flshaja vsak četrtek in velja 'i pefitnino vred ali v Maribora s pošiljanjem na dom .ms celo leto 32 D, pol leta II D, četrt leta 8 D. Izven Jifoslavije 64 D. Naročnina •« pošlje na upravništvo silov. Gospodarja« v Maribora, Koroška cesta št 5. — Ust se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje -w. «aprej. Tel. interurban 113. ^coaittieMid «levUKo -»fcan* t 50 dlrv i'u'itmno plačana v golovinl LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 34. številka. Maribor, dne 26. avgusta 1926. Uredništvo je v Maribor«, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. UpravniStv« sprejema naročnino, inserale in reklamacije. Cene inseratom po dogovora» Za večkratne oglase primere« popust. Nezaprte reklamacij» so poštnine proste. Čekov»! račun poštnega urada LJubljana 10.603. Telefon interurban 113. 60. letnik. Radičevci ven iz Slovenije! Stjepan Radič se o Slovencih dostikrat nič kaj lepo ae izraža. V svojem govoru na Grobničkem polju v Hrvatskem Primorju 25. julija je rekel o našem narodu: »Kriviti hrbte znajo Slovenci, zato pa je tudi odšlo pol milijona Slovencev pod Italijo.« Radič torej Slovencem očita, da znamo kriviti hrbte, la smo suženjskega duha. Hud je ta očitek in ako bi bil resničen, bi se treba bati za bodočnost našega naroda. Toda ni resničen. Njegovo neupravičenost dokazuje zgodovina slovenskega naroda, ki izpričuje, da smo Slovenoi v sredi med velikimi kulturnimi narodi z največjim naporom duha in volje slovensko zemljo ohranili za slovenstvo. Da smo v resnici suženjskega duha ter samo znamo kriviti hrbte pred močjo in veličjem drugih narodov, bi že davno bili utonili v morju nemštva in italijanstva. To zna ali bi vsaj moral znati Stjepan Radič in zato moramo njegovo trditev o Slovencih smatrati ne samo kot grdo žalitev slovenskega naroda, marveč kot drznost in nesramnost prve vrste. V nedeljo, 15. avgusta, je Radič bil v Krškem ter tamkaj tudi nekaj govoril. Čudim se, da so slovenski kmetje, ki so bili navzoči — veliko jih ni bilo — dopustili, da je ta žalivec slovenskega naroda sploh še -smel govoriti na slovenski zemlji. Stjepan Radič sodi o Slovencih, da znajo kriviti hrbte. Kakor sodi, tako tudi postopa. Radičeva stranka hoče Prek murje odtrgati od Slovenije ter ga združiti s Hrvatsko. Slovenski jezik hoče vreči iz šol in uradov ter ga nadomestiti s hrvaščino. S kakšno pravico? Prekmurski Slovenci so vedno bili ter so še zdaj Slovenci, nikdar niso bili Hrvati. S kakšno pravico jih hoče Radičeva stranka odtrgati od drugih Slovencev ter jih pohrvatiti? Kaj se meni Radič za pravico? On tako hoče, in Slovenci se morajo pokoriti. Saj po Radičevih besedah Slovenci znajo kriviti hrbte in zato se bodo udali, da odide 100.000 Slovencev pod — Hrvate! Radičeve besede in težnje Radičeve stranke razkrin-kujejo Radičevo in njegovih pajdašev mišljenje o Slovencih. Poznamo Vas, gospod Radič! Povemo pa Vam, da se motite, ako mislite o nas, da bodemo krivili hrbte pred Vami. To je storila tista nekdaj slovenska stranka, ki je sedaj privesek Vaše stranke ter je popolnoma zlezla v Vašo torbo. Pa to je samo strančica, mala, neznatna, katero je naš narod že davno obsodil in od katere ostankov se sedaj z ogorčenjem obrača. Slovenija Slovencem! Za naš slovenski narod smo ohranili to zemljo in tuje nadvlade nočemo! To si dobro zapomnite! Vi silite zato s svojo stran ko v Slovenijo, da bi Prekmurje odtrgali od Slovenije ter ga podredili Hrvatski. Slovensko ljudstvo pa Vam kliče: Ven z Radičevci iz Slovenije! Za besede Radičeve in dela Radičeve stranke bomo obračunali s političnimi hlapci Radičevimi v Sloveniji! Kaj dela vlada? Dr. Korošec je na kmetskem zborovanju v Mariboru 15. avgusta med drugim izjavil: »Mi smo imeli velike vremenske nezgode Tudi na Slovenskem. Vlada je bila opo zorjena na to, toda ona molči in molče gleda vso nesrečo in trpljenje kmetskega stanu. Vlada, ki nima srca za nesreče naroda, ni vredna, da je še tudi samo en dan dalje na vladi. A pri nas je vse mogoče. Pri nas ne vlada ne pamet ne srce, ampak samo koristoljubje, sebičnost, krivica, vse kar uničuje srečno skupno državno življenje.« Kritika dr. Korošca je ostra, pa povse upravičena. Ne sreča je zadela Slovenijo. Vremenske nezgode so v Sloveniji povzročile ogromno škodo. Vlada pa molči in molče gleda vso nesrečo in vse trpljenje prebivalcev Slovenije. Kaj je vlada dosedaj storila? Vlada je bila opozorjena na opustošenja in škode, ki so jih povzročila vremenska neurja in povodnji. Poslanci SLS so vsi bodisi pismeno, bodisi ustmeno predsednika vlade in poedine ministre ob vestili o tem. Ali je samo eden minister prišel gledat v Sloveniji povzročeno škodo? Ministri Pucelj, Jovanovič, Trifunovič in sam ministrski predsednik Uzunovič so obiskali od povodnji prizadete kraje v Vojvodini ter so si za ta potovanja zaračunili mastne dijete. V Slovenijo pa niso prišli. Upamo, da so pristojne državne oblasti v Sloveniji skrbno in natanko popisale škodo, prizadeto mnogim, prav številnim krajem v Sloveniji. Kje so ta poročila? Ali so že v Beogradu? Ali jih je vlada že prečitala ter vzela v pretres? Ali ni morda že na nje legel prah beogradskih pisarn, ki takšnim aktom iz Slovenije v podzemeljskih kleteh raznih ministrstev prirejajo rani grob?! Da je ta bojazen upravičena, se vidi iz tega, ker v Slo venijo še ni prispela niti para podpore za poškodovance od neviht, dežja, toče, povodnji in plazov. Ali bo vlada izplačala svoj delež, za katerega je zakonsko obvezana, za popravo cest in mostov? Vlada je povečini ostala dolžna prispevke za popravo tistih mostov, ki so jih razdejale povodnji prejšnjih let. Na prispevkih za vzdrževanje cest v Sloveniji pa vlada dolguje že nad 20 milijonov dinarjev. Ali bo ta dolg izplačala vsaj zdaj, ko so nevihte in povodnji na cestah v Sloveniji napravile strahovito škodo? In kaj bo z odpisom davkov? Vlada pristojnim organom v Sloveniji dosedaj še ni dala nobenega navodila za to in vsled tega se tudi ne vrai-jv nobene predpriprave na davčnih oblastvih. Kaj bo torej z odpisom zemljiškega dav ka in drugih davkov? Ali se bo o slabem gospodarskem stanju, povzročenem vsled težke gospodarske krize in pomnoženem vsled letošnjih velikih vremenskih nezgod, vodilo računa pri predoisu in iztirjevanju dohodninskega davka? To je cel niz velevažnih vprašanj. Vlada pa, kakor je dr. Korošec 15. avgusta rekel v Mariboru, samo molči in .molče gleda nesrečo in trpljenje kmetskega stanu. Na ta vprašanja tudi nista odgovorila minister Pucelj in Stjepan Radič na kmetskem dnevu na Krškem polju 15. avgusta. Nasprotno je Radič v Krškem na vse pretege hvalil sedanjega finančnega ministra. S čim je ta minister zaslužil'to zahvalo? Ali so se davčna bremena v Sloveniji znižala? Ali davčna uprava ne privija več v Sloveniji davčnega vijaka? Ali je finančni minister izdal kakšne naredbe za odpis davka in znižanje davkov v Sloveniji? 0 tem nista ne Radič ne Pucelj povedala ničesar. Ta vlada nima srca za nesreče naroda, nima srca za ljudstvo, in naj jo Radič še tako širokoustno hvalisa kot seljačko, kot kmetsko vlado. Dobro je rekel dr. Korošec: »Pri nas ne vlada ne pamet ne srce, ampak samo koristo-Ijubje, sebičnost in krivica.« Krah centralizma, Vedno bolj in bolj se kaže, da je vsega nereda v naši državi kriva nasilna centralizacija, zoper katero se je od početka do zdaj borila SLS vedno zvesto in odločno. Ne na političnem, ampak na gospodarskem polju so tudi dosedanji nasprotniki avtonomije spoznali, da ima SLS edino pravo načelo. Po vsej državi se je namreč začel na gospodarskem polju boj zoper beograjski centralizem. V Sloveniji bo ta boj vodil k prvi in odlični zmagi pri volitvah v j trgovsko in obrtno zbornico, kjer bo za vedno premagana i tista SDS, ki je naše gospodarstvo tako obrnila kakor ono znano kravo, ki v Sloveniji je, v Beogradu pa jo molzejo. Pa ne le v Sloveniji, tudi v Beogradu samem je že prišlo do javne besede v tem oziru. V soboto, dne 21. t. m., je bilo v Beogradu posebno zborovanje gospodarskih krogov iz cele države, kjer je zopet bila izrečena obsodba centralizma. Slovenski, hrvaški in tudi srbski zastopniki so javno zahtevali, da se mora sedanji centralizem streti, da se mora dati posameznim pokrajinam gospodarsko in politično svobodo, to je avtonomijo, ker le v tem, da si j bomo sami pomagali, je naša rešitev, Beograd nam — ne I pomaga. Ko to dejstvo sporočamo javnosti, znova povdarjamo, da je naš dolgotrajni boj znova dobil odločnih pristašev ■ ravno v gospodarskih krogih. Zdaj je le še to potrebno, da stranke, ki ščitijo centralizem, ne dobijo več zaupanja vo-iilcev, ki ga ne zaslužijo, in strta bo mora, ki celo državo in njen razvoj tlači. Zaupajmo v zmago svoje borbe in svo jega dela! Trgovci in obrtniki I Čez mesec dni, 22. septembra, boste volili svoje zastopnike v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za Vaše glasove se boste potegovali dve skupini. Ena je Žerjavova demokratska stranka, druga skupina pa obsega vse ostale obrtnike, trgovce in industrijce, ki hočejo ibraniti gospodarstvo Slovenije pred centralistično gospodarsko politiko Belgrada. Ti poslednji so imeli dne 11. avgusta v Ljubljani zaupni sestanek. Na tem sestanku so izdali proglas, v katerem povdarjajo med drugim: »Prvikrat v naši državi gremo v volitve za nase najvišje gospodarsko in stanovsko predstavništvo. Dne 22. septembra bomo volili svoje zastopnike v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 32.000 stanovskih tovarišev bo ta dan odločilo, komu izroči vodstvo stanovskega gospodarskega parlamenta za Slovenijo. Volimo v času gospodarske krize. Zadnja leta pomenijo dobesedni boj za obstanek. Ravno to trpljenje pa nas je naučilo ceniti skupnost, stanovsko zavest in spoštovanje do Zbornice, ki je naša zaščitnica, glasnica naših teženj in zahtev. Slovenske obrtnike, trgovce in industrijce veže trdna stanovska vzajemnost. Celoten naš stan se je z vztrajnostjo in pogumom poprijel takoj po vojni velikega dela za gospodarsko obnovo Slovenije. Tedaj nam je vojna uničila velik del obrti, trgovine in nas postavila v čisto nov položaj, ki je diktiral nove naloge in novo delo. Razmeroma hitro smo premagali te težave. Zadeli so nas udarci centralistične gospodarske politike, ki je grozila demontirati našo industrijo, uničiti obrt in izriniti trgovino. Celotni naš stan se je uprl temu raz-diranju narodnega blagostanja. Ta boj mora iti v strnjenih vrstah naprej. Kriza je čimdalje hujša, enotna o"bram- Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č. 11 Huronci so kakor odreveneli strmeli na mrtvo truplo tovariševo. Ko pa so videli, kako točno je zadel usode-polni strel, so divje zakričali: »Dolga puška! Dolga puška!