danes. Najpomembnejši cilj reforme je bilo vsestransko odpiranje lista. Odprl naj bi se ljudem na podeželju, nemško govorečim bralcem, novim vsebinam in tudi oglasom domačih in slovenskih podjetij. V marsičem se je prenovljeni Slovenski vestnik navezal na lastne korenine in nekdanje prakse. Kot že med 1948 in 1953 je od oktobra 1988 do julija 1990 izhajal dvakrat tedensko, na osmih do šestnajstih straneh. Kot v prvih povojnih letih in priložnostno še pozneje je bralcem prinašal informacije v nemškem jeziku, vendar v večjem obsegu in redno v vsaki številki. Kot mesečna priloga je izhajala osemstranska Vestnikova revija z različnimi prispevki od gospodarstva do filma in otroške strani. Tudi sicer je list razširil svoje poročanje, prinašal je nove rubrike in tematske strani. Na podeželju je uredništvo prirejalo krajevne sestanke, kar naj bi poglobilo stik med bralci in časopisom. Že leta 1986 pa so ob 40-letnici uvedli tudi medtem tradicionalni Vestnikov izlet na Jadransko morje. Časopis širiti Število naročnikov je v tem času od približno 2000 naraslo za več sto, med njimi je bilo tudi precej nemško govorečih, na kar je Ivan Lukan še danes ponosen. Tudi na dejstvo, daje uredništvo mesečno zbralo za skoraj 80 strani besedila in fotografij. Z Lukanovim prihodom in deloma novimi sodelavci se je uredniško delo in sploh pisanje profesionaliziralo. Upoštevala so se novinarska načela, časopis je razlikoval med reportažo, informacijo in osebnim komentarjem in postal bolj pregleden. Toda razvoj v razpadajoči Jugoslaviji oziroma osamosvaja-joči se Sloveniji je kmalu privedel do finančne krize, ki je prizadela predvsem Zvezo slovenskih organizacij. Posledično je Slovenski vestnik od julija 1990 naprej spet izhajal enkrat tedensko in pozneje praviloma le še na osmih straneh. Število zaposlenih se je zmanjšalo in nekaj časa je Ivan Lukan urednikoval kar pa je začela prevladovati malodušnost, na kar so vplivali različni dejavniki in ponovne finančne stiske. Leto 1986: slovo od klišejev na cinkovih ploščah in tiskarskega stroja. sam. Usoda, ki jo deli z vsemi dosedanjimi uredniki Slovenskega vestnika. Kmalu je tudi Lukan zapustil časopis in začela se je »odisejada«, kakor pravi Jože Rovšek, ki je naslednjih deset let (so)urejal Slovenski vestnik. Časopisi kot razkošje Že ob koncu osemdesetih let so se okrepili glasovi, ki so pozivali k združitvi obeh osrednjih političnih glasil, Slovenskega vest- nika in Našega tednika. Ivan Lukan ocenjuje, daje tem pobudam botrovalo tudi dejstvo, da se je Naš tednik zaradi močnih aktivnosti Slovenskega vestnika nenadoma znašel v obrambnem položaju. V Narodnem svetu je bilo sicer govora o tem, da si maloštevilni koroški Slovenci ne morejo privoščiti razkošja dveh tednikov, vendar je bila ta pobuda predvsem del tedanjih političnih nesporazumov med Narodnim svetom in Zvezo slovenskih or- ganizacij. Ker je slovenska vlada, glavni financer koroških slovenskih organizacij, s predsednikom Peterletom na čelu in pristojnim resorjem jasno podprla Narodni svet, je bila Zveza slovenskih organizacij v škripcih. Več let se je borila za finančno preživetje, kar je najbolj čutil Slovenski vestnik. Vsa devetdeseta leta se je razmišljalo o ukrepih, izdelani so bili tudi različni novi vsebinski koncepti, ki pa so vsi obležali v predalih. Do edine 1. Vestnikov izlet: 440 udeležencev se je zabavalo