2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. marca 2015  Leto XXV, št. 13 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 26. marca 2015 Porabje, 26. marca 2015 MEJE SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA STR. 2 ČE MAŠ RAD MLAJŠE, PA NJIM POMAGAŠ.. STR. 4 Pavlovi plaketi za porabski učiteljici 15. marca 1848 so se v (takrat še ločenih predelih prestolnice) Budimu in Pešti odvijali prevratni dogodki, ki so čez nekaj časa pripeljali do nastanka prve neodvisne madžarske vlade in osamosvojitve države izpod habsburškega jarma. Vojna za svobodo je nato trajala še več kot leto dni, na koncu pa je bila madžarska vojska le poražena. Želja po neodvisnosti je tlela naprej tudi v časih represije. V okvirih osrednjih županijskih proslav ob 167. obletnici peštanske revolucije so v Sombotelu županijski, mestni in univerzitetni voditelji najprej položili vence pri kipu predsednika prve neodvisne madžarske vlade Lajosa Batthyánya. Praznični program se je nadaljeval na Županijski hiši s slavnostno sejo Skupščine, kjer je predsednik te organizacije László Majthényi v svojem nagovoru poudaril: »Revolucija je bila nenadna, napetost je že naraščala, v njej pa sta bili prisotni poezija in ljubezen do domovine prav tako - toda tudi končna sodba nad narodom.« Predsednik je še izpostavil, da so takrat postali del madžarskega naroda meščani in kmetje, bogati in revni, ter tudi člani domačih narodnostnih skupnosti. Človeška veličina še nikoli ni bila prisotna v tej meri, je še povedal predsednik Majthényi. Kakor je to že dolga leta navada, so predstavniki skupščine na slavnostni seji izročili županijska priznanja. Za dejavnost na gospodarskem, šolskem in novinarskem; javnoupravnem, kulturnem in zdravstvenem; socialnem, mladinskem in športnem; policijskem in manjšinskem področju so se zahvalili številnim aktivnim ljudem v Železni županiji. »Pavlovo spominsko plaketo« je prejelo pet ljudi: predsednik Nemške samouprave Sombotel Tamás Friedl, predsednik Hrvaške narodnostne samouprave Horvátlövő László Kovács, umetnostni zgodovinar na Univerzi v Kaposváru dr. habil. Zoltán Lőrincz ter dve Porabski Slovenki, novinarka Radia Monoš-ter Margita Mayer Gašpar in učiteljica na OŠ Jánosa Aranya Marta Sukič Šerfec. Margita Mayer Gašpar je po zaključku študija dvanajst let poučevala slovenski jezik, kasneje pa glasbeno vzgojo na OŠ Gornji Senik. Sodelovala je pri nastanku šolske pesmarice, sama pa je pela v dveh porabskih zborih - še danes je članica Komornega zbora ZSM Monošter. Poučevala je tudi v Monoštru, od leta 2006 pa je novinarka Radia Monošter. Marta Sukič Šerfec se je s poučevanjem v nižjih razredih ukvarjala od leta 1976. Vselej se je trudila za krepitev skupnosti in skrbela za strokovnost pri delu učiteljev. Za učence je organizirala tudi izvenšolske dejavnosti, vestno in temeljito je poučevala slovenski jezik. Njeno zadnje službeno mesto je bila OŠ Jánosa Aranya v Monoštru, od koder je na začetku marca odšla v pokoj. V imenu uredništva čestitamo obema nagrajenkama za priznanje. -dm- Margita Mayer Gašpar (na sredini) s predstavnico predlagatelja, Zveze Slovencev na Madžarskem, Biserko Bajzek Marta Sukič Šerfec s predlagateljem Tamásem Császárjem Nove knjige MEJE SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA Kljub sorazmerno bogati publicistični dejavnosti o manjšinah večina avtorjev obravnava eno, največ dve narodnostni skupnosti. V zborniku člankov Meje slovenskega kulturnega prostora (Ljubljana 2014), ki je pred kratkim izšel v sozaložništvu Svetovnega slovenskega kongresa, Inštituta za narodnostna vprašanja in klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru, se avtorji ukvarjajo z zamejskim prostorom, v katerem živi do 173 tisoč Slovencev; med avtorji ni nobenega iz Hrvaške. Zbornik so uredili Luka Klopčič, Janez Stergar in Zdenka Volarič, sodeluje 17 avtorjev, recenzenta sta bila dr. Matjaž Klemenčič in dr. Mitja Žagar. Članki so razdeljeni v dve skupini, in sicer Raziskovanje slovenskega kulturnega prostora ter Sedanje stanje in prihodnost kulturnega prostora. »Projekt je bil zasnovan kot simpozij, na katerem se seznanjamo s podatki, v kakšni kulturni in jezikovni obliki ter do katere mere so ohranili slovenski jezik in kulturo naši slovenski rojaki v sosednjih državah, in se soočili z aktualno prob-lematiko. Kaj in koliko jim še, poleg izobraževanja v večinskem jeziku države, v kateri živijo, pomeni izobraževanje v slovenskem jeziku? Kaj za njih in za nas pomeni skupno kulkturno, gospodarsko, izobraževalno ter obče življenje, ki nas z vstopom v Evropsko unijo lahko še tesneje poveže tako na kulturni kot tudi na nacionalni ravni enotnega kulturnega prostora,« je v zapisu Namesto uvoda, napisal Franci Feltrin, predsednik Slovenske konference Svetov-nega slovenskega kongresa in predstavil pot projekta izpred desetletij Ko ne bo več meja do preimenovanja v projekt zdaj Ko ni več meja. Tudi članek Koliko vemo o naših rojakih in o sebi je napisal Franci Feltrin. Ocenjuje, da bi se morala Slovenija kot država bolj zavedati nacionalne občutljivosti, kajti »Kljub vsem grožnjam se moramo zavedati, da so naše manjšine del slovenskega narodovega telesa in da kot manjšina uživajo posebne pravice.« Stane Granda se je ukvarjal s temo Slovenstvo med cent-rom in periferijo do leta 1918 in že uvodoma zavrnil mnenje nekaterih tujih zgodovinarjev, »da smo Slovenci izmišljotina konca 19., če ne šele začetka 20. stoletja.« Devet desetletij raziskovanja na Inštitutu za narodnostna vprašanja je tekst Sonje Novak Lukanovič. Iz članka spoznamo razvojno pot te pomembne, leta 1925 ustanovljene ustanove pod imenom Manjšinski inštitut, predhodnika zdajšnjega INV. Raziskovalci posegajo na vsa področja proučevanja manšin, se ukvarjajo z izseljensko problematiko in romsko tematiko. INV je organiziral številna domača in mednarodna srečanja. Prav je, da izpostavimo, da se je med raziskovalci INV uveljavila tudi Porabska Slovenka dr. Katarina Hirnök Munda. Z obletnico nastanka INV se pod naslovom Skupni slovenski kulturni prostor in koncept manjšinskih kulturnih avtonomij iz sredine dvajsetih let dvajsetega stoletja ukvarja tudi Samo Kristan. Pomenljiva je avtorjeva ocena o povezavi INV z evropskim prostorom in ustanovami. Danijel Grafenauer predstavlja dr. Julijana Felaherja (1895 - 1969) in njegova prizadevanja za narodnostni obstoj koroških Slovencev. Raziskovanje Slovencev v Italiji. Razvoj, izzivi in perspektive slovenskega kulturnega prostora ob 40. obletnici Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI je razpravo naslovila Zaira Vidau. »Izpostavila bi aktualno sodelovanje z raziskovalnim projektom Mladi v slovenskem zamejstvu«, ki zadeva mlade in njihov po-ložaj v sodobnih obmejnih stvarnostih. Raziskovalno ekipo sestavljajo raziskovalke in raziskovalci iz Slovenije in vseh štirih zamejstev. Poglavje Sedanje stanje in prihodnost kulturnega prostora začenja Suzanne Weitlaner s člankom Slovenski kulturni prostor na Štajerskem. Avtorica ocenjuje, da je imela slovenščina vedno težak po-ložaj na Štajerskem, kajti tu ni bilo nikoli pouka slovenščine. »Tu in tam je učitelj uporabil slovenščino v prvem razredu ljudske šole. Njegov cilj pa ni bil razvoj slovenske materinščine, ampak čimprej približati učence nemškemu jeziku.