« in pričeli tožeče tuliti. Odgovoril jim je bojni krik iz gošče, kjer so bili po neprevidnosti pustili svoje orožje. Takoj nato je planil naprej Sokol z zopet osvojeno puško. Še bolj gibčno kot lovec pa je druga gibčna postava skočila med Huronce ter se s tomahavkom in golim nožem v rokah postavila pred Koro. Drug Indijanec, ki je bil poslikan s podobo smrti, pa se je s prav tako naglico ustopil pred Elizo. »Hitri jelen! Veliki gad!« so strmeč zakričali iznena-deni Huronci. Drzni načelnik Huroncev pa se ni dal tako hitro opla-šiti. Potegnil je nož in se z bojnim krikom zagnal proti Čingagoku. To je bilo znamenje za splošen boj. Unkas je z enim samim udarcem s tomahavkom enemu izmed sovražnikov preklal glavo, skoro isti čas pa je Sokol s puškinim kopitom podrl drugega Huronca. Heyward je izdrl Magvino sekiro iz drevesa, jo zagnal v Indijanca ter ga zadel v čelo. Ta vspeh ga je premotil, da se je nasprotnika lotil kar z rokami. Pričela se je divja borba. Hey-ward bi bil gotovo postal žrtva Hurončevega noža. A v skrajni sili je čul poleg sebe krik in takoj nato je kopito Sokolove puške Minga zadelo na glavo, da se je trd kakor klada zvrnil iz Heywardovih rok. Peti in edini Huronec, ki se ni z nasprotniki boril za življenje in smrt, je bil medtem tomahavk zagnal proti Kori. Oplazil ji je ramo, obenem pa je presekal vrbovje, s katerim je bila povezana. Spretno se je izmuznila pri-hitevšemu divjaku, stekla k sestri ter skušala tudi njo osvoboditi vezi. A divjak je besno zgrabil svojo žrtev za črne lase, jo neusmiljeno vrgel na kolena ter ji s porogljivim režanjem z nožem krožil okrog glave. Ta hip ju je ugledal Unkas. Kakor puščica je planil naprej, se sključen kakor žoga nasprotniku vrgel na prsi ter ga podrl na tla. Pričel se je besen boj, ki pa je bil kmalu končan, kajti Heywardov tomahavk in kopito Sokolove puške sta udarila po divjakovi glavi, Unkas pa mu je nož porinil v srce. Boj je bil končan, le Zviti lisjak in Veliki gad sta se še borila. V ljuti rokoborbi sta se valjala po tleh, kakor bi bila v klobčič zrastla. Vsa krvava in prašna sta se valila do roba griča. Prijatelji so sicer prihiteli na pomoč, a v tej zmešnjavi rok in nog ni bilo mogoče ločiti prijatelja od sovražnika in z enim samim sunkom osvoboditi Mohi-kanca. Slednjič je Čingagok ujel ugoden trenutek ter krepko sunil z nožem. Magvi so odpovedale roke in omahnil je vznak kot mrtev. »Zmaga Mohikancem!« je zakričal Sokol in zavihtel puškino kopito. Ko pa je Magvi hotel zadati zadnji udarec, se je ta z neverjetno urnostjo zvalil po bregu, spodaj zopet skočil na noge in izginil v goščavi. Delavara, ki sta mislila, da je njiju sovražnik mrtev, sta vzkliknila svoj običajni: »Huk!« in hotela za ubežnikom. A lovec ju je zadržal. »Kar pustita ga, naj beži!« je rekel. »Saj drugega ne zna potuhnjeni lopov. Pošten De-lavar bi bil premagan hladnokrvno sprejel smrtni udarec, ti vragi pa se življenja oklepajo kot mačke. Sicer pa nam ne more več škodovati, saj je brez orožja in ranjen. Lovec je šel še enkrat pogledat, ako v ubitih res ne tli več iskrica življenja, a videl je, da ga je bil že prehitel starejši Mohikanec, ki si je bil kot znamenja zmage prisvojil njih skalpe. Medtem sta Heywafd in Unkas hitela k Elizi, jo odvezala in izročila Korinemu objetju. Molče sta deklici padli na kolena in se Vsegamogočnemu zahvalili za rešitev. Tudi pevca sta rešila vezi. Ni trajalo dolgo, da si je opomogel od strahu ter po svoji navadi pričel peti zahvalno pesem. Nato so možje razdelili med sabo oplenjeno orožje In peljali deklici s hriba. Ob vznožju so našli konja, ki sta se mirno pasla, jih zasedli ter se izročili vodstvu zvestega prijatelja. Mala družba je šla le kratek čas po stezi, po kateri so bili prišli Huronci, potem pa je Sokol zavil na desno v goščavo ter jih čez žuboreč potok peljal v ozko dolinico, kjer so se ustavili v senci brestov. Kakor je kazalo, so on in Mohikanca dobro poznali kraj, kjer so se nahajali. Odložili so puške, pričeli odstranjevati suho listje in grebsti v višnjevi ilovici, dokler ni iz nje privrel čist studenec. Unkas je z drevesa snel posodo iz buče in vsi so se po-krepčali s čisto studenčnico. Potem je lovec dal Unkasu napraviti ogenj, sam pa je iz mesa, ki so ga pustili Huronci, spekel okusno večerjo, ki je vsem šla v slast. Med večerjo je Heyward vprašal lovca: »Sedaj pa nam povejte, dragi prijatelj, kako to, da ste nam tako kmalu zopet prišli na spregled, a brez pomoči iz Fort-Edvarda?« »Preveč časa in moči bi bili potratili, ko bi bili šli tja. Rajši smo se na bregu Hudsona ulegli v zasedo in opazovali, kaj delajo Huronci.« / ba vedno bolj potrebna. V tej borbi nas vodi gospodarski parlament Slovenije — naša Zbornical Zato hočemo, da predstavljajo Zbornico najboljši naši tovariši, brez ozira na politično pripadnost, možje, ki bodo znali braniti življenske interese Slovenije kot gospodarske enote. Storili smo vse za popolnoma složen nastop vseh volilcev v Zbornico, toda zastopniki sedanje centralistične gospodarske politike (t. j. Žerjavovi demokratje, ©pomba uredništva) so žal to onemogočili. Smo iz naroda in nas ne boli manj kot vse druge stanove draginja, ki ji sledi splošno obubožanje. Zato hočemo uveljaviti načela pocenitve produkcije, pocenitev potrebščin. Draginjo danes ustvarja pretirani fiskalizem, napačna carinska politika, nezadostnost prometnih sredstev in neurejenost prometnih tarif. Da posebej povdarimo samo najhujše: Krivično davčno preobremenitev, ki zavzema že obiležje oddaje premoženja in nas uničuje; socialne dajatve, zlasti bolniško in nezgodno zavarovanje, ki ne služi več svojemu namenu, odkar so centralizirali upravo in prenesli naše bogate fonde iz dežele. Sloves slovenskih pridobitnih slojev je sposobnost in poštenje. Korupcijo in nesolidnost, ki cesto uničuje sadove našega trdega dela, bo celoten stan odločno pobijal. S tem hočemo utrditi naš dober sloves v inozemskih tržiščih. Zavedamo se, da je Slovenija gospodarsko najnapred-aejši del države. Ne zahtevamo zanjo predpravic, a ravno-pravnost ji hočemo izvojevati. Enaikost zahtevamo v zako-.nodaji in praksi, enakost pri dodelitvi kreditov Narodne banke in obrtnih kreditov, enakost pri razdeljevanju državnih dobav, enakost v državni podpori za naše strokovno šolstvo. Naša Zbornica mora povečati svoj vpliv na državno, trgovinsko in finančno politiko. V Gospodarskem svetu pripada njenim zastopnikom soodločilen vpliv. Stremljenje za ustvaritev bodoče državne gospodarske zbornice za celo državo, ki bi v lastnem delokrogu kot ljudsko stanovsko zakonodajno telo odločala v gospodarski in socialni politiki, bo naša Zbornica vztrajno podpirala. Tovariši! Za izvršitev teh splošno označenih velikih nalog bomo izvolili iz svojih vrst svobodno in neodvisno vodstvo naše največje gospodarske institucije. Za volilne priprave smo osnovali: Volilni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji, ki ima svojo pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 8. Na njegov naslov pošiljajte svoje nasvete, želje in vprašanja. V složnem in neodvisnem nastopu imamo jamstvo, da izvolimo dobre predstavnike našega stanu, v tem je poroštvo naše zmage. Za ta veliki namen smo se združili in Vas prosimo, da se nam pridružite! , Naša zmaga mora biti manifestacija enotne gospodarske Slovenije; dokaz, da slovenski trgovci, obrtniki in in-dustrijci v Sloveniji odklanjajo jerobstvo in hočejo prost in zdrav napredek slovenskega gospodarstva. Zato na delo, zato k zmagi! Ta proglas je poleg g. Ivana Jelačina ml. podpisalo veliko število najodličnejših zastopnikov trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji iz Štajerske, Kranjske, Koroške in Prekmurja — iz vseh strank, izvzemši Žerja-vovo demokratsko stranko. Trgovci in obrtniki — ter Žerjavovi demo- kratje. Žerjavovi demokratje so zadnje tedne v svojem »Jutru«, »Slov. Narodu« in »Taboru« razglašali, da prepuščajo določitev kandidatov in volilni boj obrtnim zadrugam in da so oni za čisto stanovsko kandidatno listo. A dejstva jasno kažejo, da je to laž. Prvič ne nastopi samo ena skupna kandidatna lista, ampak sta v volilnem boju za obrtno in trgovsko Zbornico dva tabora: na eni strani so samo Žerjavovi centralistični demokratje, na drugi strani so pa proti njim združeni vsi obrtniki in trgovci iz vseh ostalih slovenskih strank. Da je prva skupina čisto demokratska, dokazuje to, ker zanjo agitirajo samo demokratski listi: »Jutro«, »Slovenski Narod« in »Tabor«. Drugič: kandidati te liste, ki jih je objavilo »Jutro«, so «ami izraziti demokratje. Tretjič dokazujejo to pogajanja, ki so se vršila v začetku volilnih priprav. Pri teh pogajanjih so nastopili demokratje kot politična stranka in so hoteli tako skupno kandidatno listo, da bi imeli oni absolutno večino v obrtni zbornici. Ko se jim to ni posrečilo, so demokratje pogajanja razbili in obrtniki so se ločili v dve skupini: Žerjavovo i demokratsko na eni strani; proti njim pa so se zedinili vsi obrtniki in trgovci vseh ostalih slovenskih strank! Naj nam zdaj Žerjavovci povejo, katera lista je strankar-j ska: ali ona, na kateri kandidirajo samo demokratje, ali ona, na kateri nastopajo skupno obrtniki in trgovci vseh ostalih strank? In katera kandidatna lista je za Slovenijo i edino rešilna: ali lista centralističnih demokratov, ki že 7 let pomagajo uničevati in rušiti slovensko gospodarstvo, trgovino, obrt in industrijo; ali pa združene stanovske kan didatne liste trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji, ki hočejo braniti gospodarstvo Slovenije pred centralistično gospodarsko politiko Belgrada? Odgovor in odločitev za slovenske obrtnike in trgovce pač ni težka! Fantovski tabor. Dne 29. t. m. bo pri lepi cerkvi sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah velik fantovski tabor za šmarsko-rogaški okraj in za sosedne okraje. Mi Slovenci že dolgo časa pogrešamo take krajevne fantovske tabore, ki so pa vendarle za fante tako zelo potrebni. Čutimo, da našo fantovsko gibanje zastaja, da ne obseže zadosti fantov, da ga fantje sploh ne razumejo. Zato ¡se pa bomo pri sv. Roku zbrali, da se skopaj navdušimo in začnemo v bodoče bolj uspešno delati za domačo grudo, za lastno izobrazbo in v prospeh naših organizacij. — Vabimo vse fante od blizu in daleč! Kdor 1® more, naj pride! Pa ne samo fantje, tudi drugi so dobrodošli, da vidijo in čujejo, kaj da hočemo mi fantje. Spored celega dneva bo nudil dovolj. Najprej bo po sprejemu slovesna sv. maša in pridiga za fante ob pol desetih pri sv. Roku. Po maši bo na prostoru pred cerkvijo fantovski tabor, kjer govori bivši minister g. V e s e n j a k in pa dr. Jože J e r a j. Pred in po zborovanju bomo zapeli nekaj narodnih pesmi, vsi seveda, da bodo nas res čuli gore in bregovi. Zato vadite pesmi! Popoldne ob pol treh bo pred Katoliškim domom telovadni nastop šmarsko-rogaškega okrožja. — Fantje! Pridite! Saj je to izrazito Vaš dan! Organizirajte skupne pohode! — Bog živi! Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Ministri na Bledu. Skoro vsi ministri, kolikor jih je sploh bilo v Beogradu, so prišli na Bled in šli h kralju v avdijenco. Vojni minister, ki je brzovlak zamudil, je dobil celo poseben vlak, da je prišel pravočasno na Bled. Po av-dijencah so se zopet razšli. Razpravljali so s kraljem o notranjih in zunanjih zadevah naše države, ki so precej zamotane. »Velikanski« Radičev vpliv. Radič že nekaj mesecev goni svojega odpadnika dr. Nikiča z ministrskega stolčka. Že pred nekaj dnevi je rekel, da pojde dr. Nikič iz vlade, ali pa radičevski ministri. Pa se ni zgodilo ne eno in ne drugo. Pokazalo se je znova, da se pač manjša Radičev vpliv, da se ga nihče več ne boji, kot si je on domišljeval. Hrvaško ljudstvo pa ga zapušča. Pucelj le toliko drži na Radiča, kolikor mu on pomaga, da je še minister. Veliki Radičev vpliv ae je torej znižal na ničlo, v kratkem pade še pod ničlo. Posledica občinskih volitev v Srbiji je tudi še večji razkol v radikalni stranki. Voditelja nasprotujočih se skupin, Maksimovič in Miletič, grozita drug drugemu z izključitvijo iz stranke. Pašič je pa obema skupinama poslal svoje pohvalno pismo. Oh zna. A kljub temu se mu edaj ne bo več posrečilo razkola v stranki preprečiti. Radikali so se pritožili proti občinskim volitvam t Beogradu. Ker so radikali v glavnem mestu Beogradu propadli, jih to tako jezi, da so vložili zoper izid volitev pritožbo. Notranji minister pa pripravlja novi občinski volilni zakon, ki ga bo kot nujnega stavil na dnevni red, da potom novega zakona znova zmaga radikalna stranka. Tak zakon je seveda bolj važen kot hitra pomoč poplavljen-cem, ki so se razgubili po vsej državi in beračijo od hiš« do hiše. Korupcija še kar dalje cvete. Odbor, ki je bil postavljen, da proučuje razne pritožbe v korupcijskih zadevah,,, se peča v svojih sedanjih sejah s posebno bencinsko afero. Nekega trgovca iz Bužarešte, Cantonija, »o ©d I. 1919 dalje razni višji funkcijonarji izrabljali, njega in našo državo pa za težke milijone goljufali. Imenovani trgovec toži zdaj našo državo- za 22 milijonov dinarjev. — Radičevci pripravljajo proti dr. Nikiču posebno obtožbo, češ, da je uganjal korupcijo. Nikič pa je radičewem odgovoril mil» za drago in jim tudi« očital korupcijo. Bratci se še poznajo med seboj. V DKUGIH DlŽAVAEf. Z Grčijo je sklenila naša država prijateljsk© pogodbo» na. podlagi katere ima maša trgovina zdaj odprto pot preko Soluna na Egejsko in Sredozemsko morje.. Prijateljsko pogodba s Poljsko bo sSflenila naša država in se bo ta pogodba podpisala v septembru v Ženevi. Da se more vse v pogod&o spraviti, kar bi to prijateljsko zvezo utrdilo, pojde zunanji minister na Poljsko. Manj prijateljsko razmerje z Bolgarsko dela se vedno veliko skrbi naši vladi. Na naše zahteve se- Bolgarska ni ozirala. Ima pač veliko ini mogočno zaščitnioo Anglijo, pa skrito, a za nas še bolj nerarno pomočnico — Italijo. Zato se je Bolgarska prav odločno uprla. Italija ima orožne vaje na naših državnih mejah. Italija se na vse načine pripravlja za bodočnost, te se pravi tudi za to, da napravi še nekaj korakov dalje po slovenskem ozemlju. Mussolini sam se udeležuje vojaških vaj v Sasso Ferrato. Revolucija v Mehiki. V posameznih krajih po Mehiki je nastala že prava revolucija. Vse višje državne uradnike, oficirje in druge so zaprli, ker so se potegnili za katoličane. General Estrado v San Diegu je bil vsled tega na povelje protikatoliške vlade ustreljen.. Bivši guverner v Mehiki Gardo je dobil strel v obraz. Nadškofa v Mehiki Mora so stavili pred obtožbo kot veleizdajaloa. Težko je verjeti, da mu bodo prizanesli. Samoobramba katoličanov je v Mehiki vedno večja. Upati je, da zmagajo proti nasilju nekaj brezvercev in dobijo pravice, ki jim gredo. Revolucija v Nikaragui v Ameriki. Na raznih krajih države se vršijo medsebojni boji med državljani In vladnimi četami. Obe strani sta precej enako močni, zato se je bati hudih spopadov. Domača vojna na Kitajskem traja dalje. Nekaj imenit-nejših se med seboj bori za nadvlado, ubogo ljudstvo pa trpi. Vsled velike vročine, ki vlada v teh krajih, se je začela širiti tudi kuga, ki poleg vojske mori med zanemarjenim kitajskim ljudstvom. Društvo narodov pa kliče države na posvetovanje za — svetovni mir! A tik pred zborovanjem so prišle v svet vesti, ki zelo vznemirjajo Evropo. Španija in Italija sta napravile neko tajno pogodbo glede Sredozemskega morja. Angleži so zelo vznemirjeni, ker Španija stavi take zahteve, da jih Anglija ne more sprejeti. Ni upanja, da bi zborovanje Društva narodov prineslo kaj uspehov. i*»: Obrtniki in trgovci! Glasujte dne 22. septembra t. 1. enodušno za kandidata »Združenih atanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji«, ki Vam jih bo priporočal v prihodnjih številkah »Slovenski Gospodar«! »Torej ste videli, kako so nas ujeli?« »Ne, ampak slišali smo. Indijanci imajo predobre oči, zato smo se skrivali, da bi nas ne ugledali. Kakor kače smo se po tleh plazili za vami. Pa bi bili vendar skoro izgubili vašo sled.« »A komu naj se zahvalimo za rešitev?« »Temu-le mlademu Indijancu, ki je bil bolj bistroumen, kot jaz stari gozdni tekač. On nas je opozoril na nekaj, kar mi še sedaj ne gre v glavo, čeprav aem to sam videl.« »A kaj je bilo to?« »Unkas je trdil, da konja, ki sta jih jahali deklici, stopata z obema nogama na eni strani naenkrat. Kolikor pa jaz vem, ne dela tega noben štirinožec razen medveda. A vendar imamo v teh krajih konje, ki tako stopajo. Prav to nam je kazalo njih sled dvajset milj daleč. Kakor sem že rekel, Unkas je opazil to hojo in njena sled nas je privedla do nalomljenega grma. Vnanja veja je bila nakvišku upognjena, kakor ženske trgajo cvetlice, vse drugo pa je bilo polomljeno očividno od moške roke. Iz tega sem sklepal, da so prežeči Mingi videli, kako je ona nalomila vejico in so potem polomili tudi druge, češ, da jih je podrl jelen z rogovi. Sicer pa je že čas, da kaj zaužijemo, dolgo pot imamo še pred sabo.« Ko so se pokrepčali, je naznanil Sokol, da je prišel cas odhoda. Sestri so dvignili v sedli, Heyward in David eta pobrala svoji puški, Sokol je vodil, Mohikanaa pa ata bila za zaplečje. VIII. Skozi sovražne straže. Pot jih je peljala proti severu preko tistih griWv in dolinic, po katerih jih je bil peljal Ma^va. Solnce je že pričelo toniti za daljnimi gorami. Ker jih je vedla pot po brezkončnih gozdovih, ni bila vročina več tako huda. Kakor poprej Magva, je tudi lovec pazil na tajna znamenja v divjini. Z enakomerno hitrostjo je korakal dalje ter ni bil niti za hip v zadregi zaradi smeri. Polagoma je gozd pričel temneti, večerni mrak ae je spuščal čedalje niže. Dolgo pot so že imeli za sabo, ko se je Sokol naenkrat obrnil in rekel: »Spominjam se, da sem v tem kraju svoje dni bil z Mingi in prelil prvo človeško kri. Takrat smo si postavili kladaro, da si glave zavarujemo pred roparskimi divjaki. Ako me ne varajo znamenja, mora to biti nedaleč odtod na levi strani.« S temi besedami je zavil v goščavo mladih kostanjev ter je nekaj sto korakov dalje naletel na jaso, kjer je na malem gričku stala kladara, spomin na nekdanje boje. Streha od lubja je bila sčasoma razpadla kos za kosom, samo silna bruna, čeprav le v naglici zložena, so ostala v prejšnjem stanu. Deklici sta razjahali, veseleč se večernega hlada in počitka. »Prijatelj«, je v skrbeh Heyward vprašal Sokola, »ali bi ne bilo boljše, da bi si za prenočišče zbrali manj znan kraj, kot je ta?« »Malo jih je, ki jim je znana ta kladara«, je počasi in zamišljen odgovoril lovec. »Jaz sem bil takrat še mlad, ko aem ae z Delavari udeležil boja proti Mohavkom, ki so jih preganjali in zatirali. Štirideset dni in štirideset noči so prežali sovražniki pred to kladaro na našo kri. Ko pa je to ie predolgo trajalo in so naše zaloge ie pohajale, smo nazadnje d rano planili ven in niti en mož ni »šel, da bi pripovedoval, kaj ae Je agodilo ta dan. Mlad aem bil ie ta- krat in nisem se mogel sprijazniti z mislijo, da bi meni; enaki ljudje gnili tu na golih tleh kot plen divje everine. Zato sem mrtvece kar sam pokopal prav pod tistim gričkom, na katerem sedite.« Sestri in Heyward so zviškoma vstali z zelenega groba. Še vedno so jih vznemirjali grozni dogodki, ki so jila doživeli in znova se jih je polastil strah. Heyward bi ne bil rad še dalje poslušal stvari, ki so vzbujale mračne misli in čuvstva, zato je opominjal k počitku. Možje so en del podrte strehe popravili, da ni mogla noter padati nočna rosa. Potem so deklicama pripravili mehko ležišče iz suhega listja. Ko sta se bili še enkrat Bogu zahvalili za čudežno rešitev, sta kmalu sladko zaspali. Dunkan je hotel bedeti blizu njiju pred kočo. Ko pa je Sokol opazil njegovo namero, je pokazal na Čdngagoka in je rekel: »Mi belei imamo pretežke in preslabe oči za tako stražo. Mohikanec nas bo čuval, zato mi drugi zaspimo.