in uživalo ob Jadranu. reforme je prišlo na tehničnem področju, ko so kot varčevalni ukrep uvedli računalniško mrežo med uredništvom in tiskarno. V takih okoliščinah je Slovenski vestnik postal predvsem enojezično tedensko ogledalo politike Zveze slovenskih organizacij in aktivnosti včlanjenih organizacij ter kulturnih in športnih društev z vse manj naročniki. Časopise združiti Neka anketa, ki so jo izvedli študentje na Dunaju leta 1990, je jasno pokazala, da si večina bralcev želi skupen časopis, pa ne samo zaradi podobnih vsebin v obeh glasilih, temveč tudi zaradi tedanjih polemik med časopisoma oz. medsebojnega obračunavanja osrednjih organizacij. Na začetku devetdesetih let so bile simpatije za idejo o skupnem časopisu še velike, predstave o pogojih za združitev pa karseda različne. Uredništvo Našega tednika je menilo, daje treba najprej poenotiti organizaciji, najmočnejša »frakcija« pa bi določila glavnega urednika in politično usmeritev časopisa. Nasprotno je pri Slovenskem vestniku prevladalo načelo medialnega pluralizma, če pa naj bi že prišlo so skupnega časopisa, morata osrednji organizaciji stopiti v ozadje in ustvariti možnosti za ustanovitev neodvisnega foruma izdajateljev, ki bo izdajal demokratičen, objektiven in dvojezičen list. Časopis shirati Nič od tega se ni zgodilo. Razprava o poenotenjih vseh vrst je po nekaj letih zamrla, več denarja pa ni bilo. Slovenski vestnik je izhajal naprej, ni pa imel ne kapacitet ne financ za nov zagon. Jože Rovšek, medtem v pokoju, celo meni, da nikoli ni občutil, da Zveza slovenskih organizacij stoji za Slovenskim vestnikom. »Vedno je moral časopis reševati finančne stiske,« pravi Rovšek, poleg tega pa naj bi bili v uredništvu pogosto slabo obveščeni o delovanju organizacije. Kakorkoli, Slovenski vestnik je v zadnjih letih stagniral in je odraz nič kaj nove problematike slovenskega tiska na Koroškem. Že pred tridesetimi leti je Avguštin Malle ugotovil, da se mora časnikarstvo manjšine v prvi vrsti boriti s finančnimi težavami, da manjšinski tisk ni posebno razširjen in da primanjkuje stalnih sodelavcev. Da je Slovenskemu vestniku zmanjkovalo sape, potrjuje okoliščina, da ob izidu 3000. številke leta 1999 ni bilo niti ene strani več kot sicer, nič lavorjev, nič prazničnega razpoloženja, nobene čestitke. Časopise ukiniti Izdajatelja in lastnika obeh političnih tednikov, pa tudi pristojni organi v Sloveniji in Avstriji, ki ga (kolikor toliko) financirajo, v zadnjih letih vsekakor niso pokazali posebnega zanimanja za razvoj tiskanih medijev koroških Slovencev. Na koncu seznama nerešenih problemov stoji torej komaj presenetljiva, radikalna in preprosta rešitev: ukinitev obeh listov in poskus ustanovitve novega glasila. A. L. SLOVENSKI VESTNIK NOGOMET - SAK Bitka še ni izgubljena Igor Ogris je zapravil edino priložnost Foto: Štukelj Q o ponesrečeni premieri r pred domačo publiko, SAK je proti Gratkomu utrpel boleč poraz z 0:1, slovenske nogometaše čakata dve trdi tekmi na tujem. Na sobotni tekmi so SAK-ovci igrali, kot da bi prišli na igrišče brez treninga. Nekateri igralci so se sicer zelo trudili, toda premišljenih akcij ni bilo videti. Sredina in tudi napadalci niso uspeli pritiskati na nasprotnika in si priigrati odločilne priložnosti za zadetke. Edino priložnost je imel tik Spet medalja za Karate in Kick box kluba Žrelec Preteklo soboto je v