« Zato dr. Zinka Zorko ugotavlja, da se je jezik prenašal iz generacije v generacijo po ustni tradiciji in »pravi čudež je, da se je sploh ohranil.« Dialog kot evropski izziv, je razprava Boruta Marjana Sturma o avstrijski Koroški v širšem evropskem kontekstu, medtem ko Nanti Olip piše na temo Prisotnost slovenščine v javnosti na avstrijskem Koroškem. V članku so primeri iz cerkve, šolstva, uradov in javne uprave. Rudolf Vouk je članek naslovil Meje slovenskega kulturnega prostora na Koroškem in v Avstriji, Sergij Pahor iz Trsta pa razmišlja na temo Slovenski kulturni prostor v Italiji. Porabsko-slovenski pogled na Slovenijo in slovenski na Porabje; Slovenski kulturni prostor? je temeljita, s konkretnostmi podprta in predvsem kritična razprava Valerije Perger. Avtorica opomni, da ni znanstvenica, ampak »le kirurško natančna opazovalka predmejskega (za izraz predmejski Slovenci me je navdušil Miran Košuta) bitja in žitja ...« Avtorica našteje številne napake, ki jih delajo tako na Madžarskem kot v Sloveniji v odnosih do Porabja, še zlasti pa ohranjanja jezika in gospodarskega razvoja. »Matična domovina Slovenija je prihajala v Porabje s kulturo, knjigami, izobraževanjem, obljubami, romantičnim pojmovanjem slovenstva in občasnimi opozorili, da je pravo le slovenstvo, kakršnega si za Porabce zamišljajo gospe in gospodje v Ljubljani. A od vsega naštetega se, žal, ne da živeti!« piše Valerija Perger in poudari: »Se v Sloveniji zavedamo, kaj je za Slovence v Porabju, ta usodno pomemben branik slovenstva na skrajnem severovzhodu naše jezikovne in etnične meje, pomembno?« Avtorica odgovarja z »ne« in ponudi nekaj predlogov: »potrebujejo malo drugačno skrb in pozornost matice; kakšno skromno gospodarsko osnovo z zavezami o rabi in učenju slovenskega jezika, slovenski kruh in sokove slovenske besede, da bodo začutili, da vemo, da so pomembni...« Potrebno je več dobrih učiteljev slovenščine, »Ja, slovenščino moramo prinašati Porabcem ljudje, ne papir in zidovi.« Ali matica čuti zamejstvo, ali zamejstvo čuti matico? zanima Dejana Valentinčiča, medtem ko je Rudi Merljak svoj članek naslovil Slovenci med kozerijo in tragedijo, v katerem analizira vsebino sporočila Ko ni več meja. Člankar ugotovi, da »tudi, ko ni več meja, ostanejo stare omejitve! Ostajajo lastnosti oziroma značilnosti, ki jih ni mogoče odpraviti tako enostavno, kot je mogoče odpraviti meje!« O zaprekah pri uresničevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora piše Peter Kovačič Peršin; Borut Korun zatrdi: Identiteto je najprej treba imeti, za zaključek pa Janeza Stergarja zanima, ali smo Slovenci in slovenska država na novem razpotju? In postreže s številnimi statističnimi in drugimi podatki ter ocenami. ERNEST RUŽIČ PLAN PROGRAMOV DRÜŠTVA PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV za leto 2015 Düšni pa srčni dar v dolini Ritkarovci-Sakalovci En tau varaški, števanovski pa domanji verički-ritkarovski penzionis-tov smo si svojo želenje spunili, gda smo se napautili poglednit püngrad najprvi sprtolejšnji rauž v goštjaj, tau je veliki zvonček, vogrski tőzike, za steroga žau, ne poznamo domanjo menje. Od Verice po doudji pauti, prejk brga, prejk dola, prejk sonžati pa velki goštjaj, v sprvajanji potoka s svojo čisto, töj pa taum fejs gora zmautano vodauv od traktorni kolaj, se špancerati je nika posebno. Eške bola v tej, nej rač rosnato mladi lejtaj, prejk skakati potoka, oditi po s trnjom nota zaraščani potaj, si dola kvkniti na zadnjen tau ali vcejlak na glavau kobacniti. Med težko potjauv smo itak z veseldjom poslöjšale pripovejdanje domanji lidi. Vajnin Miška bači pa Magda Zadori ali töj rojana Margita Kovač pa Elza Geček (Majkova) so nam gučali od svoji spominov na svoja mlada lejta. Ženske, nej zaman, ka smo ijrašnje od naigerosti, kumar smo se včakale, gda se že gnauk oprejo pred nami vrata püngrada lejpi rauž. Najprvin samo par grmauv, te pa vsebola globoko, vse bola kmični tau, vsebola na vekšom pa nagausti so nas pozdravlale s svojo naravno lepoto v dolini med Ritkarovci pa Sakalovci. Čütili smo se, kak bi v nebese prišli. Sveti Baug, hvala tebi za te čüdovit lejpi dar! Tau je bilau za düšo pa srce, nej pa za roke. Toga se nej smej delati, ka se te vse tau leko uniči! Gora smo si djali, ka k leti iz dva tala pridemo, eni iz Sakaluvec, drügi s te strani pa se vküper srečamo v »nebesaj velkega zvončka«, prvi sprtolejšnji rauž. Vsejm domanjim pa podpredsednici Marijani Kovač se lepau zavalimo za vodenje, za vküp spravlanje lidi, samim penzionistom pa baug plati, ka so se dali pozvati pa, ka smo tak lepau skaus spelali tau paut. Srečne so bile članice varaškoga kluba penzionistov, stere so na pozvanja Anuške Pénzes tü leko zadobile tau nepozableno doživetje. Tekst pa foto: Klara Fodor, predsednica DPSP I. PROGRAMI ZA CEJLO DRÜŠTVO fašenska nedela, 15. februar Varaški slovenski fašenski karneval vküper s Slovensko narodnostno samoupravo Slovenska ves-Varaš petek, 26. junij Izlet na slovensko Koroško (Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Črna na Koroškem, Podpeca, Mozirje, Logarska dolina, Slovenske Konjice, Žička kartuzija) v Sloveniji nedela, 2. avgust Glasbeno-zabavni veseli zadvečerek v Andovci vküper z mladino. Porabske pa prekmurske gledališke igre, krompirovi festival, tekmovanje v küjanji nedela, 22. november Srečanje na konci leta z adventno-božičnim programom pa občni zbor v Slovenskom daumi v Varaši. II. MALI PROGRAMI, stere si pripravi en-en ali več krajov Januar Löjpanje tikvini goščic v Slovenskoj vesi pondejlek, 12. januar Djilejš predsedstva v Slovenskom daumi v Varaši Januar-februar Pripravlanje fašenski mask nedela, 15. februar Gastronomske delavnice : pečenje kroflinov srejda, 11. marec Srečanje s predstavniki Drüštva penzionistov Rogašovci na Gorejnjom Seniki Pejški v püngrad velikega zvončka (tőzike) med Ritkarovci pa Sakalovci četrtek, 2. april Srečanje z mladim novinarom Dušanom Mukičem, steri de nam pripovejdo svoja doživetja od potaj po Sloveniji v Slovenskom daumi v Varaši sobota, 11. april Srečanje z mladimi držinami prejk Lokalne pa slovenske narodnostne samouprave Sakalovci v Slovenskom daumi v Varaši Ročna sekcija Drüštva penzionistov Murska Sobota navči pripraviti čestitke, karte na materinski den pondejlek, 27 april Bograč pri vertinji Zadori na Verici. Pejški z Verice v Šalovce na sladoled pondejlek, 11. maj Djilejš predsedstva v Slovenskom daumi v Varaši petek, 15. maj Pejška paut na Tromejnik z Gorejnjoga Senika. Gastronomska delavnica v Hiši jabolk petek, 12. junij Tura z biciklini v Otkauvce. Srečamo se z otkauvskimi mlajši