« Heyward je opazil, da sta ne daleč proč Unkas in utrujeni pevec mirno spala drug poleg drugega. Da bi preprečil daljše prerekanje, se je navidez udal ter se je naslonil ob steno kladare. Sam pri sebi pa je bil trdno odločen, da ne zatisne očesa. Sokol je kmalu zaspal. Okroginokrog je vse utihnilo. Nekaj časa je skušal bedeti, nazadnje pa so mu postajali udje čedalje težji. Zdaj se je mežikajoč ozrl proti migljajočim zvezdam, zdaj proti nepremični postavi Čingagoka. Nazadnje pa je zaprl težke trepalnioe. Objelo ga je poživljajoče spanje. * Vdbudil ga je rahel udare« po rami. Prestrašen je planil pokonau ter nehote aegel ob bok, kjer je navadno nosil sabljo. i t - . (Dalje prihodnjič. Kaj je novega? Opoaorilo staršem, ki dajo dijake v srednje šole. Zgodilo se je že, da so mnogi starši bili razočarani, ko so se naenkrat zavedali, da je sin pravaaprav na realki in ne na gimnaziji. Edina gimnazija na Štajerskem je le v Mariboru, drugod so realne gimnazije. Stariši, ki dajo sinove zato v šolo, da bi se posvetili duhovskemu stanu, jih naj zato dajo v gimnazijo v Maribor, ker se tu učijo latinščine, drugače se bodo morali dijaki na realnih gimnazijah učiti latinskega jezika posebej. Drž. gimnazija t Mariboru. Razpored v začetku šolskega leta 1926-27 je sledeč: Ponavljalni (razredni) izpiti v petek, dne 27. avgusta iz matematike, dne 28. t. m. iz latinščine, dne 30. t. m. iz ostalih predmetov. — V sredo, dne 1. septembra, so sprejemni izpiti za I. razred točno od 10. ure dalje; vpisovanje za te izpite se vrši tik do ure izpita, bodisi osebno ali z dopošiljatvijo rojstnega lista in šolskega izpričevala. — Dne 2. septembra ob 11. uri se vpišejo v svoje razrede lanski dijaki te gimnazije. S tem je redno vpisovanje za vse dijaštvo zaključeno. — Dijaki tujih zavodov se morajo za sprejem zglasiti do te ure oseb no pri ravnateljstvu. Zavod šolskih sester t Mariboru. Začetek šolskega 1. 1926-27. Dne 31. avgusta ob 8. uri se začnejo ponavljalni izpiti. Vpisovanje za vadnico, meščansko šolo in otroški vrtec je dne 1. in 2. septembra, od 8. do 12. ure dopoldne. Dne 3. septembra ob 8. uri zjutraj je preizkus iz petja za one, ki so sprejete za I. letnik učiteljišča. Ostal-j notranje gojenke naj pridejo v zavod vsaj dne 3. septembra, ker je dne 4. septembra ob 8. uri zjutraj šolska sv. maša na čast sv. Duhu. Začasna zatvoritev Pobrežke ceste r mestu Mariboru. Mestni magistrat naznanja, da ostane vsled regulacije Po-brežka cesta med Tržaško cesto in Kralja Petra trgu od pondeljka, dne 23. t. m., do nadaljnjega za vsaki promet zaprta. Stekel človek. Pred dobrimi tremi meseci je ugriznil na poti iz Kamnice v Rošpah pes posestnika Jakoba Gros iz Rošpaha št. 131. Ugriznjeni se ni veliko zmenil za malenkostno rano, ki se je kmalu zacelila in mu ni delala nobenih bolečin. Pred enim dobrim tednom se mu je pojavil naenkrat glavobol, ki je postajal zadnje dni neznosen. Niti Gros niti njegova okolica nista sumila, da bi utegnil izvirati ta glavobol od naraščajoče stekline. Glavobol je položil Grosa na postelj in v noči od četrtka na petek so' se pojavili na bolniku očitni znaki stekline. Ker je začel bolnik gristi krog sebe, so ga domači že v noči spravili v mariborsko bolnico. V bolnici je Gros zgrizel rjuhe in še drugo posteljnino, dokler ga niso vtaknili v prisilni jopič. Bolnica je javila steklega mestnemu fizikatu, ki ga je prepeljal v Pasteurjev zavod v Celje. Smrt vojaka v Mariboru. Utonil je v nedeljo popoldne pri kopanju v ribniku na Teznu neki vojak. Zašel je pregloboko v vodo, pa ni znal plavati. Njegovi tovariši so ga potegnili iz vode že mrtvega. Požar v Kamnici. Otožno je odmeval glas roga v temno in deževno noč v nedeljo opolnoči in naznanjal vašča-nom ogenj v vasi ter jih budil iz spanja. V plamenih je bil hlev gostilničarja Antona Vogrinca, ki je postal žrtev zločinske roke požigalčeve. Na hlevu je bilo natlačeno krme. Visok plamen je obseval stolp bližnje župnijske cerkve, odkoder se je oglašal plat zvona; ura je udarila polnoči. Dež se je vlil curkoma; nebo samo je pomagalo gasiti domači in mariborski požarni hrambi, ki je prihitela z avto-brizgalno in so se tako obvarovala sosedna poslopja. Nad vse žalostno pa je, da je našel smrt v ognju brat gostilni-čarjeve služkinje Jožef Drofenik, ki je na hlevu v senu prenočeval. Iz plamenov se je zaslišal obupen krik. Bil je priden 201etni mladenič, potrjen k vojakom, kolar, doma od Sv. Florijana pod Bočem. Uslužben je bil pri mestni občini mariborski. Obiskoval je ob nedeljah svojo sestro. To nedeljo je bil nekam bolj otožen, kakor da bi slutil nesrečo. Njegovo truplo so našli zjutraj med ožganimi in očr-nelimi bruni. Gospod mu daj večni mir! — Tekom lanskega in letošnjega leta je v Kamnici že zgorelo osem poslopij, vedno je bil ogenj podtaknjen, vsakokrat se je zločin izvršil na nedeljo ali praznik. Hudobnega požigalca, ki ima vse te požare na vesti, še niso izsledili. Ljudje so obupani in prestrašeni. Upamo, da pride v roke svetni pravici; vsemogočni, neskončno pravični božji roki pa gotovo ne uide. Žalosten shod liberalne advokatske stranke na Vrti-čah pri Gornji Sv. Kungoti. Pisar Spindler je prišel v nedeljo, dne 22. t. m., v gostilno Robnik in je tam priredil zborovanje advokatske samostojno demokratske stranke. Mož se je vračal iz Vrtič, kakor se vrača lovec, ki je cel dan stikal po hribih in dolinah, a se na večer vrača s prazno torbo, brez plena domov. Par Vrtičanov ga je poslušalo, a liberalno seme je padlo na nerodovitna tla. Saj vendar mi Vrtičani nismo na glavo padli, da bi šli s stranko, ki jo na celem svetu nihče ne mara in katero vodi brez-verski velikosrb Pribičevič, a v Mariboru in Ljubljani sami liberalni advokati, škrici, učitelji in profesorji. Če gre gospod Kai.... ž njimi, naj le gre. Bo ga že še glava bolela. Liberalni advokati in škrici so že marsikoga spravili v nesrečo. Saj je mož že v vseh strankah poskusil svojo srečo! Pošteni Vrtičani pa že ne bomo šli z liberalno advokatsko stranko! Orglarski mojster v Sloveniji so prav redki, a kar jih je, so strokovnjaki. Ko so v. Ptuju postavili v minoritski cerkvi nove orgije, smo jih dali tudi fotografirati in so jih »Novice v slikah« pokazale vsem čitateljem »Slovenskega Gospodarja«. V poročilu je bilo dostavljeno, da po vojni, odkar je umrl veliki orglarski mojster Ivan Milavec, nimamo domače orglarske tvrdke. To pa je pomota, kajti v Mariboru imamo znamenito domačo tvrdko Brandl, ki je postavila v času svojega delovanja že nad 200 orgelj, med drugimi tudi v mariborski stolnici in frančiškanski cerkvi. Imenovana tvrdka tudi sedaj izdeluje orgije vseh obsežnosti in ima naročila in priporočila ter zahval za izvršena dela v velikem številu na razpolago, ki dokazujejo, kako je tvrdka v tem oziru vpeljana. Da se je ta pomota dogodila, je predvsem vzrok to, da se »Novice v slikah« urejujejo v Ljubljani in ne v Mariboru. S to notico pa vse domače kroge, ki kedaj kaj potrebujejo zavoljo orgelj, opozarjamo, da imamo tudi v Mariboru domačo orgeljsko industrijo g. Brandla. Vsem občinam mariborske oblasti! Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne Šmartno ob Paki objavlja na poziv Zveze slovenskih vojakov iz Ljubljane, da se naj vse občine mariborske oblasti začnejo zanimati za vpostavitev spomenika v vojni padlim vojakom, umrlim in pogrešanim vojakom svoje občine. V vsaki občini se naj napravi ustanovni občni Zbor ter ustanovi podružnica Zveze slovenskih vojakov, ali pa odbor za vpostavitev spomenika v vojni padlim vojakom. Povsod, kjerkoli želijo vpostavitev spomenika, naj se obrnejo na podpisano Zvezo, katera bode poslala zastopnika centralnega odbora Zveze slovenskih vojakov, da tam ustanovi podružnico, ali pa vsaj odbor za vpostavitev spomenika ter da da tam vse tozadevne smernice in navodila, kako se nabirajo darovi, kako se je ravnati odboru, da doseže svoj cilj in namen v kratkem času. Vsaka občina naj dela na to, da dobi v doglednem času postavljen spomenik v vojni padlim vojakom. Nobena občina ne sme zaostali, vsled tega se naj vse merodajne osebe, občine, ki želijo spomenik, obrnejo na podpisano Zvezo, da pošlje centralnega odbornika na ustanovni shod. — Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne, Ljubljana. Meščanska šola pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Šolsko leto 1926-27 se otvori po sledečem redu: Dne 30. in 31. avgusta bodo ponavljalni in razredni izpiti,' dne 1. septembra do 8. do 12. ure vpisovanje v vse štiri razrede, dne 2. septembra skupna šolska maša in dne 3. septembra reden pouk. Nov betonski most pri Bišu pri Sv. Bolienku v SI. gor. Po dolgem času je zdaj vendar dograjen most na okrajni cesti, ki ga je razdrla prva povodenj. Ta teden bo izročen novi most javnemu prometu. Težko smo čakali že nanj. Vožnja po stranski občinski cesti je bila grozna. Do osi so se kolesa vlekla po blatu, težki vozovi in avtomobili sploh niso mogli voziti, in če se je kak avtomobil podal v pol metra globoko blato, je obtičal in so ga morali a voli vleči iz glObočine. Občinska cesta pač ni bila pripravna za tolik promet. Zdaj bo konec čakanja in muk. Novi most je iz betona, betonsko ploščo podpirajo še močne traverze. Na vsaki strani so štiri betonski stebri, tako da ima celi most zelo lepo obliko. Vse delo je izvršil zidarski mojster Zupe« od Sv. Ane v Slov. gor. Stari most je bil lesen in se bodo preostali deli prodali na javni dražbi. Požar v Njivercih pri Hajdini. Pri posestniku Žirov-niku je nastal požar, ki je upepelil gospodarsko poslopje in hišo. Nagla pomoč požarne hrambe je preprečila, da se ogenj ni razširil po celi vasi. Pogoreli posestnik trpi prav občutno škodo, ki je z zavarovalnino le malenkostno ¿rita. Samomor. V Vivanjcih pri Sv. Urbanu pri Ptuju se je pretekli teden obesil kočar Urban Irgl. Samomor je izvršil najbrž v duševni zmedenosti. Plazovi in povodnji so napravile v okolici Ptuja veliko škodo. Zlasti so oškodovani posestniki vinogradov, večinoma sami Ptujčani, katerim so plazovi uničili vinograde in sadonosnike. Smrtna nesreča pri mlatvi. V torek so pri kmetu Al. Trunku v Rucmancih pri Sv. Tomažu mlatili oves z mla-tilnico na vitelj. Pri tem sta bila zaposlena zakonska And. in Liza Petek, želarja iz domače vasi. Hitro, ko so začeli, je Liza Petek segla z grabljami čez mlatilnico po snopje ter se pri tem približala stroju tako neprevidno in nesrečno, da jo je sklep, ki veže drog od vitlja s kolesom mlatil-nice, zagrabil vzadaj za krilo ter jo potegnil nase. Zavrtel jo je trikrat okrog sebe ter jo vrgel ob tla, ko se je krilo pretrgalo. Pri tem je dobila tako težke notranje poškodbe, da so jo popoldne istega dne prepeljali v bolnico v Ormož, kjer pa je že po preteku ene ure, previdena s sv. zakramenti umrla. Rajna je bila pridna žena, dobra soseda, delavna in skrbna gospodinja. N. p. v m.! — Letos se sliši o več nesrečah pri mlatilnieah, zlasti pri parnih. Pri delu s stroji previdnosti in pazljivosti nikdar ni preveč! Smrt v mlatilnici. V Likolah pri Ptuju se je dogodila strašna nesreča. Pri posestniku Pernatu so mlatili z mlatilnico. Šestletni sinček posestnika Franc se je motal krog mlatilnice, prišel v preveliko bližino