_a povzdig kmetijstva. (Fiše narodnl poslanec Dav. Krajnc). Državni proracun in kmetijstvo. . 1'ogoslo se povdarja, da jc naša država agrarna država in to zato, ker ima preko 80 odstot. kmetskega prebivalslva. Če pa pogledamo, kako misli o tem naša vlada, pa vidimo, da ona ne ve, da je naša država agrarna. To vidimo že iz lega, ker baš poljedelsko ministrstvo nima svojega ministra. Ce smo agrarna država, je kmctijstvo najvažnejša panoga; pa ravno kmetijslvo, kakor rečeno, nima svojega ministra, ampak opravlja posle poljedelskega ministra vedno kak drug minister. Če pogledamo državni proračun za leto 1922-23, vidimo, da je vsako ministrslvo bolje založeno s krediti, kakor pa kmetijsko minislrstvo. Mi smo imeli poprej ministra, ki je bil zastopnik Samostojne kmetijske stranke (Pucelj) in on bi se bil moral zavzeti najbolj za to, da bi kmetijstvo dobilo večje kredite v proračunu, pa se je zato premalo zanimal. Prav lako ludi sedanji minister, ki opravija posle poljedelskega jninistra, ni gledal na to, da dobi večje kreditne postavke. Če pogledamo na proračun, vidimo, da so te postavke tako majlne da nikakor ne zadostujejo za povzdigo kmelijstva, za zadružništva in za razna zboljšanja rodne zemlje. Ako smo kmelijska država, potem moramo v prvi vrsti skrbcti za to, da je kmetijsko ministrstvo najbolje založeno s kredili. Obtoževati moramo prejšnjega rainistra Puclja, pa tudi sedanjega, ker nista znala si pridobiti večjih kreditov. Če je vojni minister mogel dobili preko milijardne kredite za vojsko, potem bi jih morala ta dva gospoda dobiti za'kmetijstvo še več, ker je kmetijstvo bolj potrebno kakor vojska, kajti če propade kmctijstvo, potem bo propadla tudi vojska. Če pogledamo proračun za Slovenijo, vidimo, da je za Slovenijo uposlavljena samo svota 193.750 dinarjev. To je tako malenkosten znesek, da bi niti za predvojno dobo ne mogel zadostovati. Ko smo imeli še svoje avtonomne pravioe in ko je Slovenijo upravljala avtonomna oblast v Ljubjjani, so lam zastopniki našega naroda delali take postave. da so povzdignili našega slovenskega kmeta do tiste višine, na kaleri stoji danes. Ko bi nam pustili avtonomijo, potem bi videli, da •je prišel slovenski kmet baš za to do višine, na kateri je danes, ker si je sam delal zakone in postave in s tem tudi dvignil in zboljšal našo zemljo. Naša zemlja je slaba, naš kmet nima tako dobre zemlje, kakršna je na primer v Banalu, Sremu in Bački, naša zemlja je hribovita in slabo plača kmetu njegov trud. To zemljo je treba še le izboljšati in za izboljšanje zemlje mora skrbeti tudi država. Državni proračun in zadružništvo. Naša zakonodajna avtonomija je dajala poprej izdatne podpore za zadružništvo in ravno potom zadružništva si je naš kmet osigural svoje blagostanje. V sedanjcm proračunu pa vidimo, da je za pospeševanje zadružnišlva določen samo znesek 400.000 dinarjev za celo državo. To je malenkost, pa se še ta malenkostna svota ne izplača. Kako naj potem zadružništvo vrši svojo nalogo? Danes se podpirajo banke, velekapitalisti, ne podpira pa se Zadružna zveza, ki edino more kmela povzdigniti in mu pomagati do boljše bodočnosti. j Regulacija rek. j Če pogledamo Dravo od jMaribora do Središča, vidirao, da jc tam mnogo posestnikov, ki jim je ta reka I odnesla že polovico poseslva. Če se ta reka takoj ne regulira, obstoja nevarnost, da jim odnese še drugo pok>vico