Splošne vesfi. UGOTOVITVE V ZADEVI UČITELJSKE TISKARNE. Da ne bo v zadevi Učitcljske tislkarne nepotrdbnega pisarjenja in pojasnjevanja, se nam zdi potrebno že sedaj ugotoviti ves potek prizadevanja organizacije, da posta= nejo vsi organiizirani učitelji tudi zadružs niki in lastniki tega gospodarskega zavoda in da bi služilo to podjetje izključno v dobro 'UČiteljstvu in njega organi'zaciji. Uoiteljstvo, o;rganizirano v UJU, je iz= razilo željo in zahtevo, da deluj poverjeni* štvo na to, da 'bodo vsi organizirariii člani lahka pristopili kot zadružniki k temu go* spodarslkemu podjetju dn tako podprli nje* govo gospodarsko in moralno moč v dobro vsega (učiteljstva. V dosego možnosti pri« stopa so izrazili željo, naj se visoki deicži znižajo na tako višino, da bi jih zmoglo vse učitcljstvo. Z znižanjem deleža n. pr. na 100 Din in s pristopom o!krog 3000 zadružnilkoiv. bi bila dosežena jačja gospodarska pozicija, kaj šele moralna. Na vse to smo opozarjali vodstvo ti= skarne in njene predstavnike. Med tem so sprejeli več novih zadruž« nikov^uoiteljev, ki so izstopili iz vrst naše učit. organizacije. To nam je bil jasen mig, da ne žele našega sodelovanja — udejstvo« vanja vsega učiteljstva. Pred občnim zborom smo poskusili na posebnem sestanku, na katerem so bili od« govorni zastopniiki tiskar.ne in zastopniki  poverjeništva, doseči sporazum, na podlagi katerega bi bila izvoljena dva zastopnika or« ganizacije v načelstvo dn dva v nadzorstvo. Zastopniki fciskarne na to niso pristali. Po* skusili smo še enkrat s predsednikom ti^ skarne. Na podlagi tega razgovora je po» slal ta pos^bno okrožnico vsem 'zadružnU kom in jih povabil na občni zbor, ako pa bi ne mogli priti, naj pošljejo njemu podblas stila. Kako je izpadla ta akcija, nam ni znaijo, 'ker nismo dobili o tem nilkakega po* jasnila. Prišli smo na občni zbor. T>u smo se vzdržali vsake knitike in nastopa, ki bi mogel položaj še poslabšati. Na predlog tov. Gnusa smo ponovno pokazali sprav« ljivost in pristali na to, da se zopet izvolita dva izžrebana člana upravnega sveta z do= datkom, da se na prvi seji kooptira naš za* družrhik Rado Grum, mesto ibolnega člana upravnega sveta Ivana Bernota. Sklep je bil sprejet od naše strani soglasno, od nas sprotne z vsemi proti dvema glasovoma. Ker je prišel na prvo sejo upravnega sveta prej bolni in leto dni iz tislkarne od« sotni upravni svetnik Bernot, se koopta« oija ni rzvršila. Ko je pozneje odstopil upravni svetnJk Luka Jelenc in je bilo eno mesto prazno se kooptacija zopet ni izvršila. Upravni svetnik tov. Anton Gnus je panovno zahteval izvTŠitev sklepa občnega zbora, a ker tega ni mogel doseči — je od« ložil tudi on čast večletnega upravnega svetnika. S tem je bilo praznih dvoje uprav* niskih mest. Niti na eno ali drugo niso ko* optiraLi na občnem z'boru soglasno (razen dveh glasov) izbranega zadružnika Rado Gruma, ampak so kooptirali dva povsem druga zadružnika (Ambrožiča in Kosca). Ko smo po občnem zboru uvideli naš položaj in stanje zadruge, smo storili vse, da priitegnemo čim več učiteljev v zadrugo, delali smo intenzivno na tem, da vkljub dos ločenem visokem deležu pridobimo s časom vse učitelje v zadrugo. Priglasili smo 113 novih zadružndkov* učiteljev dn disponirali s