Wiesu na Štajerskem potekalo 17. zvezno prvenstvo v kick boxu. Martina Olipp je osvojila tretje mesto v kategoriji do 55 kilogramov. Nastopali so še Hannes Ravnjak, ki je tesno izgubil 6:5, Gerhard Breitenegger in Peter Ženki. Obraza Marka Wieserja in trenerja Thomasa Wuntschka povesta vse pred koncem tekme Igor Ogris, vendar jo je zapravil. Res je, da je manjkalo kar pet standardnih igralcev - Zimmerling, Weis-senberger, Kesselbacher, Krai-ger in Pate. Kritično pa je treba ugotoviti, da okrepitev z dvema igralcema iz Slovenije še ni obrodila sadov. Samo Vidovič in Andrej Jožef zaenkrat nista sposobna odločiti tekme in poskrbeti za gole in točke. Naslednja tekma na tujem proti St. Florianu bo sicer težka, pritisk na ekipo je velik, toda moštvo ima priložnost, da se končno le izkaže. Mogoče se bo zgodil vigredni čudež. Z zmago bi si ekipa spet nabrala samoza- Andreas Lausegger iz Podna dvojni koroški mladinski prvak v deskanju Andreas Lausegger ml. iz flPodna (roj. 1985) je že v svojem otroštvu vzljubil deskanje. Od leta 1999/2000 dalje uspešno sodeluje pri športnem društvu Snowboardunion Kästner & Öhler. V svoji letošnji zimski sezoni je dosegel odlične športne uspehe. Se pred zaključkom sezone koroškega deželnega pokala Kärntner Sparkasse Snowboard Landescup 2003 (1983-1985; Jugend II) je v skupini mladina II osvojil naslov prvaka. Tudi na Koroškem šolskem tekmovanju v deskanju 2003 je mladi športnik v mladinski skupini II osvojil naslov koroškega prvaka 2003, na smučišču Schleppe Alm je osvojil mesto društvenega prva- ka in poleg tega postal še najboljši tekmovalec dneva. Preteklo nedeljo se je Andreas udeležil tekmovanja v Bad Kleinkirchheimu, kjer je bil med 65 udeleženci različnih starostnih skupin najhitrejši dneva in je osvojil prvo mesto v skupini mladina II, v skupnem seštevku pa je za koroškim prvakom dosegel odlično drugo mesto. HML Andreas Lausegger Foto: Štukelj vest, ki je osnova za nadaljnje nastope v borbi za obstoj v regionalni ligi. Prvenstvo traja do konca maja, na sporedu pa je še 13 tekem. Bitka torej še ni izgubljena. Ostali rezultati: Največji konkurent SAK-a za izpad iz regionalne lige Zeltweg je s 3:0 slavil zmago proti Pergu. Pliberk je znova nabral tri pomembne točke proti Šentvidu (2:0), ASK/FCK je premagal St. Florian s 3:0, Spittal je izgubil na tujem proti Hartbergu z 1:2. Sturm amaterji:BW Linz 2:4, Köflach:Schwanenstadt 1:1, Wels:Voitsberg 1:1. M. Š. KOŠARKA KOŠ Celovec/ Zveza Bank poraz in zmaga planska ekipa KOŠ Ce-V» lovec/Zveza Bank - Posojilnica Bank je izgubila prvo tekmo polfinala (best of three) za naslov prvaka v koroški deželni ligi. Varovanci trenerja Bojana Grzetiča so po izenačeni in predvsem v zadnjih sekundah dramatični tekmi podlegli ekipi Piratov z Vrbskega jezera (WÖP) z 74:81. V drugi tekmi, v torek zvečer, pa je članska ekipa KOŠ-a v povratni tekmi presenetila Pirate in v zadnji minuti dosegla zmagoviti koš. Trenutno stanje je izenačeno, o prvaku pa bo odločalo tretje srečanje, ki bo naslednjo sredo, 26. marca 2003, ob 19.30 v Mladinskem domu. Igralci pričakujejo množično podporo navijačev. I. L./J. R. DIČA VAS Ravnatelj Pepi Gallob 70-letnik! H retekli ponedeljek, 17. mar-I ca 2003, je v Diči vasi v občini Bekštanj svojo 70-letni-co praznoval priznani športni delavec in funkcionar ter izkušeni pedagog, ravnatelj Pepi Gallob. Slavljenec je na