•vi • St. 4 43. leto Kamnik, 27. februarja 2004 Zbor občanov na Duplici Vroča razprava o parkiriščih, ne pa nestrpnost do Jehovovih prič... Velika udeležba na zboru občanov v dupliški telovadnici je pokazala, da je med krajani Duplice veliko zanimanje za urejanje parkirišč in drugih prostorskih težav. Verjetno tudi najstarejši Dupličani ne pomnijo, da bi bil zbor občanov v tej naši največji krajevni skupnosti sklepčen na podlagi občinskega statuta, ki določa, da mora na zboru sodelovati najmanj pet odstotkov volivcev, kar pomeni udeležbo kar okrog 3()() krajanov. To pa se je zgodilo v četrtek, 12. februarja, ko )e na pobudo sveta KS Duplica župan Tone Smolnikar sklical zbor občanov z namenom obravnavati problematiko novogradnje na območju med otroškim vrtcem in železniško postajo ter parkirnih mest na Duplici. Krajani so napolnili telovadnico OŠ Marije Vere, tudi balkon je bil poln, za mnoge pa je zmanjkalo sedežev. Zbor je vodil župan Tone Smolnikar s sodelavci, direktorjem občinske uprave Ivanom Pristovnikom, vodjem oddelka za okolje in prostor Bojanom Mlakarjem ter vodjem oddelka za gospodarske javne službe .4/*> šem Škorjancem. Na koncu triurne polemične razprave je župan predlagal »nekaj sklepov, ki naj bi jih zbor občanov sprejel in s tem zadolžil občinsko upravo za njihovo obravnavo. Ker je želela tristoglava množica o predlaganih sklepih pred glasovanjem še razpravljati, je župan Tone Smolnikar v vroči dupliški dvorani zaključil zbor krajanov, ne da bi sprejeli kakršnekoli zaključke. Več na 2.strani. FRANC SVETELJ Naslednja številka bo izšla v petek, 12. marca. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 4.marca;oglasc, zahvale in obvestila pa do torka, 9- marca, v naše uredništvo v Kamniku, Cilavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311 in 041/ 662 450, e.naslov: sasamcjac@volja.net. Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15-ure, torek od 8. do 13. ure, sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. Upraviteljica Budnarjcvc muzejske hiše v Zgornjih Pa-lovčah in Preskarjevega stanu na Veliki planini Iva Šubelj Kramar je 11. februarja v Kobaridu prejela prvo nagrado družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine za leto 2003 za zmagovalni projekt z naslovom Ohranjanje pastirske dediščine na Veliki planini - Preskarjev stan. V njem je združila svojo dolgoletno zavzetost za ohranjanje arhitekturne dediščine in ljudskega izročila, poznavanje stavbne dediščine, etno logije, življenja in duše preprostega slovenskega človeka tir smisel za povezovanje. Pre-skarjevo bajto, ta edinstven primer arhitekturne in etnološke dediščine, je kot zadnji in edini ohranjen primerek ovalne velikoplaninske bajte pri nas spremenila v planšar-ski muzej, ki živi in ohranja zgodbo o pastirskem življenju. Projekt, ki prikazuje življenje in bivanje preprostega človeka, ki večji del leta živi v dolini in se na poletje poda z živino na planino, je bil že od začetka zasnovan tako, da povezuje Budnarjevo muzejsko hišo in Preskarjev stan, ki jc zaživel lansko poletje, ifkupaj predstavljata izjemen doseže k na področju ohranjanja kulturne in arhitekturne dediščine ter izročila. Na fotografiji: Iva Šubelj Kramar je ob prejemu prve Fordove nagrade in simboličnega glinenega belega goloba v Kobaridu ganjena povedala: "Hvala, da ste me ojjazi-H in da je to nagrada za ohranjanje kulturne dediščine. Slovenija je dežela, }>re-polna raznih biserov, ki jih je vredno videti in ohranjati... Ta golohček, ki sem ga i* Jk pravkar prejela, mi daje nova krila za nadaljnje delo pri ohranjanju kulturne' dediščine. V mislih prenašam in v dejanjih izvajam deklaracijo UNESCA ali Krakovsko deklaracijo, ki vsebuje načela za ohranjanje stavbne dediščine. Lanskoletno priznanje Turistične zveze Slovenije za ohranjanje dediščine in letos Fordova prva nagrada, ki sem jo prejela za delo, ki ga že vrsto let ojjravljam na področju ohranjanja ar hitekturne naravne in kulturne dediščine, sta še dodaten motiv in /jriznanje za pravilno zastavljeno /jo/ ki /'/ upravljam. To />ot bi rada nadaljevala." Topel stisk roke, čestitke in prijazna beseda vseh, ki cenimo našo