potrebnim denars jem. Na sledeči seji načelstva in nadzorstva je prišla 'zadeva v razpravo, sprejem pregledanih članov je bil preložen na eno prihodnjih sej, brez motiviranja o vzrolku odloga. Na seji širjega sosveta dne 2. oktobra 1927 je bil na podlagi delegacijskega sklepa sprejet soglasen sklep, da ako ne sprejme tiskarna do 31. oktobra t. 1. vseh priglašenih učiteljev v zadrugo, se poverjeništvo izseli iz tiskarne. Naš sklep, da morajo biti p:rej ali • slej vsi učitelji zadnužnilki, je ostal nc omajen, 'zato smo dalje nalbirali zadružnike in smo predložiLi panovno še 59 pristopnih izjav. Na naslednji seji upravnega sveta in nadzorstva Učiteljske tiskarne zopet niso sprejeli v zadrugo priglašenih 172 članov, ampaik sklenHi odlog z naročilom, da dva člana preglcdata predložene pristopne iz= javc. Dopis o tem sfklepu smo objavili do* besedno v 16. številki »Učit. Tovariša«. Na ta sklep in na posebne ozire na tov. Gnusa smo imcL: z njim še poseben razgo* vor. Istotako se je razgovarjal tega dne tov. Gnus s predsednikom Učitcljske tiskarne in mu je pojasnil svoj položaj in naše sta« lišče z ozirom na sklepe delegacije in šir« jega sosveta, na jkatere smo vezani iin jih nismo upravičeriii izpremiinjati. Pristali pa smo z ozirom na zadevne razgovore, da preložimo izvršitev sklepa seje širjega sosveta z dne 2 oktobra 1927 še do srede dne 9. t. m. proti naknadni odo* britvi širjega sosveta. Na nujno sklicani sejd načelstva in nad* zorstva Učiteljsike tis'karne dne 7. novem« bra t. 1. zopet ni p:rišlo do sprejetja pnigla« šenih članov. Povcrjeništvo je prejelo do* pte. da sta se na tej seji tiskarne navzoča člana upravnega sveta vzdržala glasovanja o sprcjcmu prijavljcncev, sklenili so, da se skliče izredni občni zlbor tislkarne, ter da raora poverjeništvo izstaviti bianco menico za dolg starega poverjeništva pri tiskarni okrog 300.000 Din. O odgovoru poverjeni* štva bodo obveščeni predsedniki društev na seji širjega sosveta 27. t. m. v Celju. To so gola dejstva in jasna slika cele zadeve. Tovariši rtaj si napravijo sami sodbo. Javno pa vprašamo: 1. Ali smo hoteli s tem, da smo delovali na to, <da se je priglasdlo za zadružnilke 172 članov, u&teljev in učiteljic Učiteljslki tb skarni koristitd ali škoditi, v nje dobro, ali slabo? 2. Ali so priglašeni učitelji, kii neopareč< no vrše svoje službene dolžnosti in so mo< ralno ikakor gospodarsko neoprečni vredni, da se jih sprejme v zadrugo, ki nosi ime »Učiteljska« — a!i ne? Ako ne, naj se jim pove zaradi česa so nevredni sprejema? 3. Ali je naše delovanje, ki je smerilo na to, da združi z zadnugo »Učiteljska tu skarna« čim prej vse učiteljstvo, dsti v škodo ali korist? 4. Ali je naše postopanje v skladu i revizijsbm poročilom zadružncga ;revizorja, ali rnu nasprotuje? 5. Ali bi tiskarna lepšc prospevala ko bi imela do 3000 zadružnikov in odjemal* cev, a!i je zanjo boljše, a'ko jih ima le 176? 