koles, ki so ga nenadoma zgrabila ter mu zdrobila glavo in prsi koš. V nekaj minutah je bil mrtev. Smrt vrlega moža. V nedeljo, dne 15. t. m., smo položili v grob moža stare korenine, moža poštenjaka Antona Kugler, po domače Kovača iz Zavrha pri Galiciji v Savinjski dolini. Njegove vrline je znalo ljudstvo upoštevati; bil je nad 20 let Občinski svetovalec, 18 let cerkveni ključar župne cerkve v Galiciji, načelnik krajevnega šolskega sveta in 10 let do svoje smrti podnačelnik posojilnice v Galiciji. Bil je miroljuben, v družbi ljubeznjiv in prijazen z vsakim. Kot skrbnega moža in očeta ga je ljubila njegova družina, ki je vzorna in poštena. Njegova pridna žena bo pogrešala svojega vrlega moža, s katerim sta 42 let sre čnega zakona preživela in se veselila in žalost skupno nosila, posebno ko jima je padel v vojni sin ekonom Jernej. Mož je bil vedno čvrst in močen, ali zadnja španska mu je zapustila nasledke, vsled katerih je umrl v 68. letu starosti. In njemu so prvemu zapeli novi zvonovi na zadnji poti. Bog daj njemu večni mir, njegovi družini tolažbo, nam pa mnogo tako vrlih mož! Silno neurje in toča v Makolah pri Poljčanah. Zadnjo sredo je divjala po makolski župniji silna nevihta z udari strele in točo. Toča je padala tako na gosto, da je pobelil i na debelo njive ter travnike. Na nekaterih mestih je bilo videti ležati točo, ki je bila debela kot jajce. Škoda vsle 1 toče je na koruzi in ajdi ogromna. Posestniku Alojziju Černogi pri Sv. Ani je udarila med nevihto strela dvakrat srečke še v Cirilovi tiskarni, ali pa še hitro naroči z dopisnico! Če vplačaš dne 29. avgusta denar za kupljeno srečko, še zadostuje. Samo opozarjamo, da so srečke, ki so naročene, pa dne 29. avgusta še ne plačane, neveljavne! Kdor srečke, ki jih je prevzel v razprodajo, do 29. aVgusta ni poslal nazaj- se bo smatralo, da jih je razprodal, oziroma sam kupil, in mora znesek plačati! Društvo Katoliški dom v Ljutomeru javlja, da je neki razprodajalec izgubil en blok srečk od štev. 4000 do 4100. Ker najditelj srečk ni prinesel nazaj in jih tudi ni plačal, so od tega bloks veljavne samo prodane srečke in sicer štev. 4000—4020 4036, 4037, 4043, 4063, 4064, 4096, 4100. Razprodajalce srečk nujno prosimo, da takoj vrnejo nerazprodane srečke. Denar mora poslati najpozneje do 29. t. m. Na poznejša vplačila se ne bomo ozirali. Polzela. V nedeljo, dne 29. avgusta, se vrši pri nas predavanje o letošnjem romanju Slovencev v Lurd. Predava č. g. Ante Karo iz Šoštanja, kateri se je romanja u-deležil osebno. Predavanje je razdeljeno v dva dela in sicer prvi del o pomenu Lurda popoldne po večernicah v cerkvi, drugi del kot popis letošnjega potovanja pa zunaj cerkve. Uljudno vabimo! Bog živi! Vojnik. V nedeljo, dne 29. avgusta, ob treh popoldne se vrši v gledališki dvorani v Vojniku predstava znamenite Finžgarjeve igre »Naša kri«. Vprizori jo Prosvetno društvo iz Frankolovega. V našem lepem trgu vlada za to prireditev veliko zanimanje. Vsi tržani in okoličani Voj-nika ste k tej predstavi uljudno vabljeni! Šmarje pri Jelšah. Torej fantje iz šmarskega, rogaškega in kozjanskega okraja, ste se odločili že za v nedeljo na fantovski tabor k Sv. Roku!? Ako se še niste, storite to takoj! Dnevni red imate itak na plakatih. Pri popoldanski prireditvi se cene znižajo pri stojiščih za otroke 3 din., za fante in druge udeležence pa 4 din. Torej na veselo svidenje! Bog živi! Artiče. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Artičah priredi v nedeljo, dne 29. t. m., dve veseloigri in sicer: »Lažizdravnika« in »Čevljar«. Igra se vrši v šolskih prostorih. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Poročila S. L. S. Shodi SLS. V Prekmurju se vršita v nedeljo, dne $9. avgusta dva okrajna shoda Slovenske Ljudske Stranke: predpoldne ob 11. uri v Murski Soboti pri cerkvi za okraj Murska Sobota, popoldne ob 15. uri v Črensov-cih pri cerkvi za okraj Doljna Lendava. Govorijo g. dr. 'Anton Korošec, poslanec K1 e k 1 in drugi. Pri Sv. Frančišku Ksaveriju se je v nedeljo, dne 22. t. m., vršil velik okrajni shod Slovenske Ljudske Stranke. Na shodu je govoril med velikim odobravanjem ljudskih množic voditelj slovenskega naroda dr. Korošec in za njim narodni poslanec Ž e b o t. Zborovalci niso samo navdušeno pritrjevali besedam govornikov, ampak so izrekli tudi neomajano zaupanje SLS in Jugoslovanskemu klubu. Na shodu so bile številno zastopane vse župnije, občine in vse krajevne organizacije. Shodu je predsedoval župan g. Marko Blekač. Po shodu se je pod njegovim predsedstvom vršila seja okrajnega odbora SLS, na katerem je podal zaupno poročilo poslanec Žebot. Poročila, ki so jih podali zastopniki posameznih krajevnih organizacij, pričajo, da SLS v gornjegrajskem okraju v vsakem oziru vrlo dobro napreduje. Poslanec Franjo Žehot priredi zborovanja dne 28. avgusta v S p o d n j e m P o r č i č u, dne 29. avgusta pri S v. Antonu in v Ose ku pri Sv. Trojici, dne 5, septembra po rani sv. maši v S e 1 n i c i ob Dravi, dne 12. septembra pri Mariji Snežni in v Zgornjem Jakobskem dolu, dne 19. septembra pa na V u r b e r g u in na H a j-d i n u. Naša društva. Obvestilo društvom. Izvedeli smo, da ponekod finančna oblast pobira na vsako vstopnico pri prireditvah 2 din. za poplavljence. Obveščamo vsa društva, da je odlok, ki je to zahteval, preklican, ker ni bil zakonit. Zato ni finan- čna oblast upravičena, pobirati te posebne takse. — Kar zadeva 20%, oziroma 10% na vstopnice, pa javljamo, da je začasno treba plačati 20%, kdor ni prosil in dobil za do-tično predstavo izrecno iz Beograda ugodnosti 10%. Naprosili pa smo merodajne kroge, da posredujejo za dosedanjo ugodnost. 0 vspehu bomo poročali. Hoče. Orel v Hočah priredi v nedeljo, dne 29. avgusta popoldne ob treh in zvečer ob osmih igro »Divji lovec« v društveni dvorani. K obilni udeležbi vabi odbor. Orlovska srenja Sv. Lenart v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 29. t. m., pri Sv. Juriju v Slov. gor. popoldanski orlovski izlet z javnim nastopom Orlov, Orlic ter naraščaja. Vabi se vsa okolica, ki se zanima za lepe orlovske ideje. Bog živi! Sv. Benedikt v Slov. gor. Proslava 251etnice tamburaš kega zbora se ne vrši V nedeljo, dne 29. t. m., temveč v nedeljo, dne 5. septembra. Na dnevnem redu je igra »Kolajna«, razni gledališki prizori, predstavljajo jih gojenke gospodinjskega tečaja, govor, deklamacija in razne pevske točke, solospevi, možki in mešani zbor. Zelo lepo bode! Na veselo svidenje, domačini in sosedje! Svetinje pri Ormožu. Tukajšnji Orli priredijo dne 5. septembra t. 1. točno ob treh popoldne kratko igro v dveh dejanjih »Pogodba«. Potem se vrši tombola z lepimi dobitki na vrtu g. Franca Weberja, trgovca v Ivanjkovcih. Tom-bolske karte se dobijo v trgovini g. Weberja, komad po 3 dinarje. Cenjeno občinstvo prav uljudno vabimo na prireditev! Bog živi! Sv. Jurij oh Ščavnici. Bralno društvo vabi na otvoritev novePergerjeve ute v nedeljo, dne 29. avgusta. Popoldne po večernicah se bo igrala kmetska igra »Zemlja«. Potem prosta zabava z burko »Damoklejev meč«. Kdor hoče videti kaj novega, naj pride! Pod stolpno uro neke cerkve je sledeči napis: »Vsaka ura rani, zadnja usmrti«. Ali ne bo ranila tvoje srce, dragi bralec, tista ura, ko bo dne 29. avgusta ob pol štirih popol dne v Katoliškem domu med koncertom žrebanje efektne loterije Katoliškega doma v Ljutomeru in se bo vlekla številka za številko, pa boš obžaloval, zakaj tudi ti nisi kupil srečke?! Zadnja ura se bliža, porabi jo! V Mariboru dobiš v hišo. Na srečo je bil ta udar v zadnjo sobo, kjer ni bil nikdo, sicer bi ga bilo ubilo. Udari niso napravili druge škode na hiši, kakor da so podrli dimnik in ubili eno šipo. Tretja strela je udarila v 8 metrov od hiše oddaljeno hruško. Pred 40 leti je ravnokar omenjena hiša vsled u-darca strele pogorela do tal in sta bila tedaj ubita dva človeka. Žalostna bodočnost. (Dopis izpod Boča.) Koder sem hodil po letošnji petkratni strašni poplavi, povsod sem gledal isti žalostni prizor: po hribih grozne plazove in strahovito zaostalo letino, v ravninah pa razdrapane ceste, raztrgane in odnešene mostove in brvi in nove struge potokov. Posebno ravninci obupno vprašujejo: kaj bo Jemo jedli ljudje in s čim bomo krmili svojo živino? Hribovci so se že tolažili, da si bodo za silo še pridelali živeža, dobili precej sadja in še vsaj za domačo potrebo nabrali v skrbno obdelanih vinogradih. Današnji popoldan (18. avgusta) jim je tudi to skromno upanje pobrala grozna toča. Ob dveh se je za Bočem stemnilo in iz silnega bobnenja smo sklepali, da vihar žene hudo uro proti Krapini. Komaj smo si oddahnili. Pa naenkrat se obrnejo vetrovi in zaženejo nevarne oblake nazaj nad Boč, od njega pa proti vinorodnim krajem šmarske in sosednjih župnij. Celo četrt ure je igla toča na suhem, neusmiljeno klestila in sekala koruzo in grozdje, obirala sadje, teptala pokošeno otavo in trgala 'in mesarila naša potrta srca. Kakor daleč je segalo oko, je bila zemlja pokrita z ledeno odejo in je izgledala kakor po zimi po prvem snegu. Po tolikem delu, skrbi in trudu in po tako strašnih stroških za obdelovanje polja in vinogradov smo dvakrat uničeni vsled vednih povodnji in današ-mje strašne toče. Strašna nevihta z močno točo je prihrumela v sredo popoldne preko Sladke gore (okoliš Šmarje pri Jelšah). Toča je naletavala na redko preko 10 minut, proti koncu pa spet na debelo.Lansko leto nam je vzela velik del goric — na mestih celo ves pridelek, — letos pa spet. Ljudje stojijo in zrejo na opustošeno zemljo kakor pogorelec na pogorišče. Po tleh je vse polno nezrelega sadja, zlasti sliv. Državna pomoč nam je neobhodno potrebna. Kaj bo? Ljubi »Slovenski Gospodar«, pomagati nam sicer ne moreš, pa če ne prineseš ta dopis, nam bode vsaj nekoliko odleglo, da smo se ti mogli potožiti. Saj te imamo radi in smo te vselej veseli, ko priromaš k nam. Zato nas le tudi zdaj potolaži! Železniška nesreča pri Štorah. V nedeljo, dne 22. t. m., je potniški vlak št. 519 od 11.20 dopoldne pri km 337 med postajama Štore—Št. Jurij povozil 751etno beračico Marijo Cmajl iz Žibeka pri Šmarjah. Bila je na mestu mrtva. Splašeni konji v Trbovljah. Poročajo nam: Ko se je v nedeljo popoldne peljala gostilničarka gospa Vokarjeva k svoji hčerki, omoženi z rudniškim uradnikom Kolbeznom, na obisk, so se kočijažu konji splašili, kočija se je prevrnila, gospa pa je prišla pod njo. Težko ranjeno po glavi in po plečih in nezavestno so