pondejlek, 15. junij Djilejš predsedstva v Slovenskom daumi v Varaši petek, 26.junij: Mala prauška v Jak, ogled obnavlane cerkve Julij-avgust-september Brali mo gobe s svojimi vnuki. Gobovi piknik Kopanje kromčov. Kromčovi piknik petek, 4. september Mala prauška od križa do križa na Janezovom brejgi na Gorejnjom Seniki pondejlek, 28. september Delovno srečanje s prejdnjimi Drüštva penzionistov Murska Sobota, Puconci, Šalovci pa Rogašovci. Priprava planov, konkretno kak vküper delati v nauvi leti petek, 2. oktober Ogled spominske sobe pokojnoga lončara Karla Dončeca, kapejlice Oreovecz pa piknik (gobovi) pri vertinji Zadori pondejlek, 5. oktober Djilejš predsedstva v Slovenskom daumi v Varaši Oktober -november: Kukarco mo trgali, brali v Slovenskoj vesi 11.,12. november Rokodelske delavnice: Včili mo se pripravlati božične okraske s kukarčnoga lupinja s pomočtjauv naše članice Iluške Dončecz pa božične kartice s pomočtjauv ročne sekcije Drüštva upokojencov Murska Sobota v Slovenskom daumi v Varaši November-december Löjpanje tikvin guščic na Gorenjom Seniki pa v Slovenskoj vesi Skaus leta: - aktivno sodelovanje v kulturni skupinaj Slovenske zveze - aktivno sodelovanje pri vodenji rokodelski-gastronomski delavnic pri razni organizacijaj pa pri pripravlanji tej razstav -verniki, Varašanci pa Slovenčardje si moramo vzeti za doužnost oditi k slovenski meši v Varaši - redno odimo na porabske programe, najbole stere pripravlajo slovenske organizacije - sodelovanje s porabsko mladino prejk svoji članov, slovenski drüštev, samouprav - sodelovanje z matičnim rosagom, z Drüštvi penzionistov Murska Sobota, Puconci, Šalovci, gorejnjisenički penzionisti z Drüštvom penzionistov Rogašovci PREDSEDSTVO DRÜŠTVA SI GORA DRŽI PRAVICO, KA PLAN PROGRAMOV PO POTREJBI LEKO SPRMENI! Vekši tau veseli žensk, stere so se najbole daleč pokisile titi po več kilometrov dugi dolini Naše ženske so se tak razstrausile, ka smo najzadnjim eške ténje nej mogli dola vzeti. Leko so je Vajnin Miška bači s svojim žmanim pripovejdanjom tak gora držali, vej so pa bili sami moški med nami? OD SLOVENIJE… Pogučavanje z leranco Marto Sukič Šerfec ČE MAŠ RAD MLAJŠE, PA NJIM POMAGAŠ, ONI TI TAU STAUKRAT ZAVALIJO Novi mariborski nadškof bo Lojze Cvikl Nadškofija Maribor je po več kot letu in pol od odpoklica prejšnjega cerkvenega vrha zaradi finančne afere dobila novo vodstvo. Papež Frančišek je za novega mariborskega nadškofa imenoval Lojzeta Cvikla, dozdajšnjega začasnega ekonoma mariborske nadškofije. Cvikl je jezuitski duhovnik, ki je poučeval verouk na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani in tudi predsedoval Konferenci redovnih skupnosti Slovenije. Bil je tudi rektor Papeškega kolegija Russicum v Rimu. Mariborska nadškofija je bila brez nadškofa od konca julija 2013, ko je papež Frančišek sprejel odpoved službe takratnega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa in takratnega mariborskega nadškofa Marjana Turnška. »Mislim, da so časi preizkušnje za nami. Upam, da prihajajo vsestransko boljši časi,« je ocenil celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je julija 2013 po odstopu nadškofa Marjana Turnška začasno prevzel vodenje mariborske nadškofije. Lipovšek bo v Mariboru še vodil velikonočne slovesnosti, saj bo Cvikl posvečen in umeščen 26. aprila. Franc Šuštar je novi ljubljanski pomožni škof V ljubljanski stolnici je škofovsko posvečenje prejel novi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Njegovo škofovsko geslo bo Gospod je blizu! Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je Šuštarju priporočil, naj bo kot škof varuh luči. Šuštar je študiral v Rimu, kjer je končal doktorat s področja osnovnega bogoslovja na papeški univerzi Gregoriani. Od leta 1991 do leta 1997 je bil ravnatelj v ljubljanskem bogoslovnem semenišču, kar je postal spet leta 2007, opravljal pa je tudi vlogo ekonoma. S Šuštarjem je ljubljanska nadškofija dobila še drugega pomožnega škofa. Do leta 2006 sta bila v nadškofiji dva pomožna škofa, in sicer Anton Jamnik in Andrej Glavan, ki pa je bil nato imenovan za novomeškega škofa. Od takrat je bil pomožni škof ljubljanske nadškofije samo Jamnik. Leranca Marta Sukič Šerfec je 40 lejt včila mlajše od prvoga do štrtoga klasa, nej tak dugo nazaj je odišla v penzijo. Ob tej priliki je dobila od skupščine Železne županije Spominsko plaketo Avgusta Pavla. »Nejsam si mislila, ka dobim Pavlovo spominsko plaketo, bila sem trno presenečena (meglepett), pa vesela, gda so mi poslali telegram, naj dem na proslavo. Ne vejm, če sem go tak dobila, ka sem vrejdna bila ali pa zatau, ka sem štirideset lejt delala,« je povedala, gda sem go gorpoiskala v njenoj rojstnoj vesi v Sakalauvci. - Gor si rasla v maloj vesi, v Sakalauvci, v paverskoj držini. Kak je teba sploj na pamet prišlo, ka ’š se tadale včila? »Dja sem se trno tjesnau narodila, ka so starši že stari bili. Ranč sem nej mislila na tau, ka mo dja za leranco išla. Steli so me dati, naj se včim šivati. Tam, dej bi se mogla včiti šivati v Slovenskoj vesi, tam bi mogla delati na paverskom tö, na njivaj pa v štalaj. Te je oče pravo, ka tau nej, ka sem dja za tau slaba (šibka), naj se raj kaj včim. Tak sem te prišla najprvin v Varaš v gimnazijo, te pa na viskoko šaulo v Somboteu.« - Nej ti je špajsno bilau, gda si v šaulo začnila ojdti, vej pa tü doma v vesi pa v držini ste vi te ešče trno nej vogrski gunčali? »Gda sem dja v šaulo prišla, v prvi klas tü v našoj vesi, sem ranč nej vedla vogrski. Tak sem se včila, kak nam je školnik gunčo, dosta besed sem ranč nej razmejla. Gda sem pa na ginmazijo prišla, sem čüla takšne reči, ka sem ranč nej vejdla, ka pomejnijo. Tak ka sem se trno težko vcüjvzela k gimnaziji. Furt sem stejla vöstaupti, pa mi je oče furt pravo, aj samo štje en tjeden ojdim, štje en tjeden, pa tak te pomalek sem se vcujvzela k tej šauli.« - Na gimnaziji ste se slovenski nej včili? »Nej smo se včili. Dja sem se slovenski najprvin tü doma v vesi včila osem lejt, pa te v Somboteli smo se včili tak, ka smo en tjeden samo slovensko meli, tri tjedne smo se pa te drugo včili, vogrsko.« - Gda si v Somboteu prišla, si v internat prišla? Tau je prvo paut bilau, ka si daleč kraj od držine prišla? »Dja sem v Somboteu vküper išla z Évo Librecovo, ona eštje zdaj v Varaši vči. Njeni stariške so nas pelali, pa sem samo za njimi išla, ka sem ranč nej vejdla, dej je djé ta šaula, kama me pelajo. Prišla sem v internat (kollégium). Nejsem mogla domau titi dva-tri tjedne, trno dosta sem djaukala, ka sem se težko vcujvzela. Vejdla sem, ka je mati doma djé, že stara. Pa dosta dela, oča pa po njivaj. Vejdla sem, ka dosta delajo zatok, ka se dja leko včim.« - Pejnezge so tö nej tak bili kak zdaj. Kak so te leko šaulali? Ali si mejla kakšno štipendijo (ösztöndíj)? »Prvo leto sem nej mejla, sestra mi je dosta pomagala, ka je te ona že delala v fabaritja v Varaša. Furt mi je dala pejnaze, ka sem nücala za cug pa za knjige. Štipendijo sem od drugoga leta naprej dobila.