športnem področju izstopal predvsem v nogometu in šahu, kjer je bil desetletja aktiven in tudi izredno uspešen. Pepi Gallob, po poklicu učitelj in do svoje upokojitve leta 1993 dolgoletni ravnatelj na ljudski šoli na Pepi Gallob Foto: Štukelj Brnci, je bil med ustanovitelji nogometnega kluba ASKÖ Fiimitz/Bmca, ki je pod njegovo trenersko taktirko doživel svojo najuspešnejšo dobo, ko je igral v L koroški nogometni ligi. Slavljenec je v svoji trenerski karieri svoj posel uspešno opravil tudi pri nogometnih klubih Podklošter, Baško jezero, Magdalen in Šmohor. Pepi Gallob je bil od nastanka šahovskega kluba ASKÖ Finken-stein/Bekštanj aktiven šahist in šahovski funkcionar. V svoji dolgoletni šahovski karieri, ki ji še ni videti konca, je osvojil tudi naslov koroškega vicepr-vaka. Z mednarodnim Elo-ra-tingom nad 2000 Pepi Gallob še danes v svoji starostni skupini spada med najboljše šahi-ste na Koroškem. Poleg tega je tudi uspešno opravil izpit za mednarodnega šahovskega sodnika. Slavljenec se je vedno aktivno zavzemal za krepitev sožitja v deželi, za čezmejno sodelovanje in je v desetletjih okrepil tudi šahovske ekipe Slovenske športne zveze (SŠZ), če so te nastopale na mednarodnih tekmovanjih. Predsednik SŠZ Marijan Velik in vodja šahovske sekcije SŠZ Ivan Lukan sta mu zato ob njegovi 70-letnici iskreno čestitala. Slavljencu kličemo: »Ad multos annos!« I. L. ŠAH Zmaga in poraz Qahisti SŠK Obir Železna Ka-Opla I so v 9. krogu ekipnega prvenstva 2002/2003 v koroški podligi (2. deželna liga) morda že naredili odločilni korak na poti v najvišjo deželno ligo na Koroškem. Ekipa kapetana Justina Polanška je prepričljivo premagala drugo ekipo SG Hypo WAC Wolfsberg s 5,5:2,5. Manj uspešen je bil nastop šahi-stov SŠZ/Zveza Bank I. V dvoboju z moštvom SK FPW I iz Dravske doline so slovenski ša-histi utrpeli peti poraz. Za SŠK Obir Železna Kapla I so tokrat zmagali MK Dušan Jokovič, Justin Polanšek in dr. Karlheinz Waysocher, remizirali pa so Hans-Christian Wolte, Rudolf Maier, Harald Wolte, Johann Wolte in mladinec Anei Husej-novič. Pri SŠZ/Zveza Bank I so zmagali MK Žiga Zvan, MK Blaž Kosmač in Rupert Reich-mann, remiziral je dr. Joži Am-rusch, izgubili pa so Arnold Hat-tenberger, ZMK Dunja Lukan, mag. Aleksander Lukan in Stefan Reichmann. Prvenstvo se nadaljuje v soboto, 29. marca 2003. SŠK Obir Železna Kapla I v Celovcu nastopa proti ekipi Magistrata, SŠZ/Zveza Bank I pa ima v gosteh za nasprotnika drugo ekipo ASKÖ Finken-stein/Bekštanj. I. L. ŠAHOVSKI OREH Št. 239 Silvo Kovač Pilaj - Kos (Bekštanj 1994) Beli kralj ni uspel na varno - v rokado in prav zato mu črni, ki je na potezi, pripravlja neprijetno presenečenje sredi šahovnice, kjer se bo začel odvijati zmagoviti ples črnih figur. Tokratni oreh je lep primer uveljavitve razvojne prednosti vodje črnih abcdcfgh figur. Samo pravilno je treba začeti z akcijo in uspeh je tu! Rešitev štev. 238 Že prva poteza velemojstra Griščuka l.Te8+! napoveduje hiter obračun s črnimi figurami. Po izsiljenem l...Kf7: sledi prvo presenečenje s potezo 2.Lg6+!, ki dirigira črnega kralja na polje g6, obenem pa brani belo trdnjavo na osmi vrsti 2...Kg6:. V zaključni obračun s črnim kraljem sedaj vstopi še bela dama 3.De4+ in obenem napade čmo trdnjavo na polju hi ter po 3,..Kt7 / na 3...Df5 4.Te6+ z matom / 4.g6+ in grožnjo mati-ranja sredi šahovnice. Črni se je upravičeno vdal.