bogato dediščino, so najlepša spodbuda Ivi na zastavljeni poti. Več na 9.strani. SAŠA MEJAĆ TERME SNOVIK - KAMNIK d.o.o MOLKOVA POT S 1241 KAMNIK TERME SNOVIK svet termalnih užiTKc^ ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DELA VABIMO: Tel:01/83 08 631 recepcija 01/83 08 602 uprava kuharje, natakarje, pomočnike v kuhinji In strežbi, redarje, reševalce Iz vode In čistilke, da se nam pridružite. Če iščete ustvarjalno in dinamično delo in ste pripravljeni na nove izzive, Vas z veseljem vabimo v naš kolektiv. NOVO V TERMAH SNOVI Restavracija Potočka za svoje goste pripravlja NAGRADNO IGRO. Poleg kosila dobite tudi nagradni kupon. Žrebanje nagrad bo 6.marca ob 20. uri. V soboto, 6.marca bo v Termah potekal zabavni večer v počastitev dneva žena. Zabaval Vas bo Milan Resnik. ILIk t. 'oSrv, -4*- i'» r — NARAVNO DRSALIŠČE obratuje. Drsanje je brezplačno, možno si je Izposoditi drsalke. PLAVALNA URA: vsak ponedeljek od 20 do 21 ure. !* ....._ '_______i-^,,>s>>',-L_L_Li_...'-.--..- ■ a\ . «—t% gr^t— Jarška cesta 11 Jezerska c 121 ~^i£j LU Vat 1230 DOMŽALE 4000 KRANJ DOMŽALE & KRANJ 01/729-9000 04/280-9000 Kurentom po Tuhinjski dolini ni a s p e I o p r e tf r§ a t i za m ** Tuhinjsko dolino so v nedeljo, 15. februarja, obiskali ku renti s Ptuja, da bi s svojimi maskami in glasnim potresanje m z zvonci pregnali zimo. A se ni pustila odgnati, ampak nas je v teh dneh ogrnila s svojim razkošnim belim ogrinjalom. Kar 27 kurentov, celo najmlajših, je prišlo s Ptuja na pova bilo Žiga Leberja iz gostilne Ledrar, ki si prizadeva prinesti več življenja v Tuhinjsko dolino. Lepo število obiskovalce v |< pozdravljalo kurente v spremstvu gasilcev iz Srednje vasi in Šmartnega na poti od Term Snovik do gostilne Ledrar, raiča ni pa so jih ob poti gostoljubno pričakali s čajem ali požirkom krepkega. Kurenti so se zahvalili z glasnim potresanjem /vo nov, dekleta in žene pa so prikrajšali za robček ali ruto, ki so si jih že po tradiciji vzeli za spominek in jih zavezali za pas Pravijo, da takšnega dogodka v Tuhinjski dolini žc dolgo ni bilo, zato bi bilo lepo, da zvonove kurentov slišimo tudi prihodnje leto. SAŠA MEJAC I.D. P0WER /ani) a s s (k I a I I s ZMAGOVALEC V RAZISKAV O ZA IX »VODSTVI ivi i'.i I VOZNIKI Možnost testnih voženj! t/e«o tudentskl ervis Kamnik _______________ TlnhnAninri Vse o dohodnin) z* delo preko e-Študentskega Servisa Izveš, i j osebnem »servisu M www.stutfentsM-servls.com >m brezplačni tel. $t ono la 04. od 9. do is. ure In > v vseh naših poslovalnicah v /.asu delovnih ur. Ljubljana | Bežigrad | Domžale | Litija | Zagorje | Sevnica www.studentski-servis.com 27. februarja 2004 AKTUALNO Kamniški občan Zbor občanov na Duplici Vroča razprava o parkiriščih, ne pa nestrpnost do J eho vo vi h prič... Verjetno tudi najstarejši Dupličani ne pomnijo, da bi bil zbor občanov v tej naši največji krajevni skupnosti sklepčen na podlagi občinskega statuta, ki določa, da mora na zboru sodelovati najmanj pet odstotkov volivcev, kar pomeni udeležbo kar okrog 300 krajanov. To pa se je zgodilo v četrtek, 12. februarja, ko je na pobudo sveta KS Duplica župan Tone Smolnikar sklical zbor občanov z namenom obravnavati problematiko novogradnje na območju med otroškim vrtcem in železniško postajo ter parkirnih mest na Duplici. Krajani so napolnili telovadnico OŠ Marije Vere, tudi balkon je bil poln, za mnoge pa je zmanjkalo sedežev. Zbor je vodil župan Tone Smolnikar s sodelavci, direktorjem občinske uprave Ivanom Pristovnikom, vodjem oddelka za okolje in prostor Bojanom Mlakarjem ter vodjem oddelka za gospodarske javne službe Alešem Škorjancem. Župan Smolnikar je uvodoma najprej opozoril, da ne želi nestrpne razprave in metanja polen pod noge. Povedal je, da je pred nekaj dnevi dobil pismo anonimnih občanov z Duplice in poudaril, naj bi se na zboru pogovorili odkrito in se vsi predstavili z imeni pred mikrofonom občinskega ozvočenja (ki pa je nekajkrat zatajilo), preko katerega so poskrbeli tudi za snemanje razprave. Potem, ko je opozoril na problem prometa in še posebej parkiranja, ne samo v Kamniku, pač pa tudi po vseh mestih v Sloveniji, je poudaril, da se zaveda tega perečega