« - Tri lejta si se včila v Somboteli, končala si učiteljišče s t. i. rdečo diplomo (vörös diploma). Tau pomejni, ka na vsej izpitaj (vizsga) si mogla dobiti najmenje 4 ali 5. »Zatok sem se dja tak fejst včila, ka sem stejla pokazati starišom, ka so se nej zaman mantrali zame. Če sem se dobro včila, sem več štipendije dobila.« - Gda si končala učiteljišče, gde si potejm včila? »Dja sem tü v Sakalauvca eno leto včila, začnila sem 1975. leta, pa sem te nota v Varaš prišla, pa do penzije sem v Varaša delala.« - Gda si v Varaš prišla, tisto je zatok malo vekša šaula bila. Nej ti je špajsno ali težko bilau? »Težko je bilau zatok tö, ka sem te že mejla dva deteta. Doma je verstvo bilau, tam je trbelo delati, domau se je trbelo paščiti. V Varaša je v razredaj dosta več mlajšov bilau. Kak sem v Varaš prišla, menje kak 20 mlajšov sem nigdar nej mejla v enom razredi. Pa zatok tam dosta več moraš delati, kak dej je deset ali dvanajset učencov v klasi. - V varaškoj šauli se je zatok dostavse spremenilo v tej lejtaj, ka si tam včila. Večkrat so šaulo preorganizirali, zozidali so nauvo šaulo. »Dja sem sedem lejt včila v staroj šauli za nižje razrede, tam dej je zdaj srejdnja šaula Béla III., potistim sem prišla 1985. leta v nauvo šaulo, ka ji pravijo Széchenyi. Prvo leto sem mejla 36 učencev. Dja sem tam trno rada delala, ka je vse lejpo bilau, nauvo, völko. Če sem gli dosta mlajšov mejla. Tam sem začnila včiti slovenščino, ka so tak bili razredi, ka so mlajši meli priliko se slovenski včiti. V tej šauli sem bila 23 lejt. Gda so šaule pa reorganizirali, sem prišla na šaulo Arany János, dej sem bila 7 lejt. Težko sem se vcujvzela, ka je tü zatok vse ovak, kak na drugoj šauli bilau. Dapa zdaj, gda sem se že navadila, sem pa v penzijo mogla titi.« - Zatok mujs nej bilau v penzijo titi, dapa kak si pravla, dojšlo ti je. »Dojšlo mi je. Sem že trüdna bila, pa ojdti vsakši den iz Sakalauvec v Varaš mi je že tö težko bilau. Pa sem si tak mislila, ka dosta mladi čaka na krü, ka bi radi delali pa nejmajo delo. Zatok sem se tak odlaučila, ka njim prejkdam svojo mesto, naj oni tö majo možnost delati pa pokazati, ka znajo.« - Med tejm časom sta doma rame zidali, svoje mlajše si tö do krüja spravila. »Ja, dva sina mam, že obadva delata. Če mi baug da zdravje, eno par lejt bi si želejla, ka bi si kaj počinaula, ka sem zatok dosta delala v tej štiridesetij lejtaj.« - Ka ti je bilau v živlenji v šauli najlepše pa ka ti je bilau najbole težko? »Mena je najlepše bilau včiti, dja trno rada mam mlajše. Rada sem bila z mlajši, zatok sem si zmislila, ka mo leranca. Ka mi je bilau težko? Ranč ti ne vejm povedati. Delo nej, nigdar sem nej tak v šaulo išla, ka bi mislila, zdaj pa moram titi. Rada sem delala, rada sem včila.« - Ka bi sporočila mladim školnikom pa lerancam kak tvojo ars poetico, ka bi njim na srce položila? »Gda sem se poslovila v šauli od nji, sem njim tau pravla, če ti včiš male mlajše od prvoga do štrtoga klasa, tau moraš vedeti, ka se telkokrat moraš prigniti k tistoma maloma, kelkokrat on štjé (hoče). Če ga ti maš rad pa ma pomagaš, on ti tau staukrat zahvali.« Ka je leranca »Marti néni« svoje šaulare rada mejla, svedočijo pisma starišov pa mlajšov, stere je od njij dobila, gda je v penzijo išla. Tejm pismam je bila ranč tak rada, (če nej bola) kak Pavlovi spominski plaketi. Marijana Sukič … DO MADŽARSKE Leranca, štera rada spejva pa spitava lidi Skoro na vsikšom programi v Porabji (sploj pa na tistaj, na štere pridejo gostje iz Slovenije) leko srečamo edno žensko, štera ne guči dosta, bole ozajek dojsede. Na konci programa pa zberé svojo cejlo batrivnost pa s svojim diktafonom spitava tiste, šteri so gorstaupili pa dostakrat eške lüstvo s publike tö. Margita Mayer Gašpar je reporterka pri Radioni Monoš-ter že devet lejt. Prejk njeni intervjunov leko zvejmo, kak je lüstvo živelo, kakše probleme pa veseldje so meli pa ka brodijo. Od flajsne Margite pa komaj kaj znamo. Kak smo že pisali, je za državni svetek od Skupščine Železne županije dobila Pavlovo spominsko plaketo. Margita Mayer je gorrasla na Gorenjom Siniki, gde je dos-takrat pri svoji paverski stari starišaj bila. »Lejpa, prausna lejta so bila, dosta vse sem se navčila o paverskom deli. Kak mlajši smo mogli krave pasti, zmejs smo pa dosta spejvali. Moja generacija je dosta doma bila, pomagala, zatok eške dobro poznamo stare šege, štere se od nas mlajši že morejo včiti« - pripovejda Margita. Osnovno šaulo je začnila na Gorenjom Siniki, končala pa v Varaši. Že tistoga ipa je rada mejla vöre slovenskoga gezika. »Včila sem se ga na osnovnoj šauli, na gimnaziji v Monoštri pa smo meli slovenski krožek (szakkör). Po tistim je nej pitanje bilau, ka bi se slovenski včila na viskoj šauli tö. Trnok dobro profesorico smo meli, gospau Zlato Vokač iz Maribora, kisnej pa nas je eške Marija Kozar Mukič tö včila.« Margita Mayer je diplomerala v Somboteli leta 1981 kak leranca za nižiše klase. Včiti je začnila na Gorenjom Siniki, gde se je sama tö včila v mlašeči lejtaj. »Sprva je malo špajsno, depa dobro bilau, ka sem doma bila. Kak pravijo, vse má svojo dobro pa lagvo stran. Ge sem se dobro mejla na seničkoj šauli. Prednost je bila, ka sem poznala lidi, nikdar sem nej čütila, ka bi me špajsno gledali ali nej za resno vzeli. Več pomauči sem dobila kak nej« - pripovejda o svoji prvi delovni lejtaj Margita pa cujdeje: »Ge sem se že od maloga tak pripravlala, ka sem stela leranca biti. Indrik sem se ranč nej zglasila. Trnok rada sem včila pa eške gnes bi tö rada včila, samo zmejs je živlenje malo ovak teklo. Rada sem mejla male mlajše, zatok sem se za tau meštrijo podala.« Lerance v nižiši klasaj morejo znati vse včiti. »Za tau so nas vönavčili na viskoj šauli. Ovak sem trnok rada včila gezike, kak sta slovenski pa madžarski, ino eške spejvanje pa telovadbo« - tomači nek-dešnja leranca, štera je zbrala pa napisala prvo slovensko pesmarsko knigo za 1.-2. klas osnovni šaul. Te knige so dosta pomagale pri gordržanji materne rejči. »Veuko delo je bilau zatok, ka ge tak cujstanem vsakšome deli, ka aj tisto dobro pa genau bau. Tau ne znamenüje, ka se vsikdar tak posreči tö, eške sreča, ka se delo kontrolera pa tak se leko velke hibe vöokraužijo. Ge sem se tistoga ipa držala zakona za šaule, ka je naprejpiso za takši učbenik. Tak mislim, ka je strokovno, pedagoško eške gnes tö zvekšoga v redi. Leko se nüca kniga, istina, ka je v njej menje domanje pesmi za male mlajše, ka sem ge nej skladateljica (zeneszerző), ka bi domanje pesmi - ka smo mi doma čüli - z nautlinami dojnapisala« - se spomina Margita. Na Gorenjom Siniki je nagrajenka dosta delala za kulturni žitek na šauli pa v vesi. 12 lejt je bila mentorica šaulske folklorne skupine. Sama je tö rada spejvala, zatok je nutstaupila v Mešani pevski zbor Avgust Pavel, gde je z menjšimi pavzami spejvala do leta 2008. »Moja mama je tö spejvala v prvi lejtaj zbora, gda je mlada bila, rada sem poslüšala večglasno spejvanje pa cüjspejvala. Kak je mogaučnost bila, sem nutstaupila v zbor. Spejvanje je v nas Slovencaj, sploj pa v mojoj generaciji nutri. Mi smo doma eške rejsan čüli naše stare slovenske domanje pesmi. V držini smo spejvali, nej samo, gda smo goškice lüpali ali perge čejsali, liki po nedelaj tö, gda je držina malo zadvečerka počivala. Ovak smo tö spejvali, gda nam je kaj na pamet prišlo, v künji ali gdekoli« - je povödala novinarka Radiona Monošter, štera je od leta 2005 članica Komornoga zbora ZSM Monošter ranč tak. Takša lejta so tö bila, gda je v dvej zboraj spejvala. »Tau je samo eden kratek cajt biu. V Komornom zbori sem ostala, tam pá malo ovak že spejvamo, nej samo tak, kak smo doma spejvali, malo bole večglasno. Najbole važno pa je tau, ka človek ne pozabi te naše stare pesmi.