izvlekli izpod voza in jo prenesli v bolnico. Kako se je godilo Radiču v Tuzli v Bosni? V mestu Tuzla v Fosni je bil Radičev veliki shod napovedan že več nego 14 dni in so se delale za slovesnost tega shoda največje priprave. Shod se je res vršil zadnjo nedeljo in potekel takole: Radičevci so pričakovali, da bo to eden od največjih Radičevih shodov in so računali, da se bo zbralo do 20.000 ljudi. Iz celega okrožja pa je prišlo komaj 2000 ljudi in še med temi veliko število radovednežev seveda. Že pred samim pričetkom shoda je večje število poslušalcev začelo rogoviliti proti Radiču. Nezadovoljneži so napravili na zborovališču tak kraval, da je Radič moral utihniti, navzlic temu, da je dr. Pernar, ki Radiča stalno sprem Ija, si prizadeval pomiriti nezadovoljneže s pomočjo žan-darmerije in policije. Ali tudi s pomočjo te je bilo nemogoče, pomiriti kričačev. Nemir se je razvil do takega viška, da se je med posameznimi skupinami začel krvav pretep, tekom katerega je bil eden smrtno ranjen. Štiri so pozneje aretirali. Radič sam ni mogel govoriti dalje, kakor pol ure, drugi govorniki pa, kakor Šibenik in Neudorfer, pa sploh niso mogli priti do besede. Radič je bil ob teh nemirih skrajno ogorčen. To rogovilenje je izraz razpoloženja bosanskih -množic, ki najbolj čutijo neuspelost Radičeve de-magoške politike. Radi tega pretepa v Tuzli je prišel Radič v Beograd, da tukaj pri vladi protestira proti takemu načinu delovanja njegovih nasprotnikov, posebno pa proti temu, ker ni hotelo orožništvo poslušati njegovih ter dr. Pernarjevih naredb. Orožništvo je namreč odpovedalo poslušnost, ko je Radič zahteval, da naj pričnejo proti neza-dovoljnežem z najostrejšim nastopom. Orožništvo ni hotelo tega storiti, ker bi v tem slučaju prišlo do velikega krvoprelitja. Radi tega je Radič že na shodu izjavil, da bo delal nato, da se tamošnji okrajni glavar ter orožniški komandant odpustita iz državne službe, kar pa je zelo malo verjetno, da mu bo uspelo. Glavno krivdo za te dogodke vali Radič na dr. Nikiča (Nikič je minister, se je ločil od Radiča in imajo svoj poslanski klub), ki je bil pred nedav nim časom v Tuzli, kjer je osnoval svojo lastno organizacijo. Radi tega je Radič sklenil, da obračuna z dr. Nikičem. Njegovo bivanje v Belgradu je s tem v zvezi. Sam Radič je izjavil, da mora dr. Nikič čimprej iz vlade. Dr. Nikič pa ¡je izdal obširno poročilo o Radičevem neuspehu v Bosni. V poročilu pravi, da so razočarane hrvatske mase nezadovoljne z Radičevim govoričenjem. Zato je njegov pohod skozi Bosno, ki bi moral biti slavnostni pohod, popolnoma propadel in se je spremenil v javno nevoljo proti Radičevi politiki. Velikanskega morskega psa so dne 19. t. m. ujeli pri Sv. Jakobu nad Crikvenico ob Hrvatskem Primorju. Dolg je 6 metrov in tehta 1500 kg. Ljuto so ga napadali orikve-niški ribiči, pa mu niso mogli zlepa do kože. Pet močnih •mrež jim je pretrgal in štiri strele v glavo je prenesel, predno je omagal. Ribiči so morsko zver-raztelesili in je imela 300 kg drobovine, tako da očejena tehta 1200 kg. Na velikem čolnu so jo pripeljali v Crikvenico in jo v luki ©b malem molu, kjer so jo kopališčniki za malo odškodnino lahko ogledovali. Celi dan je imela žival dovolj po-setnikov. Pred par tedni so ravnotam ujeli morskega psa, ' P» je tehtal le 500 kg. Crikveniaki ribiči so umevno ze-Jo ponosni na svojo lovsko srečo. V Grčiji imajo zopet državni prevrat. Grčija je doži-rvela zopet novo revolucijo. Komaj si je dosedanji samo- držec Pangalos nekoliko utrdil svojo oblast s tem, da je dal zapreti vse svoje nasprotnike, ki so se mu zdeli nevarni, je začel na tihem proti njemu pripravljati revolucijo general Kondilis. Ko se je Pangalos s svojimi ministri podal na oddih, je general Kondilis z uporniškimi četami popolnoma mirno zasedel glavno mesto Atene ter prevzel vso oblast v svoje roke. Ministre in zaupnike Pangalosa je ukazal takoj zapreti. Sam Pangalos je takoj, ko je izvedel za prevrat, hotel pobegniti najprej na letalu, katero je bilo vedno pripravljeno v njegovi bližini, toda letala revolucionarjev so mu beg preprečila. Nato se je vkrcal v tor-pedovko »Pergamos« ter hotel pobegniti v Italijo. Ostale bojne ladije so torpedovko zasledovale ter po kratkem boju prisilile, da se je udala. Pangalosa so prepeljali nato v Atene ter ga zaprli. Novi oblastniki ga nameravajo sku- i pno s svojimi ministri postaviti pred vojno sodišče. Prebivalstvo cele države je sprejelo vest, da je Pangalos zrušen, z velikim veseljem, ker je njegov režim Grčiji zelo škodoval. Davki so bili visoki, vrednost denarja je padla in o-sebne svobode ni bilo. Tudi razmerje med Grčijo in našo državo bo ostalo nespremenjeno. Vprašanje je seveda, koliko časa bo ostala ta nova vlada na krmilu. Grčija je de-| žela večnih revolucij in ni izključeno, da bo čez par mesecev na krmilu kak drug general. Avstrijska granata na dvorišču našega dvora v Beogradu. Nedavno je prišel na mestno komando neki Nemec in izjavil, da je na dvorišču našega dvora zakopana avstrij j ska 42 cm granata. Z izkopavanjem se je pričelo, ko je ! kraljevska dvojica odšla na Bled. V globini 3^ metrov je , j v resnici ležala 42 cm granata. Izkopani sta bili tudi dve j okostji. Granato so nato prepeljali na Rakovico, kjer so jo razstrelili. Venec, sestavljen iz samokresov na grobu Džerdins-kega. Zastopstvo uradnikov iz Tule, ki je prišla v Moskvo k pogrebu Džerdžinskega, je položila na njegov grob originalen venec, ki je sestavljen mesto iz cvetlic iz samokresov, ki so zvezani med seboj z bodečo žico. Sovjetske oblasti so odredile, da se razstavi originalen venec v moskov skem muzeju. Orkester, obstoječ iz samih igralcev na orgljice. Svetovna razstava v Filadelfiji, ki je bila otvorjena te dni v proslavo 1501etnice neodvisnosti Zedinjenih držav Sever-! ne Amerike, ima svojevrstno zanimivost: uniformirano godbo, obstoječo iz 80 12—loletnih dečkov, ki igrajo na orgljice. Uniforma dečkov je modra in rumena, kakoršna je zastava mesta Filadelfija. j 19.308 oseb umrlo vsled kačjih pikov. Lansko leto so ; usmrtile v britski Indiji divje zveri 21.841 ljudi. Od teh je umrlo vsled kačjih pikov 19.308 oseb, 940 so jih raztrgali tigri. V Madrasu so ustrelili'tigra, ki je bil več let strah in trepet vse okolice in ki je odnesel vsega skupaj nad 125 ljudi v džunglo. Stoletnica ladijskega vijaka. Sto let je te dni, kar je v tržaški luki plula prva mala poskusna ladjica tehnika Josipa Ressla. Opremljena je bila z vijakom, ki jo je gnal s hitrostjo 4 milj. Josip Ressel ni iznajditelj vijaka; iznašel ga je že Arhimed, a zasluga Resslova je, da je postal vijak uporaben v plovbi. Že pred njim so delali poskuse j z vijaki, pritrjenimi ob bokih ladje, a ti poskusi niso uspeli. Šele njegova iznajdba, namestiti vijak med gredelj j in krmilo, je prinesla pričakovani uspeh. Pred sto leti je bila Resselova ladjica še brez parnega motorja, gnali so jo delavci, ki so obračali z velikim vretenom pogonsko gred. Šele par let pozneje, leta 1829, je Ressel zmogel s svojimi skromnimi sredstvi parni stroj; vdelal ga je na ribiško ' barko, a pri poskusni vožnji je odpovedala parna cev, ki j je bila premehko lotana, kar je bil zadosten vzrok reak-eijonarni avstrijski policiji, da je naravnost prepovedala vse nadaljne poskuse. Resslova iznajdba je bila pokopana in šele po več letih je zagledala v Angliji zopet luč sveta. Smith je zgradil nekaj parnikov, opremljenih z vijakom, ki so se tako dobro obnesli, da je dala angleška admirali-teta graditi po njihovem vzorcu vojne ladje. Iznajditelj sam je pa stradal, bil je pač Čeh, Slovan v Avstriji. In vendar je ravno ta mož pripomogel k popolnemu preobratu v plovbi. Sto let je preteklo in svetovni promet sloni i na parnikih, ki jih žene Resslov vijak, ne le to, tudi zrak si je pridobil propelerski vijak, zmagoslavno se je vzdignil k mogočnemu poletu preko morja nad oblake. Smrtna kazen za goljufivo trgovanje z denarjem je v» navadi na Kitajskem. Tam je dal general Čangsolin 12 ban kirjev — med temi je bilo 7 milijonarjev — obesiti, ker so uganjali goljufije z denarjem. Denarno kazen za kratko krilo, gole roke, gol vrat je j vpeljala švicarska vlada. In sicer je prva kazen 50 švicar-I skih frankov, drugokrat se kazen podvoji. Tudi pri nas bo ; treba tupatam že tako kazen. Ker vlada itak potrebuje denarja, naj le tak davek vpelje, pa druge zmanjša. Strašen potres na Liparijskih otokih. Na Liparijskih otokih je divjal v soboto grozovit potres. Mnogo vasi je po polnoma porušenih. V Malfi se je porušilo 400 enonad-stropnih hiš, v Selinu pa je nad 100 hiš težko poškodovanih, tako da obstoja nevarnost, da se vsak hip sesujejo. Prebivalstvo prenočuje na prostem. Skoraj vse cerkve so več ali manj težko poškodovane in bodo morale malodane vse stolpe in zvonike porušiti, da ne povzročijo še večje škode. Vojaška oblast je odposlala v prizadete kraje večje vojaške oddelke, da postavijo za prebivalstvo šotore in barake. Nesreča je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Podobice s sliko Slomškovo in podobice Žalostne Matere božje, ki jo je Slomšek posebej častil, so pravkar do-tiskane. Na obeh je popis njegovega svetega življenja in blagoslovljenega delovanja z molitvijo za njegovo poveli-čanje. Prve, z obširnejšim besedilom, stanejo komad 25 para, druge 15 para. Pri naročilih nad 100 komadov 10% popusta. Naročajo se pri stolnem dekanu dr. Ivanu Toma-žiču v Mariboru. V Cirilovi tiskarni v Mariboru je izšla dolgo pričakovana knjiga »Džungla«, drugi del. Stane mehko vezana 14 din., po pošti 15 din. Istotam se dobi »Džungla« prvi del. Mehko vezana 18 din., po pošti 19.50 din. Prevajalec je priredil znano povest ameriškega pisatelja N. K. Burrou-ghsa tako, da jo sme vzeti v roke vsak dozorel bravec. Vsa kočljiva mesta so izpuščena, sirovosti omiljene. Prvi del je vzbudil živo zanimanje, zato bodo prijatelji »Cirilove knjižice« gotovo tudi po drugem, sklepnem delu prav radi segli. Nova knjiga. Ravnokar je izšla »D u š i e a«, II. de!, katero so si mnogi že toliko poželeli. Stane broširana brea poštnine 25 din., s poštnino pa 27 din. — Dobi se tudi »D u š i c a«, I. del, ki stane 18 din. in poštnina. Naroia se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Društvo za prodajo Singer šivalnih strojev Bourne & Co., podružnica Celje, obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da je izstopil kot zastopnik pri nas g. Frano Zupane ia Žalca in nima