6. Ali t>i bil gospodar^kii program, ki ga i.ma poverjeništvo, za zadrugo koristen p.li škodljiv? Na podlagi teh vprašanj in dejstev, je za našo organizacijo stališče jasno. — Predsednike okrajnih učiteljskih drus ¦štev pozivamo, da se zanesljivo udeleže seje ši.rjega sosveta v Celju, <dne 27. t. m., ker so časi resni in limamo obravnavati važne za? deve. — Tudi naprednih tovarišev iz UJU se btanijo tovariši okrog Učiteljske tiskarne. In drugi? Ali niso vsi stanprvski tovariši en liSitelji? Aii je to pravo tovarištvo? — Ogromna večina članov pov. UJU pripada isti politični stranki, kakor oni to* Variši, ki so iizstopili iz UJU. Člani, ki so ostali v UJU ndso zatajili svojega poLitič* ricga prepričanja, izrekli so se samo za toa vafiško delovanje vsega učiteljstva v sta* novski organizaciji. In zaradi tega nasto* pajo sedaj izstopivši tovariši proti njim, kot proti političnim somišljenikom druge vrste in kakor bi ne bili več niti njihovi sta* novski tovariši. Ali smo res dvoje vrst to« varišev pri skupnih stanovskih vprašanjih, ki nas enako bole vse? — Kaj koristijo tovariši izven UJU svoji stranki? S tem če osebno napadajo tovariše, svoje politične somišljenike v UJU, prav nič. S tem, da smatrajo sebe za paten« tirano napredne, člane UJU pa za manj na* predne, pa še manj! Resnega naprednega tovariiša, z globokim prepričanjem to prav nič ne ¦boli. Danes je istina, da se je ogrom« na večina naprednega učiteljstva izrekla za tbvariško delovanje vsega učiteljstva, brez ozrira na politično prepričanje, v skupni sta« novski organizaciji. Ogromna večina na-prcdnega učiteljstva je ostala v UJU in se zaveda, da s tem ni dzdala ne svojega poLi« tičnega prepričanja, ne svoje 'naprednosti. — Potem so tudi sodnijska, profesors ska in druge organizacije klerikalne, ker imajo vse tudi člane Iklenikalne stran'ke or« ganizdrane v svoji organizaciji. In vendar se nihče ne spodtiče nad temi, niti »Jutro«, niti »Slovenski Narod«, kakor sta se nad UJU, zaradi zadnjih disciplinskdh volitev uoitelj« stva. Dobro vemo, da se mora pri taikih stvareh strankarstvo jenjati. Celo novinarji, ki se biijejo po listdh najibolj ljuto, sede pri takih stanovskih zadevah v eni organizaciji skupiio za isto mizo in se ne dzirajo več na strankars'ko pripaidnost pri stanovskiih za= devah. Le osnavnošolslki učitelji bi se morali prepirati izven stanovske organizacije in v organiizacijd zaradi politionega prepričanja, kakor bi ne imeli pirav nikakega skupnega dela in skupnih teženj. — Pravi humbug uganjajo z zadnjimi disciplinskimi voIUvami, ki naj bi bile pristni barometer I politične i naprednosti. Saj vendar ne gre za to, da bi v disciplin* skem s&dišču sodild po politični pripadnosti. UJU je postavilo lastne kandidate le za to, ker ima za enkrat le od njih zagotovilo, da se ne bodo ozirali na politično pripadnost pri tako eminentno strogo stanovski zadevi. Ve pa tudi, da taki tovariši, k\ dele učitelj« stvo še vednO' po politični pripadnosbi, ne spadajo na taka resna mesta. Kakor imamo poročila, jc vladal pri volitvah prccejšen pritisk od nasprotne strani in ima poscbno mlajšc uoiteljstvo obzire do svojih upravi^ teljev. Zato taki — »uspebti«! Članov ni,ma» jo niti polovico od tega števila. 