« Od leta 1993 je Margita Mayer včila na varaškoj Osnovnoj šauli Jánosa Aranya, od tistec je eške tö na Sinik na pesmarske probe ojdla. Leta 2006 je gratala novinarka na Radioni Monošter. »Tau delo je malo ovaško kak na šauli. Istina, ka človek tü tö spitava, se pogučava z lidami, dosta kaj leko zvej. Malo ovak se svejt vidi od tec kak s šaule, depa bajdvauje je trnok zanimivo. Dostakrat nazajbrodim na lejta, gda sem na šauli delala. Tisto tö lejpo bilau, te sem dostakaj od mlajšov pa njini starišov zvödala. Zdaj pa bole od starejši lidi dosta vse zanimivoga zvejm. Tak je tau bole krauglo gé« - je gučala reporterka od svojoga mišlenja. Margita Mayer má edno vözraščeno čér, štera je dobila diplomo v Ljubljani od dojob-račanja z več gezikov. Mati je sploj ponosna na njau, vejpa dela kak asistentka veleposlanice v Budimpešti. »Trnok sem vesela, ka se je podala za tau, ka se navči našo materno rejč. Nej je léko delo mejla, ka smo se doma nej dosta pogučavali slovenski. Zatok pa je eške vekši rezultat, ka se je tak navčila, ka zdaj leko dela na slovenskom veleposlaništvi v Budimpešti. Srečo je mejla, ka je ranč brezi dela bila, gda so na veleposlaništvi sodelavca iskali. Prejk hčerine pelde mam mogaučnost videti, ka vse se leko naredi, če se doma mladi ne navčijo zavolé materno rejč.« Novinarka slovenskoga radiona pravi, ka je nej čakala, ka dobi takšo županijsko priznanje. Šteri go poznajo pa znajo, ka je Margita Mayer vsikdar bila flajsna kak mravla pa je od sebé vsikdar maksimum dala. Lepau je, če gnauk vsi zvejo, kak ništerni skromno delajo za tau, ka aj bi slovenska rejč gorostala v Porabji. -dm- Madžarski vojaki proti Islamski državi? Odločitev do sredine aprila Madžarski parlament se bo do sredine aprila odločil, ali bo Madžarska tudi z vojaki sodelovala v boju proti Islamski državi. Pozitivna odločitev mora biti potrjena z dvotretjinsko večino. Prejšnji teden je komisija za nacionalno varnost razpravljala o prošnji ZDA, naj bi Madžarska sodelovala v misiji s 150-imi vojaki. Sto vojakov bi varovalo objekte v severnem Iraku, in sicer center za usposabljanje vezističnih sil ob mestu Erbil, 50 pa bi jih kot rezerva čakalo na Madžarskem. Zunanji minister Péter Szijjártó je navzoče seznanil tudi s stroški misije, ki bi letno stala 20 milijard forintov. Sodelovanje v misiji podpirata dve vladni stranki (FIDESZ in krščanski demokrati) med opozicijskimi strankami Demokratična koalicija, stranka Együtt in liberalna stranka. Socialisti so o misiji zaprosili več informacij in se bodo pozneje odločili. Desničarska stranka Jobbik ne podpira, da bi madžarski vojaki sodelovali v tujih misijah. Pet javnih televizijskih kanalov Od 15. marca lahko gledajo gledalci na Madžarskem pet javnih televizijskih kanalov, to so M1, M2, M3, Duna tv in Duna World. Glavni madžarski televizijski kanal je postal Duna, medtem ko je madžarski prvi program dnevno-informativen, in cel dan predvaja poročila, aktualne informacije, pogovore, okrogle mize itd. Kanal M2 je namenjen predvsem otrokom in mladim, na njem so ve-činoma risanke, mladinski filmi. M3 je t. i. kanal nostalgije, kajti na njem so programi, filmi izpred 30, 40 ali še več let. Duna World je namenjen predvsem Madžarom, ki živijo na drugin celinah. Po novem se tudi manjšinske oddaje predvajajo na Duna televiziji. Slovenske utrinke si lahko ogledate vsak drugi četrtek ob 6.00 uri zjutraj, ponovitev oddaje je istega dne okoli 12.00 ure na programu Duna World. Še dvajsti taši lejt... Jenő Krajczar že dugo lejt na Tatabányi živejo, dapa ovak so oni iz Andovec. Istina, tauma že sploj dosta lejt, ka so oni odišli, te sem se dja še ranč nej naraudo. Dapa na tau se dobro spomnim, ka so dostakrat domau v Andovce odli pomagat starišom. Pa nej samo Jenő, liki vsi drugi bratje, šteri so vsi odišli z dauma. Zdaj že bola rejdko odijo domau, zato ka stariške ne živejo več pa rama že tö nega. Na leto gnauk pokosijo parcelo, gde je ram stau, gde so tak dosta lejpi lejt doživeli. Vejn ranč zavolo tauga so nej rama pa nej grünta odali, zaman nikoga nega več doma v Andovcaj. Na žalost se v zadnjom časi zvekšoga vsigdar na pokapanji srečamo, gde Andovčane pokapamo. Če de tau tak tadala šlau, pomalek že nas ne ostane. - Ranč gnes smo gončali od tauga, kelko taši Andovčanov žive v vesi, šteri so se tam naraudili. Ne vejm, če sem dobro računo, dapa dja sem sedemnajset vküpprešto. Gda sem dja mali bijo, te nas je v Andovca sploj dosta bilau, pri sakšoj iži so trgé, štirge mlajši bili. Če bi tisti vse doma ostali, šteri so se v Andovci narodili, te bi nas dosta več bilau. »Vejš, ka dosta več nas bi bilau, vejpa nega tašoga rama, odkec bi nej odišli ali v Meriko ali nikan inan na Vogrsko. Pa več taši ramov dje, gde nej samo eden, liki dva trge ali še več ji je odiš-lo. Mi smo doma štirge podje bili, pa vse štirdje smo odišli z dauma.« - Zaka ste vsi odišli? »Pa ka bi doma delali, da je nej bilau dela.« - Gde ste najprvin delo dobili? »Na Rábapaty sem üšo pa tam sem daubo delo v zadrugi. Na njivaj smo delali vse, ka je trbelo. Če je trbelo, te smo okapali, če je trbelo, te smo želi, ranč tak kak doma, samo tau je vse na velke šlau. Petdesetšestoga leta sem za sodaka üšo, petdesetdevetoga sem domau prišo, dapa te sem že tü v krajini nej najšo delo, pa tak sem te na Tatabánya odišo, gde je moj brat Franci že delo. Pa od tistoga mau tam živem, istino, zdaj sem že več v Sombotela, dapa zato itak leko povejm, ka sem tam.« - Gda ste na Tatabánya prišli, kakšno delo ste tam dobili? »Najprvin sem v cementarni (cementgyár) delo, pa te čas sem napravo izpit za tovornjak. Tak sem te šofer grato pa sem tau delo štirdeset lejt. Najprvin sem v cementarni delo, v kamnolomi, z ednim malim dömperom, sledkar pa že na tovornjaki. Sedemdesetsedmoga leta sem üšo k gradbenomi podjetji KOMÉP (Komárom Megyei Állami Építőipari Vállalat) delat, gde sem z mikserom beton vozo šestdvajsti lejt. Devetdesetsedmoga leta sem v penzijo odišo, dapa potistim sem še ednajset lejt delo, zato ka so me prosili, tak ka po pravici sem dja do sedemdesetprvoga leta starosti delo.