več pravice, sklepati pogodbe ter inkasirat» za nas. DR. MED. VL. MOGILNICKI zdravnik, zopet redno ordinira v Sv. Juriju ob j. ž. v lastni hiši št. 92. od 2. septembra naprej. Pisma iz domačih krajev. Sv. Križ pri Mariboru. Tudi nas je doletela velika sreča, da smo dobili od davčne oblasti prelepe listeke, kjer so bile napisane nevarne številke za naše prazne žepe: osebna dohodnina. Sena smo imeli malo, zrnje je slabo,, krompir se kvari, koruze ne bo veliko, vinograde nam napadajo razne bolezni, deževje nam je pokvarilo njive, cena živine je malenkostna, naš les bi morali skoro napol zastonj dati, davki in druga plačila pa rastejo do nezmaglji-ve višine! — Dne 29. t. m. imamo občni zbor naše Posojilnice z običajnim sporedom, kjer se hočemo še posebej pogovoriti o naših gospodarskih težavah. Pridite vsi sosedje in člani! Gornja Polskava. Veselje in žalost se menjavata v našem izobraževalnem društvu. Pretečeno sredo, dne 18. t. m., smo občutili prav vsi globoko žalost, ko smo spremljali na zadnji poti eno izmed najibolj zvestih in skrbnih članic našega društva ter pridno cerkveno pevko Ivanko Pliberšek, ki je s svojim prijetnim sopranom kaj rada povzdigovala čast božjo in je z mnogimi Marijinimi pesmimi, ki so ji bile v posebno veselje, pokazala, da pozna, da ljubi svojo nebeško Mater. Komaj 17 ¡let stara, si je s svojim lepim vedenjem, i odkritosrčnostjo in točnim izpolnjevanjem društvenih pravil pridobila ne le srca društvenega članstva, ampak tudi zaupanje mnogih drugih, kar je pokazala velika udeležba pri njenem, res ginljivem pogrebu. Nosile so jo belo oblečene tovarišice, pevke. Težko je bilo slovo od tebe, Ivanka. Nikjer, nikjer tolažbe v srcu ni. Pa, križ nam sveti govori, da zopet vidmo se nad zvezdami. Do tedaj pa počivaj v miru! Sedaj pa še nekaj veselega. Dne 8. septembra, na Marijin praznik, priredi naše društvo »Skala« popoldne po večernicah igro »Deseti brat.« Kako ste predrzni, bodete rekli, da se spravite na tako težko igro, ko nimate ne primernega odra in ne drugih priprav! Prijatelj, jaz ti pa rečem: Pridi, poglej in potem sodi! Tudi toliko zaželjeno knjižnico bomo, kakor upamo, še pred zimo uredili! Sv. Martin na Pohorju. Umrla je dne 15. t. m. po dolgi in mučni bolezni daleč okrog poznana Marija Ačko, po domače Likši, gostilničarka ter bivša posestnica v Šmart-nem št. 5. Kako dobra gospodinja je bila, je pokazal njen veličasten pogreb. N. v m. p.! — Dne 16. t. m. ob pol 10. uri ponoči je izbruhnil požar pri g. Antonu Pliberšek, posestniku in županu v Kalšah, ter mu upepelil popolnoma vse. Zgorelo mu je tudi osem svinj. Le pridno gašenje je bilo vzrok, da se ogenj ni razširil po sosednjih poslopjih. Zavarovan je bil zelo nizko. Požar je nastal skozi hudobno roko. — Dobili smo k naši podružnici sv. Urši tri lepe železne zvonove, kateri bodejo dne 29. t. m. blagoslovljeni. Nabiralcu za zvonove g. Francu Juhart v Slov. Bistrici ter darovalcem najlepša hvala! V kratkem pa še dobimo tudi k podružnici sv. Areha lepe zvonove. — »Domovina« pride tudi k nam, katero pa na vsak način ne maramo, mi hočemo samo naš list »Slovenski Gospodar«! Sv. Bolfenk v Slov. gor. Dne 2. septembra, to je prah. četrtek, na god sv. kralja Štefana, patrona občine Trnovska vas, bo tukaj živinski sejem. Ker prihaja na sejem mnogo kupcev, se pričakuje, da se bo prignalo na sejem tudi mnogo lepe živine, da bo ustreženo vsem: kupcem in prodajalcem. — Županstvo. Sv. Marko niže Ptuja. Spremili smo k zadnjemu počitku dne 13. t. m. 681etnega očeta Vincenca Zelenika iz Prvenc. Na velikonočni praznik je bil predpoldan še dvakrat v cerkvi, čeravno je imel % ure hoda do nje, pa bili sta to zadnji poti v cerkev, ker še isti popoldne ga je zadel mrtvoud, desna stran je bila hroma in govoriti ni več mogel. Vsa zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Trpei je silno hudo, a potrpežljivo. Večkrat je bil spreviden s sv, zakramenti. Lani v tem mesecu je rekel, da bi še enkrat rad šel na božjo pot na sv. Gore, pa se je odločil in storil to dolgo pot nad 30 ur hoda tja in nazaj. Globoko veren je bil skrben oče za časno in večno srečo svojih otrok. »Slovenskega Gospodarja« je zelo rad čital, pa tudi druge nabožne liste. Ostali materi in otrokom naše sožalje! On pa naj počiva v miru! Ormož okraj. V pondeljek, dne 30. avgusta 1926, ob 13. uri se vrši v smislu § 119 obrtnega reda, oziroma § 17 pravil obrtne zadruge oblačilnih strok za sodni okraj Ormož ustanovni občni zbor imenovane zadruge v klubovi so-ibi hotela Rajh (Bauer) v Ormožu. Pridite vsi obrtniki oblačilnih strok iz celega okraja, ker gre za Vašo korist. Volite si može, ki Vam bodo stali na strani. Okraj je zelo velik. Zato volite lastne ljudi, da tako ne bo zastopano le mesto, da bodo tako delali dobro in skromno za vse enako. Na svidenje! — Eden iz okraja. Žetale. Iz vseh krajev beremo poročila o strašnih poplavah in povodnjih. Žetalčani pa trpimo svojo nesrečo tiho in potrpežljivo. Nismo se sicer bali, da bi nas voda odnesla, ker živimo bolj v hribih, pač pa smo bili v nevarnosti, da nas zemlja žive zasuje in pokoplje. Dne 8. in 9. t. m. trgali so se taki plazovi in v toliki meri, da tega nikdo ne pomni. Najbolj so bile prizadete občine Kočice, Nadole in en del Dobrine. V Kočicah se je nekaterim posestnikom odtrgalo 10—15 plazov, tako da imajo sedaj skoraj celo po sestvo uničeno. Bregove je raztrgalo, doline pa zasipalo 9 kamenjem in e nerodovitno zemljo. Največjo težavo pa pag imamo s tem, da nam je zaprt ves vozni promet, vsi zasebni poti iin vse občinske ceste so tako pokvarjene, da jih več let ne bomo popravili. Pičle pridelke, kateri so nam še ostali na kakem bregu, si moramo sedaj vse znositi, ker ni nobena eesta za rabo. Rečica ob Savinji. Pred kratkim so obhajali starši našega vlč. g. župnika zlato poroko. Redko in veselo! Poročal ju je sin, vlč. g. Alfonz Požar, župnik rečiški, maševal in obhajal pa drugi sin č. p. Kamil Požar, gvardijan iz Studencev .pri Mariboru. Bog živi! Poročil se je zgleden mladenič Joško Klemše z Marijino družbenico Nežko Žmavc iz Pobreža. Želimo obilno sreče! Tekom sedmih tednov je izgubila naša Marijina družba tri članice. Umrle so vse za jetiko. Dne 30. junija smo pokopali 201etno Angelo Blatnik, dne 9. julija 201etno Jozefo Goričar in dne 21. avgusta 261etno Francko Tratnik, vse iz Zadretja. Marijina družba jih je polnoštevilno spremljala k pogrebu, g. voditelj pa se je od vsake poslovil s prekrasnimi nauki za ostale druž benice. Št. Janž pri Rečici. V nedeljo, dne 29. avgusta, vsi v Št. Janž pri Rečici, ker tukaj priredi gasilno društvo, odsek Grušovlje, veliko vrtno veselico, ki se vrši pod kozolcem in na vrtu g. Majerholda, gostilničarja in trgovca v 3t. Janžu. Ker je čisti dobiček namenjen v kritje stroškov za novi Galisni dom, vabi k obilni udeležbi najuljudnejše gasilno društvo. Trnava, Št. Rupert pri Gomilskem. Dasiravno se le malokedaj sliši o nas, vendar ne spimo. Novembra lanskega leto smo si ustanovili Prostovoljno gasilno društvo, katero bo letos koncem septembra dobilo novo motorno ttrizgalno, ki bo ena najtežjih podeželskih. Dobavi jo tvrd-ka Smekal. Tudi gradbeni odbor za postavitev Gasilnega doma je pridno na delu. Dan blagoslovitve bomo javili poz neje. Da se je društvo v tako kratkem času razvilo, gre v prvi vrsti zahvala darovalcem in veliki .požrtvovalnosti «lanov. Ponikva. Tukajšnja kmetijska podružnica je pod vodstvom svojega načelnika g. Ant. Kociperja napravila dne 23. t. m. poučni izlet na kmetijsko šolo pri Sv. Juriju ob j. šel. Zastopnik tamošnjega ravnateljstva g. Koprivšek je z veliko potrpežljivostjo razkazal izletnikom šolske prostore m učila, vrtove in sadonosnike, mlekarno in kmetijske stroje, kakor tudi moderne naprave za živinorejo. Udeleženci, katerih je bilo 32, so z izletom prav zadovoljni ter izrekajo tem potom vodstvu kmetijske šole najtoplejšo zahvalo. Trbovlje. Škoda, ki jo je napravilo zadnje deževje, je tudi v našem kraju velika. Vse ceste in pota so več ali manj pokvarjene, plazovi so večini posestnikov še bolj poškodovali, kar je že prej slabo rastlo na njivah in travnikih, voda je odnesla veliko zemlje in jezov. Odbor SLS je posredoval na občini in na okrajnem glavarstvu, da bi popisali škodo v svrho podpore in odpisa davkov, pa so odgovorili, da naj vsak sam napravi prijavo in jo kolekuje 3 25 dinarji, je pa zopet vprašanje, če bo sploh prišlo kaj podpore. Upati je, da se bo vsaj tisti denar, 15.000 din., ki je bil v Trbovljah nabran za poplavljence, razdelil med domače oškodovance. Tudi rudniku je pod Retjem potegnil velik plaz, pa mu je napravil velik dobiček, ker je odkril veliko plast premoga, da ga lahko kar na dnevu kopljejo. — Loterijski odbor Društvenega doma je zgradil ob glavni cesti čedno hišo za prvi dobitek. Hiša ima dve sobi, Suh in jo, shrambo in veliko klet. Med ljudmi, ki hodijo mimo, je vedno prerekanje, vsak hoče biti tisti srečni, ki jo bo zadel. Bo res sreča, ker hiša je vredna 300.000 K. Sv. Rupert nad Laškim. Na Mrzli planini je umrl dne 24. t. m. Franc Jelene, p. d. Mlakar, v krepki moški dobi, komaj 43 let star. Bil je pravi krščanski gospodar, vrl kmet, večleten požrtvovalen cerkveni ključar na Svetini. Kdor ga je poznal, ga je spoštoval. Pogreb je četrtek, dne 26. t. m., ob 10. uri dopoldne. Pokopan bo pri Sv. Rupertu. Počivaj v miru, blagi mož! — V nedeljo, dne 22. t. m., so imeli Kalobčani pri podružnici Sv. Jakoba, kjer je bilo cerkveno opravilo, javen shod: nekdanji samostojneži, sedaj radičevci. Salobir jim je dal prostore; udrihali so po JL <3«y < Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd itd. - Prevzema vsakršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobno in na debelo. Na dobro in na debelo. Proda se novi čevljarski stroj: Singer pri g. Zelenko Ignac, us niaru v Ptuju, plačilo tudi na obroke. 1141 Več koleseljev, paručev in gospodarskih vozov po ceni na prodaj pri H. Krivanek, Maribor, Loška ulica 2. 110S Južno-^taierska hranilnioa Oelfe v lastni hiši Cankarjeva ulica St 11, nasproti pošte. - Ustanovljena leta 1880 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago. Somišljeniki, širite naše listel 28. avgusta—5. septembra 1926. Posebna razstava: dom in ognjišče. 