292 je bilo razcepljcnih glasov v škodo UJU. Kakar rcčeno disciplinsko sodišče je resna sta^ novska zadeva, kjer se mora strarikarstvo jenjab: in tudi učitelji, ki se še vedno dele pri stanovslkih stvareh po političnem krite* riju, ne spadajo v disciplinsko sodišče. — Tudi nadzorniki, kii sc oprcdcljujejo v izrazito strankarsko »stanovske« organis zacije, ne spadajo na svoj odgovorni polo^ žaj, s katerega je treba biti enako dbjdkti^ ven napram vsemu učiteljstviu. Nadzornik ne sme dzzivalno kazati, da deli učitcljstvo po političnem prepričanju in ga torcj tudi presoja po političnem prepričanju. Z nad= zorniškega položaja je treba biti cnalko obt jdktiven napiram vsemu učiteljstvu. UJU hoče, da zavlada pravo tovaništvo med vsem učiteljstvom in da dehije vse učiteljstvo pri stanovskem in poklicnem dcliu skupno. Le s tega stališča je presojati stanovske tova« riše, po stanovski zavednosti in poklicnem delu ne pa po poLitični pripadnosti. Do nad* zorni'ka. ki se ostentativno opredeljuje v strankarske »stanovske« organizacije, ne more imeti učiteljstvo potrebnega zaupanja in je tako razmerjc v škodo šolstvu. — Člani bivše Slomškove zveze so ob vstopu v UJU pristali na to da se prd sta« novskem dclu nc bodo več ozirali in borili proti stanovskim tovarišem drugega politič^ nega prepričanja. ZavezaL; so se, da bodo skupno delali za interese našega stanu in poklica S tem &o izpadli vsi stanovski boji, ki so izvirald iz politične pripadnosti. rz« rekli so se, da bodo s/kupno z drugimi tova^ riši nastopali proti krivicam. Priznali so, da piuste vsakomur svoje politično pTepričanje in ga ne bodo zaradi tega napadali. S tem je postal popolnoma noiv položaj za naš stan. Ogromna večina naprednega učiteljs stva v UJU se je izrekla za tovariško delo= vanje vsega učiteljstva. 'brez o«ira na poli« tično prepričanje, v skupni stanovski orga« nizaciji. Naj bi na to pnistali tudi tovariši, ki so izstopili iz UJU ter se tega tudi držali, pa bi zavladalo najlepše tovarištvo med uoi^ teljstvom. Dokler pa le oseibrio .napadajo svoje sotovariše in gledajo le na to, kako bi jih bolj na osebni časti oblatili, in dokler bodo delili svoje stanovske tovaniše le po političnem prepiričanju, ni mogoče z Tijim: govoriti. — V UJU danes ne poznamo nobenih Slomškarjev in ne različno vrednih članov po raznih politionih prepričanjih, ampak lc enakovredne člane, ki jih presojamo pri imenovanjih na razna mesta le po ny.h spo^ sobnosti za ta mesta, po dobrem tovarištvu, po stanovski zavednosti in če bodo delali v soskladu s smeirnicami, ki jih je zavzela večina uatcljstva. To je pošten kriterij, <ne pa politično strankarstvo! — Da so »Slomškarji« v oblastnem šols skem odboru. to tako radi izigravajo izsto* pivši tovariši. Imcnovana sta 'bila kot naj= starejša upravitclja. Sicer sta pa tako tov. Slapšak. kakor ga. KlcdnmajersSadarjeva oiba člana UJU. Reči moramo, da zastopata ved« no interese staniu in sta v stiku z organi^za* cijo. Učiteljstvo se ne more pritožiti, da se ne zavzemata vselei za stanovske in šolslke interese. Tudi rnariborska člana oblastnega šolskega odbora sta o'ba člana UJU in se zavzemata za interese stanu in šole, kakor to izraža učiteljstvo potom svoje oirganiza^ cije. Pritožbe so torej neopravičene! — Tožbe tako radi očitajo nasprotni tovariši vodstvu poverjeništva. Naj jih sporriinimo na tožbe Matko=Jelenc«Borštnik, GanglcŠtefe in na onega »tovariša«, ki je nesel od enega leta vsc številke »Učiteljske? ga Tovaniša« odvetniku, naj kaj poiščc, da bodo izstopivši tovariši —¦ tožili... — Nasprotni tovariši očitajo vodstvu poverjeništva, da se ne poslužuje