« - Vij ste petdesetšestoga leta nej zmišlavali na tejm, ka bi odišli v Meriko? »Dja sem te devetnajset lejt star bijo, dapa mena je nej napamet prišlo, ka bi odišo. Moj brat Franci je taodišo, dapa v Avstriji si je zbrodo pa nazaj domau prišo.« - Gda ste se vi oženili? »Šestdesetausmoga leta sem se oženo že tam v Tatabányi, edno hčerko mam pa tri vnuke. Letos de šest lejt tauma, ka mi je žena dvejgezerodevetoga leta mrla.« - Zdravje mate? »Tavala, če bi še dvajsti lejt tak ostalo kak je zdaj, te bi zadovolen bijo.« - Gda sem še mali bijo, se spomnim, ka ste dostakrat domau prišli k starišom pomagat, pa nej samo vi, liki drügi bratje tö. »Dosta smo odli domau pomagat starišom, največkrat je tak bilau, ka trgé smo prišli, dapa bilau tak tö, ka vsi štirdje nagnauk. Dobro pa lejpo mesto je tam doma bilau, gde sem gorraso. Nik-dar ne pozabim tistoga rama pa tista mlada lejta, gda sem v Andovci gorraso. Te je še dosta mlajšov bilau tam na brgej pa dosta smo se vküper špilali, največkrat smo tak v gauštja bili pa na bore smo plezili. Zdaj že tašoga tak nega, zdaj mlajši cejli den pred računalnikom sedijo. Leko, ka zdaj je vse bola moderno, kak gda smo mi mlajši bili, dapa tak mislim, ka te smo mi bola veselo gorrasli, če ranč nej bilau pejnaz.« - Dapa zato delati tö trbelo, tak mislim, nejste se samo vsigdar špilali. »Delati je mujs bilau, dapa starišom je človek ovak tö pomago. Gda smo še menši bili za drügo delo, te smo zazranka pa večer krave pasli, še te tö, gda smo v šaulo odli. Tau je tö velka pomauč bila za stariše, zato ka te čas so oni drugo leko delali.« - Kama ste odli v šaulo? »V Števanovce, zato ka te v Andovci nej bilau šaule. Vsakši den zazranka pejški ta pa zadvečerek pejški nazaj domau, če dež üšo ali snejg, tau se je nika nej štelo.« - Šegau mate še kaj v Andovce pridti? »Vsakšo leto odimo ta k tvojim starišom, pa te malo kauli poglednamo, ka je „doma”. Gda smo še bola mogli, te smo še cejli grünt pokosili pa spucali na leto dvakrat. Zdaj sta že obadva brata več kak osemdeset lejt stariva, tak ka že nede tak kak prvin, stari smo gratali.« - Med mlajši ali med vnuki eden si ne brodi tak, ka bi sé v Andovce prišo? »Nega ednoga nej, sto bi na tejm zmišlavo, dapa moji čeri se je vsigdar sploj vidlo v Andovci. Najbola tau, ka dosta gauštje je pa lejpa je narava.« - Kak ste vi v sombotelsko slovensko drüštvo prišli? »Dja sem v Sombotel prejk Irene Dončec prišo, po iži se Šabdjanina zové. Ona se je v Sloveniji naraudila pa tak so te prejk v Andovce prišli. Gda sem dja dolazaslüžo sodačko, te sva se ranč tü v števanovskoj krčmej srečala na veselici, gde sva plesala pa gda je konec bala biu, te sem go domau sprvajo. Te en čas, gda sem dja na Tatabánya odišo, sva še pisala eden drugoma, pa te pomalek je tau taostalo. Ona se je tü oženila, dja pa tam, pa vsakši živo svoj žitek. Zdaj, po dugi lejtaj, gda sva se na ednom pokapanji pri Röfcini srečala, nejsva spoznala eden drugoga, samo potistim, ka je Irinka pitala Röfcinoga Jeneka, sto sem. Ona je že moža tö pokopala, obadva sva sama bila, pa te tak sva pá vküper prišla pa sva vküper še gnesden. Kak čüdno je življenje, več kak štirideset lejt sva se nej vidla, vsakši po svojoj pauti odo, na konci sva se pa itak srečala.« Jenő dja vam vse dobroga želejm pa tau ka mi, Andovčani - kak vi tak vsi drugi, ka so odišli - aj se še dostakrat leko srečamo, dapa nej na pokapanji kak zdaj, liki na bola veseli prireditvaj. Kak de tau 18. julija, gda v Andovci baudejo porabski dnevi, kama vsi Andovčani leko pridete. Karči Holec Jenő Krajczar (Tejčini) Gda se Andovčani srečajo, so veseli (Jenő prvi z lejve strani) Zakoj, zakoj? PAJDAŠIJA JE NAJLEPŠA STVAR NA SVEJTI Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. Že duže časa sam s svojimi pajdaši iz našoga drüštva penzionistov brodo, kak bi se lejko spajdašili z enin enakin drüštvom na drügon kraji meje, štere pa več nega, vej smo pa zdaj vsi v Evropi. Tak sam se spoumno, ka je v bouti na Gorenjom Seniki ednouk delala ena fajna boutoškinja, štera je stalno za hejce bila, pa sam šou malo spitavat té mlade, ka zaj delajo v toj bou-ti, pa sam zvedo, ka je tou bila gospa Vera Gašpar in že s prvim gučom sva si skoraj vse vü zgučala. No, nikaj sva njala tü za sledi, in tak je vü prišlo, ka bi se lejko naše drüštvo penzionistov iz Rogašovec pa Gornjeseniš-ka sekcija penzionistov pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov pobratila in ka bi vküper delali na kakšnom programi. Po guči sva zbrodila, ka bi tou lejko bilou na kulturno - jezikovnom in pa malo tüj na športnom tali. In tak je prišlo do toga, ka sva v nedelo, 22. februara 2015. leta na našom občnom zbouri pred 130 našimi člani, podpisala z gospov Verov »Listino o pobratenju in sodelovanju med Društvom upokojencev Rogašovci in Društvom upokojencev Gornji Senik«. Vsi navzouči so bili veseli pa trnok radi, ka se je tou zgoudilo v vüpanji, ka mo tak dale delali, kak smo si med ma zgučali. Milan Gaber Zakoj-zatou Mali Peter znouva ma den pun svoji »zakojov«. Trbej prajti, ka je vsikši njegvi den pun »zakojov«, depa té den ji je najbole pun. Začnilo se je že brž po tejm, kak ga je mama bidila: »Peter, staniti trbej!« »Zakoj?« Mama se neške dosta z njim koulak toga zgučavati. Tou delo Petrovomi ati prejk pisti. Tak zdaj ata stodji pred dverami njegve sobe pa njemi naraji zapovejda: »Peter, gor trbej staniti!« »Zakoj,« šké mali Peter tou zvedeti. »Zatou, ka se je nouvi den začno. Z nouvim dnevom pa se vse vküper znouva začne,« ata pomalek tumači. »Zakoj pa?« »Zatou!« Ja, ata vej, kak je z malim Petrom nej dobro gé cejli čas gučati. Je nej dobro gé, ka nikan ne prideta. »Zakoj zatou?« se mali Peter neške doj staviti. »Zatoga volo, ka sem ge tou tak zapovedo,« je slejdnje, ka ata eške povej tam pri dveraj. Pri tejm, če ata zapovej, je najboukše tou zapovejdanje spuniti. Tak naredi mali Peter tö. Depa nej vcejlak, kak bi trbelo biti. Kak v künjo nut stoupi, že mama nouvo pitanje naprej prinese: »Si se mujo?« »Zakoj?« Ata ranč šké zajtrik zgotou-viti. Tisto gesti pomalek deje nazaj na talejr. Znouva šké vcejlak pomalek začnoti: »Vsikši človek se mujvati mora. Tak je bilou pa tak bou. Zatou!« »Zakoj pa?« mali Peter nikak ne more razmeti. »Zatou, ka sem ge tak pravo. Zatou,« zdaj ata več nika naraji ne guči. Malo za tejm je Peter že v kaupanci. Pa se že briše tö, nut v njemi pa se rodi eden zakoj za drugim. »Zakoj se moram, vsigdar, gda stanem, mujvati? Pa zakoj se moram vsigdar, prva spat dem, znouva mujvati? Zakoj je na toum svejti nej tak napravleno, ka se gnouk muješ pa je tou za cejlo živlenje? Ja, zakoj je tou nej tak gé?« Mali Peter zajtrik brž pogej, mama pa ata samo čakata, gda nouvi zakoj vö iz njega prleti. Nej trbelo dugo čakati. »Ata? Gda mo malo bole velki, nemo v šoulo ojdo,« mali Peter že za klüko drži, venej je lejpo vrejme. »Zakoj pa,« ga pita ata pa mama ranč tak. »Zatou, ka sam ge tou tak pravo. Ja, zatou!