poscstev, da jim odnese hiše in gospodarska poslopja, da, v nevarnosti so cele vasi. če nam la vlada n« 1)0 pomagala, potem ne moremo klicati našemu kmetu, kako se mu dobro godi in zahtevati od njega lako neznosno visoke davke. Nekaj o živinoreji v Sioveniji. Tudi naša živinoreja se je poprej lepo razvijala, ker jo je prejšnja avtonomna oblast v Sloveniji podpirala z vscmi močmi. Zato so naši kmeljc vzgojili najboljšo živino, da so mogli prodajati plcmenske živali celo v druge kraje. Istotako se je povzdignila pri nas prcjšnje čase ludi svinjereja. Srbijanci nas giedajo dancs z naočniki in se ne zavedajo, kako si je naš kmet s trudom in delom zboljšal svojo zemljo, ki je bila prej puščava, a jo je s svojo marljivostjo spremenil v raj in z zboljšanjem zemlje povzdignil ludi živinprejo. Če pa nam Beograd ne bo dal na razpolago zadostnih sredstev, se bo ta raj spremcnil v puščavo. Zato naj bi poljedelsko ministrstvo skrbelo, da se za Slovenijo stori nekoliko več, kakor s« je storilo do sedaj. Zakaj ravno zahtevamo avtonomijo? Zagrizeni centralisti se čudijo, zakaj smo Slovenci tako neazdovoljni in zakaj ne samo naši slovenski poslanci, ki so samo zastopniki slovenskega naroda, ampak, zakaj ves slovenski narod zahteva svojo avtonomijo. Mi se zavedamo, da se v beograjskem parlamentu ne bodo nikdar sklepale take postave, ki bi našega kmeta povzdignile. Mi vidimo sicer pri Srbijancih dobro voljo, toda oni ne poznajo naših razmer in zaradi tega pri najboljši volji ne morejo ustvariti takih postav, ki bi bile našemu knielu v korist. Zato naš slovenski narod zahleva avtonomijo, da si bo sam delal postave, si sam nalagal davke in s temi davki sam skrbel za zboljšanje svoje bodočnosli. S tem bo ludi pokazal srbskemu kmelu, kako se s pametno zakonodajo lahko dvigne blagostanje vseh drugih stanov. Vsaka vlada in vsak ¦pameten človek se mora zavedati, da je kmetijstvo podlaga vsemu druge^u. Če kmetijstvo dobro uspeva, se lepo razvija obrt, industrija, trgovina itd. Ako pa propada kmetijstvo, propada tudi vse drugo. Zato je naš klic po avtonomiji popolnoma upravičen. Mi ne damo iz rok tega, kar smo si s trudom pridobili in ne pustimo, da bi nam to, kar danes imamo, propadlo samo radi tega, ker smo ujedinjeni, ker smo došli v edinstveno državo. Tega ne bomo pustili nikdar. Zato je naš klic po avtonomiji mogočen. Dajte nam avlonomijo, če hočete, da bo naš slovenski narod zadovoljen. Mi ne vidimo danes nobenega napredka v kmetijstvu, mi vidimo napredek samo v plačevanju davkov. Zato zahtevamo našo avtonomijo, da pokažemo srbskemu kmetu, kaj znamo in kako se z umno zakonodajo ustvari boljši položaj kmeta, da bo ta lahko izvrševal lisle obveznosti, ki jih ima do države. Ako pa vidimo, da gospodje, ki vodijo našo državo, nimajo zmisla in ne srca za to, da bi dali kmetu to, kar mu gre, potem izgubimo zaupanjc do ljudi, ki vodijo državo in jo upravIjajo. če l&do misli, da to naše delo za sporazum ni potrebno in sumniči našo delo, mu povemo, da edino patriiotično (domoljubno) mislimo mi, ker nihče ne ve, kaj bi bilo z našo državo, ako pride v srednji Evropi do večjih nemiro/v in naša država tedaj ne bi še bila urejena. Ce pa bo urejena, bo vsak Slovenec, vsak Hrvat želel, da tudi ostane v tej državi in bo pripravljen za njo tudi na žrtve, ker bo uverjen, da doprinaša žrtve na korist svofega dorna, za blagor svoje rodbine!