arganiza» cija razsodišča ampdk se poslužuje tožb in sodiišča. To ni res! Opozorimo naj samo na spomenico sedmorice i'zstopivših tovarišev, ki jo je poslala Izvršnemu odboru UJU v Beograd, s katero je grdo črnila člane po» verjeništva. Vodstvo organizacije je vsa« kega člana posebej pod štev. 146 od 3. sep= tembra 1926 pozvalo s povratnim recepisom, naj lojalno dn tovariško mirno popravijo storjeno krivjco. Dali pa niso poverjeništvu niti odgovora Ali je mogoče potem mirno pred razsodiščem poravnavati spore? Žaliti bi ne bilo treba in osdbne časti ne kratiti, pa bi ne bilo tožb. Ali naj ponatisnemo tizjavo sedmoirice, dz katere bo razvidno, da tožbe niso brez podlage? — Intervencija Izvršnega odbora UJU pri g. ministru prosvete dr. Kumanudiju. Izviršni odbor UJU je interveniral pri gosp. ministru prosvete v zadevi discipLi.nskdh predskav, ki jih je zauka^zal g. minister proti predsednikom društev, ki so preostro prote= st-irali proti izmenjavi referenta Pavla Fle« reta. G. minister ni odstopil od svoje od* ločbe in pridejo zadevc pred oblastno učU teljsko disciplinsko sodišče. Vendar že da* nes izjavljamo. da protesti niiso imeli prav nikakega značaja ,in ne namena kalke de» monstracdje, temveč so imeli zgolj namen dokumentirati občo željo učiteljstva, da ostane sedanji osnovnošolski referent Pavle Flere na svojem mestu ter podpreti resolus oijo širjega sosveta z dne 2. oktobra t. 1., ki jo je poverjeništvo predložilo g. ministru. — Zadeva pride na dnevni red seje širjega sosveta v Celju, v nedeljo 27. novembra t. 1. — Nekateri sreski poglavarji so pri» držali preiskavo proti prcdsednikom drus štev sebi, čcš, da gre tu za prestopek dru« štvenega zakona. — V zadevi referenta torv. Flereta je ins terveniral Izvršni odbor UJU pri g. minis stru prosvete dr. Kumanudiju, kii je izjavil, da ostane tov. Flcre v ministrstvu, 2 oziirom na zadevo protestnih brzojavk pa ne more pristati na to, da ostane v oddellku za Slo« venijo. — Politično izrabljanje učiteljskih dis sci|>Hnskih volitev. V tej zadevi so se ogla* sili vsi trije ljubljanski dncvniki ter dali zadevd strankarsko politično lice. Prvi je naslikal zadevo tako, kakor hi vse učiteljs stvo res že uskočilo v drugi politični tabor, drugi je naslikal takt^. kakor bi bila ¦organi* zadja pod ;Komando manjšine in tretji si je nadel pavjc perje tcr je izrazito za člane UJU oddane, razcepljene glasove (292) pri* štel strankarsko orijcntirani skupini učitelp stva ter nap.ravil storijo »'za UJU« in »proti UJU«. Resne tovarušice in prevdarni tova= riši ne bodo nasedali na tako pretvorjene statistične podatke. Z lažnivim.i podatki !bo tudi muzike med .učiteljstvom kmalu konec. — Umrl je tov. Gregor Poljanec, ki je živel v Mariboru kot upokojenec. Nazadnje je službova' kot šols'xi upravitclj v Čreš= njevcu pri Slov. Bdstrici. Bil jc vzoren. uči= telj in neumoren naroden delavec. Zadnja leta je skoro popolnoma ohromel. Kljub temu pa je zahajal, kadar je količkaj mo= gel, k mesečnim sestankom upokojenega učiteijstva. Še na smrtni postelji; se je spom* nil »Učit. doma« v Mariboru ter mu volil manjši znesek. -Pokopali so ga v ponedeljek 14. t. m. Naj počiva v miru, mi pa ga ohranimo v spominiu! — Večjii razpis izpraznjenih mest se pripravlja