« Mali Peter je že venej. Kopa po pejski, šké si naprajti svoje domanje mordje. Nut v pejskovo grabo vodou lejvle. Dosta vode njemi trbej, ka se naredi takšno malo mourdje. Brž skouči nut v künjo. »Mama, sou mi trbej,« neje zavolo velki, ka bi sejgno ta gor na stalaž. »Zakoj pa?« »Mama, ti nika ne pouniš. Vej je pa vsikšo mourdje soleno. Zatou,« mali Peter venej že svoje mourdje soleno dela. Miki Roš Vera Gašpar pa Milan Gaber z Listino o sodelovanju Kak je inda bilou, je gnes vcejlak ovak Pismo iz Sobote Tou aj taprštejo samo tisti, ka prejk osemnajset lejt po svejti ojdijo! Mlajši od nji leko tou tapreštejo samo, če so stariške kcuj pri novinaj Porabje! Drugi aj pri padari pitajo za tou štenje ali pa pri svojom farmacevti! Liblene moje, dragi moji, seks je nej šala gé. Nikak nej! Depa kak naš čas na tou našoj Zemlej tadale dé, se vse leko ovak obrne. Vse je leko vcejlak ovak, kak je inda bilou. Od toga nam najbole leko guči tao, ka vam škem vöovaditi. Na, ka vam škem v tom pismi napisati. Bila je una pa biu je un. Nin se najdeta, gledata eden drugoga. Pa kak tou leko vsikši vpamet vzeme, se eden drugomi trno vidita. Un začne njoj na velke dvoriti. »Čöj, lejpa ženska!? Kak bi bilou, če bi te pouzvo na večerdjo? Me razmejš? Tak bole v kmici, dvej vužganivi svejči, tam zar naraji muzika deje, na stoli v talejraj pa najbole žmano gesti. Pa ti pa ge ….« možakar prede kak kakši maček. » Nej, lejpi možakar, nikak nede šlau. Ge po šestoj vöri večer nika več ne gejm. Tak ka … Kaj drugo si zbrodi,« si ženska tadale dopisti dvoriti. »Ja, razmejm! Leko bi šla na kafej. Poznam edno lejpo kavarno. Tam vsefele kafeja leko dobiva. Tam rejsan …« možakar nej zgotouvo. »Oprosti, depa, ge kafeja ne pi-djem. Po njem mi je lagvo gé,« ženska najbole za istino povej. Možakar brodi, kak aj nika takšnoga povej, ka ta nebesko lejpa ženska z njim ostane. Z njim ostane prejk cejle nouči. Brodi, dun si zbrodi. »Vejn! Leko deva k meni moje kejpe, fotografije iz moji bole mladi lejt gledat. Vküper va je gledala, ge mo ti pa pripovejdo, kak je bilou pa ka vse se je godilo. Ja, tou vej trno dobro vöspadnoti,« go možakar že skur pela fkraj od stola. »Ne vejm, ne vejm,« ga ženska dola stavi. »Vejš, tou se mi nikak ne vidi. Ti boš tiste svoje indašnje kejpe gledo pa boš vse bole grato ovakši. Škejm prajti, vse bole de te nekše fejle melanholija škela za šinjek stiskavati. Nej, tou nikak dobro vö ne spadne.« Možakar več nej vej, ka aj si eške vözbrodi. Depa ta ženska se njemi rejsan vidi. Nika si dun mora vözbroditi. Pa si na muziko zbrodi. Na muziko skur vsikša ženska spadne. »Ja, vejm, ka va delela! Šla va k meni domou pa va muziko poslüšala. Ja, tou! Vejš, ka vse ge doma mam za poslüšati? Cejli mejsec leko muziko poslüšava,« je možakar cejli srečen, ka si je tou zbrodo. Depa ženski se tou tö ne vidi. Zaprav, una na vcejla nika drugo brodi. Tak njemi tou tö povej, kak samo ženska leko moškomi povej. »Dragi moj, vsefele mi gučiš, ka bi ti škeu. Depa tou name rejsan ne miga. Vse, ka bi ge rada od tebe, je eden pošteni seks.« Ja, tak je tou. Inda smo moški tak začnoli ženskam dvoriti. Pomalek pa gvüšno. Depa gnes več nega časa za takšo delo. Gnes trbej direktno povedati, ka sto škej. Aj grun v emancipacijo tresne, Perün aj jo raznok včesne. Ali ge zdaj dem k svojoj ženi pa mo go pito, če deva muziko poslüšat. Müva tou eške po indašnjon delava. MIKI PETEK, 27.03.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.00 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.15 PUJSEK BIBI: TETA LAVRA, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: KAJ JE SMEŠNO IN KAJ ŽALJIVO, 0.20 SPOLNOST IN OBČUTLJIVOST: DUNAJ, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1.10 DNEVNIK, 1.40 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFO-KANAL PETEK, 27.03.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.40 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 14.55 400 LET ISKANJA, DOKUMENTARNI PORTRET GOSLARJA VILIMA DEMŠARJA, 15.45 LEONARDO: KAKO RAZMIŠLJA GENIJ, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.25 AVTOMOBILNOST, 17.55 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 18.25 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: PLESNI PARI, 20.15 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: SLOVENIJA : SAN MARINO, 23.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: VRHUNCI KOLA, 23.30 ČISTILCI ČEVLJEV, ITALIJANSKI FILM, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 28.03.2015, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.25 KOMISAR REX (XII.): NEPOPOLNA, SIMFONIJA, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 15.15 NEKOČ JE BIL LEDENIK, DOKUMENTARNI FILM, 15.50 OSMANI PROTI KRISTJANOM – BITKA ZA SREDOZEMLJE: GRADITELJI CESARSTVA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O PITI ZA MATERINSKI DAN, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 NE SE HECAT’, 21.30 V DOLINI SMRTI, AMERIŠKI FILM, 23.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 0.05 SCOTT IN BAILEY (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.55 OZARE, 1.00 DNEVNIK, 1.25 UTRIP, ŠPORT, VREME, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL SOBOTA, 28.03.2015, II. SPORED TVS 7.30 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MALEZIJE - KVALIFIKACIJE, PRENOS IZ KUALA LUMPURJA, 11.15 MED VALOVI, 11.40 POLNOČNI KLUB: KAJ JE SMEŠNO IN KAJ ŽALJIVO, 12.50 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: ATENE, 13.25 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: MOŠKI, 15.15 ALPSKO SMUČANJE: MAGAZIN, 15.45 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: ŽENSKE, 17.25 ROKOMET - POKAL SLOVENIJE: POLFINALE (M), 19.10 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: PLESNI PARI, 20.00 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: STUDIJSKA ODDAJA, 20.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: NIZOZEMSKA : TURČIJA, 22.35 ARITMIČNI KONCERT – NOCTIFERIA, 0.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.35 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 29.03.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DANOV DINOSVET: KAPITAN CORY; DINODIRKA, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.20 MAMA, RAD TE IMAM, LATVIJSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 TOČNO POPOLDNE, 18.20 Z VRTA NA MIZO, 18.40 MUCIKA: MROŽ ZA DOBRODOŠLICO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 INTERVJU, 21.50 VODNI KROG SPODNJE SAVE, EKOLOŠKA POTOPISNA ODDAJA, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.45 OBLAST (I.): NE VIDIM, NE SLIŠIM, NE GOVORIM, DANSKA NADALJEVANKA, 23.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.10 DNEVNIK, 0.35 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL NEDELJA, 29.03.2015, II. SPORED TVS 7.45 GLASBENA MATINEJA: TOMAŽ HABE: TO SO NAŠA MESTA: MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN SOLISTI, 8.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MALEZIJE, 10.50 RAD IGRAM NOGOMET, 11.20 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 12.10 AVTOMOBILNOST, 13.