25% znižana vožnja. legitimacije (vstopnice) z avstrijskim vizumom se dobijo za 15 din. pri špediciji A. REISMAN, MARIBOR, VOJAŠNIŠKA ULICA ŠT. 6. Oglas. V kookurzni zadevi Franca in Antonije Cucek v Ptuju aaaprodajale se bodo od upraviteljstva konkurzne mase aepremičnine in sicer: zemljišče vi. št. 34, 247, 360 k. o. Podlože, vi. št. 280 k. o. Rogoznica, vi. št. 480 k. o. Spodnji Breg, vi. št. 260 k. o. Sv. Lovrenc, vi. št. 153, 212 k. o. Žu-jpečjavas, vi. št. 301 k. o. Gerečjavas, vi. št. 528 k. o. Haj-dina, v celoti posameznih vložkov in če ni za iste kupcev, g>o posameznih parcelah. Cena posameznih zemljišč je odvisna od vrednosti po Bnvenfurni ocenitvi. Za površinsko mero in za meje se ne prevzame odgovornosti. Kupna pogodba postane pravnoveljavna z odobre-ajem od strani ministrstva za agrarno reformo. Kupnina, kakor tudi pristojbina in stroški pogodbe in ¡prepisa listine ter desetina se mora položiti pri podpisu fcnpne pogodbe. Razprodaja se vrši na licu mesta in sicer: v Podložah 2. septembra ob 10. uri, v Rogoznici dne 3. septembra ot» 11. uri, v Sp. Bregu dne 3. septembra ob 3. uri popolne, v Sv. Lovrencu, v Župečjivasi, v Gerečjivasi in v Haj-dim dne 4. septembra ob 10. uri, sestanek v gradiču Strelišče. Reflektanti morejo že pred določenimi razprodajnimi aaroki svoje ponudbe staviti upravitelju konkurzne mase Vekoslav» Knkovcu, odvetniku v Mariboru. V Mariboru, dne 19. avgusta 1926. 1155 Redni ob sili zbor Hranilnic« in posojilnice na Polzeli, r. z. z n. kateri bi se imel vršiti dne 15. avgusta 1926, se preloži in se isti vrši dne 6. septembra 1926, z istim sporedom in dnevnim »edom, kakor je bilo razglašeno v 30. štev. »Slovenskega Gospodarja« z dne 29. 7. 1926. PiieMitev ee objavljenega občnega zbora se je morala iz mršiti zato, ker je bilo vse članstvo napovedanega dne v Braslovoah zaradi vojaških zadev. 1156 Hranilnica in pesojilnica v Novi cerkvi i. z. z n. z. vabi na evoj !3 o f,; redni letni obeni zbori Jne 19. septembra 1926 v avojih prostorih v župnišču. — Tzpored kakor zadnja leta. — Začetek ob 15. uri. — V rfožajn nesklepčnosti s evrši veljavno občni iber pal ure pozneje ob vsakem številu članov. 1IBBIISIIIIISSISSSIIIIB Kmetje šmarskega srezal Botri is birnsaaci! K sedanjem težkem času potreba Tam je poceni in dahra M»f», zato pridite samo v staro, domačo trgovine Ed. Suppanz v Pristavi. Movo blage! Najlepše naolhreniha la blrmska darila. VBflBflflBflBBBflflBBBBBBBBB Ji m SliSftl •2 « € •3 •3 % € Pozor» 1 Pozorl Dijaki 1 Starši I TISKARNA S Vi CIRILA v Maribrn, Koroška cesta štev. 5 in njena PODRUŽNICA ? Maribora, Aleksaidnua cesta 6, pred frančiškanske eerkfije ima na razpolago: I. vse šolske knjige za gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko šolo, za meščanske in osnovno šole. 2. vse druge šolske potrebščine kakor: risalne sklade, risalne deske, risala, risanke, risalni papir, zvezke, radirke, svinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cene zmerne. — Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča eenj. dijaštvu in staršem: PODRUŽNICA CIRSL0VE TISKARNE, Aleksandrova cesta 6. TISKARNA SV. CIRILA, Koroška eesta B, r? I I I t® Dr. med. Klara Kukovec Maribor, Gosposka ulica 2 ordinira zopet od dne 14. avgusta 1926 nadalje. Rev» i V trgovini ^ Franc Kolerič. ?si Ii Ameritaacii i Celja GLAVNI TRG (pri farni cerkvi). Amerikanec izdeluje sam, zato prodaja: morate kupovati, ker tam dobite dobro blago po nizki ceni. Velika izbira blaga vseh vrst, 1198 111111111 n i a i ii in nrTTTnrinnnrTinnnDrrirTTnronmn Ustanovljena leta 1839, Lambret klobučarn» Celje. Kralja Petra eesta Št U trgovina klobukov in klobučarskih Izdelkov. Velika zalogi ¿9-mačih suknenih čevljev. — Popravila po najnižjih cenah. odeje (koutre) od ... štofaste moške obleke od . štofaste fantovske obleke od eajgaste moške obleke od eajgaste fantovske obleke od eajgaste hlače od ... . moške kape, štofaste, od . belo platno od..... druki od ...... din. 140,— naprej din. 400.— napref din. 100.— naprej din. 150.— naprej1 din. 80.— naprej din. 45.— napre| din. 30.— napre) din. 9.50 naprej din. 10.— naprej — Ostanki po lastni ceni. — V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robo^v, predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovratatk nogavic. PSS Ako res hočete šparati in poceni kupiti, potem se preiti» čajte in pridite k Amerikancu v Celje pri farni cerkvi I.......n II II h u u 11II n ñ» m a i n n II II n II n innnnm iinnri Lesni trgovci in industrijalci pozor! Dne 7. septembra 1926 se proda ob pol 11. uri na licu mesta v Vrbju pri Žalcu v Savinjski dolini na javni dražbi Poljšakora žaga s posestvom vred. Nanjmanjši ponudek 333.002 din. 35 p. Žaga sestoji iz več-listega venecijanskega jarma (Kreutzgatter), iz ene listne venecijanke, dveh naprav za krožno žago, stroja za brušenje žag in naprave za prirezovanje hlodov, vse v dobrem in takoj uporabljivem stanju z lastno in trajno vodno silo črez 30 HP. Leži v ravnmi ob okrajni cesti in je oddaljena y* ure od železniške postaje Žalec v Savinjski dolini ter ima bogato lesno zaledje. Na razpolago je sedem stanovanjskih prostorov s tremi kuhinjami. Zemljišča ca 4 ha so sposobna za hmeljsko kulturo. Gospodarsko poslopje je novo. — Naprava je sposobna tudi za druge panoge industrije. 1148 sa-vj ►vi r^ •V* M - M «O» Khi , ' Vi u J * ' i 4 k j >. .< w i Priporoča so' TIskarna sy. Cirila ? Maribora. polj «k« kvižc •f mnogi telijo Krlstasovo pedohe (kerpniej. Be astreio ljudem, jih je oskrbela Tiskarna »v. Cirila v Mariboru, kjor se dobijo p« sledečih coBah: H cm veliki po 656 D, 75 cm veliki po M« », 10 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki pa SM D, 108 cm veliki po 950 D in pe 128« B. 1M cm veliki pa 170« R, S tonski kiPiši a loseaa podobe (korpusom) stane]«: Velikost M cm po 42 in 77 D, 28 cm po 55 in 90 D, 8© cm pa I? la 10« D, 16 cm pe 98 in 116 B, 4« cm pa 146 Stenski kpiii S fcavtaasta pedebo stanejo v rasalM vellkaatiS ¿Z i, !&. II ia 84 B, Stoječi kx>iži ■ Kvvlnaste podoba stanej« v i Ia inpeljavah po 22, E4, E8, raznih Velikostih 80 ia 86 D. Iapeljava je celo oknsna ia solidna ter ae topla priporoča, da si vsak, kdor krife potreboje, Isto kupi v Tiskarni »v. Cirila v Maribora. ' a Naložite denar le pri * Ljudski posojilnici v Celju registrirani zadragi z ¡itomejeno zaiezt . Cankarjeva ulica i poleg davkarije (poprej pri »B«,«« volu«), kjer je aajbolj varno naložen in se najugodneje obrestuj«. j0 Reatai in invalidni davek plačuje posojilnica. Posojila po najnižji obrestni meri. Posetnikom Maribora priporoča se obisk restavracije „GRAJSKA KLET,, ki nudi pod novim vodstvom zopet prvovrstna vina, Iz-borno kuhinjo ter vzorno postrežbo. — Dnevno umetniški. koncert. 1095 CJURO^ILJAH, Maribor lastnik. in ¿i meike in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, ijlitlH, celir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini on J. N. So«, Maribor Alekaandreva eesta 18. imiiiiiiiiuiiE NIG je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini SS norconr Godbena glasbila in strune Priporočam svojo največjo zalogo pihal ter glasbil iz lesa, kot: gosli, kitare, tamburice itd. po najnižji ceni. Za nehibni in čisti zvok se se jamči Vsa popravila se izvršujejo v lastni delavnici, strokovnjaško. VACLAV SCHRAMM, CELJE špec. delavnica za Izdelovanje gddbenih glasbil Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih. Cape! Glejte! MARTIN SUMER, KONJICE Ker hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam i trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. Za obilen obisk se uljudno priporočam! Za obilen obisk se priporoča: K DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9. CBVLJABNA Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave po konkurenčnih cenah. Dominik Urile Breg št- 1., Cel3@. Razpošilja se tudi po pošti. — Na zahtevo se pošljejo tudi ceniki Na malo. 378 Na veliko. Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se raduje! it-1 m vedno sveže iz Zagorja, najfinejši Trboveljski in Splitski Portlandcemeirj zidno in strešno opeko kakor tudi vse druga stavbne potrebščine in cementne izdelke priporoča po najnižjih cenah C. Pickel, Korona ulica 39. fe « ■ B B S fl m R ^BSBBeaBfiSBBBKiBigaBflBBaBBB^^Bae^ Beiak & Inkret, Celje* Prešernova ulica 3 Vodovodne Inštalacije naprava modernih higijenltnlfc Električne Instalacije telefonske, zvončne in signalne ■aprave. Radio-antene. Popravila transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih aparatov itd. kopelnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, centralne jave. Popravila centralnih kuh ] a v, kotlov, armatur, sesalk itd kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila se izvrši j« točno in solidno, z večletno garancijo. Cene konkurenčne, Informacije, proračuni, načrti vedno na razpolafo. B&BBBBBBBBBBBBflBBBflBBBBBBBB» BBBBBB mmmsmmmmimi mmmmBmse&emm mmmm mmm mtmmmm&miBmmm. m Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru, Stilni illa iL( m.i Mi illa it,I Dbrettuje hranilne vloge brez odpovedi po 8*, na trimesečno odpoved po 8*. Edino najboljši Telefon 913 šivalni stroji in kolesa so le JOSIP PETELINC-A LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) = znamke Gritzner, Adler in Phonii = za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke Dublex. Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. frva Jugoslovanska žična industrija d. z o. z. Celje Tov. telefon št. 117. Tov. telefon 6t. 111, Izvršuje vse vrste žičnih pletenin in tkanin ter raznovrstne železne konstrukcije, ograje za gozdove, vrte in parke ter tenis igrališčaj Mreže za presipanje, posteljne vloge, železne postelje itd. 818 ZLATO vsebuje v Vaši roki se nahajajoča Zlatorog-terpentinovo milol Zadružna gospodarska banka d. d. BmEmrm SBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiaBBBBa XI Podružnica Maribor« lariil, iiTUftl|ail palači, Aleksandrova mit i, pral Iranžiškanak« cerkvi]«. I gosle najkulantnejef « NtjrBj« sfrettaruj« vlof m knjižice in ▼ tekoiea ratsam. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije. «BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBH tU iS CS IS IS m K HI HI m is is in m m is m 31*«: Tlakama ,v. Cirila v Maribor«, pred.tavoik: Loo Brože, poslovodja v Maribora. a®»I>odarja«, predstavnik: Janui — Urednik: Januš Golee, novinar ▼ Maribor«. Izdajatelj: Komore!) »Hlave«tkc$» Gole«, novinar v Maribor«. wrzae se sum? in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni PrariFranckov kavni "la pocenjuje kavo, ¡o krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihu spada neobhodno Pravi Franck.