v mariborski oblasti in bo objavs Ijen meseca decembra. — Naturalna stanovanja učiteljstva bo= do v kratkem cenili v mariborski oblasti, da mu bodo krajšali stanarino. Kaj ;bodo k te« mu rekli krajni šolski odbori, 'kcr so šole njihova ne pa držav.na last? Šolskii upravi= telji vendar nimajo prostega stanovanja, ampak ga odslužijo s tem, da oskrbujejo šolsko poslopje. Če pojdc tako nap.rej, bo* mo kmalu imeli po vseh šolah upraviteljc nastavljene po § 71. Saj ne bode hotel nihče več prositi. — Kontraktualnemu učiteljstvu. Odbor za kontraktualce pri Pov. UJU je poslal novo s.pomenioo na odloSilne faktorje v Beogradu, da bi se že rešile številne prošnje za državljanstvo. Ker odbor nima poda&ov o vseh prizadetih, a jih neobhodno potre^ buje za nadaljnje korake, pozlva ponovno vse, ki poverjeništvu UJU — Ljubljana niso javili, da so prosiLi za državljanstvo, naj to store takoj. — Pozivamo kontraktualno učiteljstvo tudi, da vloži prošnje za sedaj razpisana mesta v defindtiv.no namestitev. Poverjeništvo bo napravilo potrebno, da se te prošnje sprejmejo n,a prosvetnih oddel« kuh ter se drže v evidenci za slučaj pravo* časne dosege državljanstva. Podatke razpi* sanih mest in radi formalnosti prd vlogi dobi vsak v »Uradnem listu« (pri šols'kem upraviteljstvu). Prošnje je vložiti do 31. noverribira t. 1. — Strici. V 15. številki »Učit. Tovari* ša« smo prinesld pod gornjim naslovom čla^ nck, ki je vsled napačnega predpostavljanja vzbudil tuintam odpor in 'kritiko. Ugotav= Ijamo, da je članek došel k nam pre'ko meje od tovariša, ki globoko v Piemontu o'kuša vse sladkosti fašistovskega režima. Kljub tveganju, da bi se mogel članek nepravilno tolmačiti, nismo mogli odreči v listu pros stora svojemu agilnemu sotrudniku preko meje. Kdor pozna kriterij, ki vodi sedaj naše odločujoče činitelje pri nameščanju težko preizkušoriih tovarišev iz Itakje bo lahko raz'umel, da pomenja tak lic obupen poizkus, zabraniti vsa'ko postopanje, ki bi moglo de= moralizujoče vpldvati na tamkajšnje učitelj= stvo, Ker vemo razen tega, da odo!bravajo to stališče najboljši naših primorskih tova^ rišev^tostran in onostran meje, nismo mogli odreči jim te drobtinice moralne podpore. — Razšlrjenje šol in pomanjkanje uči* teljstva v mariborski oblasti. Ako moj član< čič v 12. številki »Učit. Tov.« ni dosegel drugcga, kakor da je izzval javno kritiko učit. društva Sv. Lenart, sem že s tem dejs stvom docela zadovoljen. Zakaj pri nas je že prišlo v navado. da se zasebno mnogo govori in zabavlja, a v javnosti in časopisju pa se molči, kakor da bi bilo vse v najlep* šem redu in mi vsi najbolj zadovoljni. Po tolikem razširjenju šol in po tako številnih nastavitvah se ni zganil nihče, dokler se nU sem oglasil sam in podal splošno sliko Da se pri tem nisem mogel oairati na podrob« nosti posameznih okrajev, je umljivo. Pribil 6em predvsem dejstvo, da je bilo letošnje šolsko-leto po večletnem presledku prvo, ko ni bilo začetkoma učiteljstva na razpolože« nju. Prejšnja leta pa je bilo mnogo učite-lj* stva dalj^časa brez posla, prejemalo je plačo (kar je čisto prav), a razredi so samevali prazni. Mislim, da to dejstvo že samo kaže, da so se vsaj v tem oziru razmere izbolj^ sale. Korak k napredku znači tudi to, da so nastavili vse abiturijente(inje) že začetikom septembra, ne pa šele v novem'bru in decem* bru, kakor je bila to navada zadnjih let in kakor se godi deloma še letos v ljubljanski oblasti. Kdor ima vpogled in ve, kako so prejšnja leta naši najmlajši tovariši(ice) ča= kah mesece in mesece v negotovosti in tudi v socialnem pomanjkatiju, ta ve ceniti letoš= njo ^»naglico«, ki je vsekakor koristna tudi za solo. Zato sem posebno povdaril, »da letos vsaj tcga ncreda ni bilo.