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: SLOVENIJA : SAN MARINO, 14.50 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: VRHUNCI KOLA, 15.20 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: REVIJA, 17.25 ROKOMET - POKAL SLOVENIJE: FINALE (M), 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.50 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: VRHUNCI KOLA PRETEKLEGA DNE, 20.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: PORTUGALSKA : SRBIJA, 22.35 UMORI NA PODEŽELJU (XV.): ŠOLSKI UMORI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 0.05 ARITMIČNI KONCERT - NOCTIFERIA, 1.40 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 30.03.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.05 OBZORJA DUHA: OD TRPLJENJA DO VSTAJENJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.35 POLNOČNI KLUB: KAJ JE SMEŠNO IN KAJ ŽALJIVO, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: JEAN-CLAUDE CARRIERE: KRHKOST, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: NISEM BILA JAZ!, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ALEŠ RENDLA: ZGODBE ZA BIG BAND - BIG BAND RTVS, JAKA PUCIHAR IN NINO MUREŠKIČ, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 DNEVNIK, 1.00 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.5 INFO-KANAL, PONEDELJEK, 30.03.2015, II. SPORED TVS 66.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.15 PROJEKT NA DEŽELI: MEDVED NAŠ VSAKDANJI IN OŽIVLJANJE MLINOV NA KOLPI IN BELOKRANJSKIH STELJNIKOV, DOKUMENTARNA SERIJA, 13.45 VIKEND PAKET, 14.55 PRAVA IDEJA! 15.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.25 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR MEHATRONIKE, MEHATRONIK, TEHNIK, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: VRHUNCI KOLA PRETEKLEGA DNE, 17.30 NOGOMET - PRIJATELJSKA TEKMA: KATAR : SLOVENIJA, 20.05 DEDIŠČINA EVROPE: ČLOVEK, KI SE SMEJE, FRANCOSKI FILM, 21.40 POHLEP: SODNI DAN, NORVEŠKA MINI-SERIJA, 23.05 NOČNI POGOVORI, AMERIŠKI FILM, 0.50 ODPRTA KNJIGA: JEAN-CLAUDE CARRIERE: KRHKOST, 1.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.00 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 31.03.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.05 DUHOVNI UTRIP, 11.30 NA OBISKU, 12.25 PRAVA IDEJA! 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.40 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.10 PODOBA PODOBE, 16.45 EKO UTRINKI: ENERGETSKO UPRAVLJANJE OBJEKTOV, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OLIVIJA: OLIVIJA PRIKLIČE DEŽ, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 VIZIJA, PORTRET SKLADATELJA IN DIRIGENTA DEMETRIJA ŽEBRETA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: FRANC MOŽINA, 2.10 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 2.35 DNEVNIK, 3.05 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.50 INFO-KANAL TOREK, 31.03.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.15 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.40 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: AMSTERDAM, 16.20 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 16.45 NE SE HECAT’, 18.10 OSMANI PROTI KRISTJANOM – BITKA ZA SREDOZEMLJE: GRADITELJI CESARSTVA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 MELANHOLIJA, DANSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.30 GLASBENI VEČER: F. MARTIN: GOLGOTA (SOLISTI, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, SLOVENSKI KOMORNI ZBOR, AKADEMSKI PEVSKI ZBOR FRANCE PREŠEREN KRANJ IN MATTHIAS BAMERT), 1.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.00 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 01.04.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.05 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.05 VIZIJA, PORTRET SKLADATELJA IN DIRIGENTA DEMETRIJA ŽEBRETA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: PROF.DR. BOŽIDAR JEZERNIK, 14.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ PUCONCI IN OŠ STRAŠE, KVIZ, 16.25 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJ, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: NOVI ZOBJE, RISANKA, 18.20 MINUTA V MUZEJU: PETER PAUL RUBENS: LOV NA TIGRA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: ZAJČJA LUKNJA, AMERIŠKI FILM, 21.35 OČI, A LAHKO JAZ ŠOFIRAM?, SLOVENSKI KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.30 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL SREDA, 01.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 RAZRED ZASE: MATEMATIKA, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 14.05 TOČNO POPOLDNE, 15.05 Z VRTA NA MIZO, 15.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.55 RAD IGRAM NOGOMET, 16.30 TO BO MOJ POKLIC: ZOBOZDRAVSTVENI TEHNIK, ZOBOZDRAVNIK, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 17.35 SLOVENCI PO SVETU: NA OBISKU PRI SLOVENSKI SLIKARKI EJTI ŠTIH V BOLIVIJI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.05 DOSJE: OPERACIJA MERCATOR - NAJCENEJŠI SOSED, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 KOŠARKA: DRŽAVNO PRVENSTVO - ZLATOROG : UNION OLIMPIJA, 21.45 ŠPORTNI IZZIV, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 MONTY PYTHON: ZDAJ PA ČISTO NEKAJ DRUGEGA, FILMSKA SATIRA, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 02.04.2015, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.05 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.55 ODPRTA KNJIGA: JEAN-CLAUDE CARRIERE: KRHKOST, 12.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.35 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ODKRITO, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 NUKI IN PRIJATELJI: KJE JE LOLA?, RISANKA, 18.15 TINKA IN ŽVERCA: NEDELJA S TINKO IN ŽVERCO, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: SVETO TRIDNEVJE, 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL ČETRTEK, 02.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 BLOŠKI ASI, DOKUMENTARNI FILM, 14.45 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.30 OSMANI PROTI KRISTJANOM – BITKA ZA SREDOZEMLJE: GRADITELJI CESARSTVA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.30 PRIČEVALCI: FRANC MOŽINA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 HOTELA SVA NA MORJE, NEMŠKI FILM, 21.50 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 22.15 HARRY IN CHARLES, NORVEŠKA NADALJEVANKA, 23.05 AVTOMOBILNOST, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem vas prisrčno vabi na predstavitev faksimila izdaje KNIGE MOLITVENE iz leta 1783, ki jo je ponovno izdal BOJAN ZADRAVEC. Predstavitev bo (četrtek) 26. marca 2015, ob 16. uri v Slovenskem domu v Monoštru. OPRAVIČILO V 11. številki Porabja smo na zadnji strani napravili hibo. Pod prvi kejp smo napisali, da je betežnika špilo Rajmond Virovec. Po istini je pa v Sakalauvci s Klaro in Marijano Fodor špilo Szilard Gyeček. Mladomi igralci se opravičujemo. Uredništvo