« Že iz tega je razvidno, da so se pa storile druge napake, na katere sem tudi pokazal, kolikor se more pokazati v splošni sliki. Naša prosvetna uprava jc vsekako storila napako, da je pre* več forsirala otvoritev novih paralelk in da je na te paralelke nameščala učitcljstvo v taki meri, da ga je naposled zmanjkalo celo za stare razredc in pa za tiste kraje in šole, kjer je potreba očividno zelo velika in nuj* na. K temu pa jo je zavedel na eni strani pritisk old zgoraj, na drugi pa ljubljanska prosvetna uprava, ki je končno poslala ko« maj polovioo obljubljenega učiteljstva. To se maščuje že sedaj, ko manjka kakih 50 učnih oscb, čeprav še služijo 35detniki in ni doba dopustov še na višku. Da je pri tem najhujše prizadet nadzorovalni okoliš Ma= riboT levd (ne desni, kakor je bilo zadnjič pomotoma omenjeno) breg s Sv. Lenartom, to je na vsak način žalostno dejstvo, ki je po vsej pravici izzvalo ogorčenje učiteljstva lenarškega okraja Saj je skoraj polovica praznih razredov vse oblasti ravno v tem nadzorovalnem okolišu. Temu mora priti prosvetna uprava na vsak način v okom. Zakaj, če že obstoja pomanjkanje učitelj« stva, naj bode ta pomanjkanje sorazmerno razdeljeno na vso oblastf ne pa da se osre« dotoči na par okrajev. Imenoma bi lahko navedel kraje, kjer potreba po novi para« lelki nikakor ni bila tako o'bčutna, d'a bi morale zaradi njih trpeti druge šole. In ven^ dar se to godi. Povdarjam pa še enkrat, da naše šolstvo ni bilo na tako nizki stapnji, da bi bilo P'Otreba takorekoč kar čez noč otvoriti kakih 150 novih razredov. Bojim sc, da se bode to forsiranje marsikje mašče^ valo pozneje še bolj občutn.o, kakor se ma* ščuje že sedaj, ko imamo razrede (pa često še teh ni!), a ne učiteljstva. Hren. — Prirodne sile in njihova uporaba. Spisal Pavel Flere. Prosvetno ministrstvo je odobrilo gornjo knjigo pod O. P. brioj 62.950 z dne 29. septerribra 1927. Uptorab» Ijati se sme kot pomožna knjiga na višji stopnji 'Oisnovnih šol s sllovenskim učnim jezikom. — Vsem tov.. ki so poslali izpremembe k uredbi o oblastnih in krajevnih šolskih od« bor! h sporočamo, da smo oddali vse preds loge »šolsko upravnemu odboru« pri pover* jeništvu, ki izdeluje izpreminjevalne pred* loge k uredbi o 6bl. in kraj. šol. odb. Odsek deluje sedaj permanentno. Opozarjamo na stališče ankete v tem pogledu, ki smo ga objavili v zadnji števirbi. Predlogi od tova* rišev, ki imajo prakso v zadevi, so dobro« došli. — Priporočilo. Cenj. člane in šolska vodstva opozarjamo >na današnji inserat tvrdke IGN. VOK, Ljubljana, katera ima splošno znano najboljše šivalne stroje v zas logi po ugodnih cenah dn plaoilnih pogojih. Več v inseratu. ŽIKA JE SAMO ENA! Če hočete piti res dobro i.n ne predrago kavo, zahtevajte izrecno ŽIKO. Pazite na to ime radi številnih ponaredb!