problema rudi na Duplici. Pri tem je omenil, da je bilo pred leti, ko so gradili stanovanjske bloke, predvidenih 0,7 parkirnega mesta na stanovanje, danes pa že računajo z normativi 1,25 do 1,5 parkirišča na stanovanjsko enoto. Povedal je, da je občinski svet dan pred občnim zborom obravnaval predlog odloka, po katerem naj bi investitorji v prihodnje zagotovili najmanj dve parkirni mesti na stanovanje. Glede financiranja gradnje parkirišč pa tudi občinski svetniki niso enotni. Nekateri so si ob svojih hišah sami zgradili parkirišča, nekateri živijo v blokih. Spregovoril je o nekaterih podatkih, za katere je predvideval, da bodo med udeleženci zbora povzročili vročo razpravo, kar se je pozneje res zgodilo. Med dragim je dejal, da so mnogi po "Jazbinškovem stanovanjskem zakonu" zelo ugodno prišli do stanovanja. V naši občini je bilo od leta 1991 do 1993 po tem zakonu kupljenih 678 stanovanj, od tega na Groharjevi 89, na Klavčičevi 124 in na Matije Blejca 136, skupaj na Duplici 349 stanovanj itd. Nobeno od teh stanovanj, po županovih besedah, ni imelo parkirišča. Po desetih leti je bilo tudi na podlagi Jazbinškovega zakona več kot polovica teh stanovanj prodanih naprej za nekajkrat (tudi desetkrat) višjo ceno, kot so bila kup ljena. Vendar parkirišč pri tem ni nihče kupoval. Čeprav je bila za to območje leta 1976 predvidena parkirna hiša, zanjo ni bilo pravega zanimanja. Tudi zadnja Graditeljeva anketa na Klavčičevi je pokazala, da za gradnjo parkirne hiše na parceli v Graditeljevi lasti ni ekonomske upravičenosti. Župan se je vprašal, ali je on tisti, ki bo kupoval parcele in gradil parkirišča. Politika v občinskem svetu je glede te problemtike razdvojena. Graditelj je lO.februarja letos ponudil občini omenjeno zemljišče na Klavčičevi v velikosti 2414 m2 (zanj je pred tremi leti že plačal 7 mi- lijonov SIT komunalnega prispevka) za 42.000 SIT za kvadratni meter. Župan je še enkrat prosil udeležence zbora, naj bodo strpni v svojih razpravah, čeprav je na koncu neko liko dvoumno dodal, da tokratni zbor ni samo zaradi odpora proti pomanjkanju parkirišč. Kaj je mislil s tem, javno ni povedal. Franc Orešnik, predsednik sveta KS Duplica, je najprej izrazil zadovoljstvo nad veliko udeležbo na zboru občanov. Nato pa je na kratko obnovil zgodovino prizadevanj KS Duplica v zvezi s prostorskim urejanjem. Poudaril je, da je problem parkirišč širši, kot je nanj opozoril župan, in že dolgo aktualen. Že leta 1986 je svet KS opozarjal občino na pomanjkanje parkirišč. Pri oblikovanju soglasja za gradnjo cerkve na Duplici leta 1991 je svet KS sprejel zaključek, da se krajani strinjajo z gradnjo cerkve na območju ob vrtcu s pogojem, da se pod objektom zagotovi prostor za tri etaže parkirišč. Leta 1992 je občina Kamnik spremenila del zazidalnega načrta, ki je od leta 1976 dalje na tem mesto predvideval gradnjo tripleks garaž, v prostorsko ureditveni načrt (PUP). Leta 1998 je KS Duplica dobila soglasje lastnika parcele, da lahko za začasno uporabo uredi parkirišče v makadamski obliki, kar se je tudi zgodilo. V razpravah o spremembah prostorskih dokumentov v okviru dolgoročnega plana občine leta 1999 so razprave v KS Duplica pokazale, da na tem zemljišču ne more stati noben drug objekt kot le parkirišča oziroma parkirna hiša. Omenil je tudi, da je bila v nadaljnjih razpravah za cerkev najdena primernejša lokacija. Lanskim nameram ob činske uprave, da bi na zelenici med bloki v Groharjevi in Matija Blejca ulici zgradili nekaj parkirišč, so krajani odločno nasprotovali. Predlagali so tudi, da občina deset milijonov SIT, namenjenih za ta namen, nameni za odkup zemljišča v lasti Graditelja, na katerem je sedaj makadamsko parkirišče, ostala sredstva za odkup pa naj bi občina zagotovila v letošnjem proračunu. Na koncu je Orešnik povedal še zgodbo (o kateri smo že pisali) o tem, kako je kot predsednik sveta KS slučajno zvedel (oktobra lani) za gradbeno dovoljenje, ki naj bi bilo najprej izdano lastniku zemljišča Graditelju, ki ga je mesec dni pozneje z gradbenim dovoljenjem prodal Jehovovim pričam. V zelo razgibani, vendar strpni razpravi se je oglasilo petnajst udeležencev zbora občanov. Kamniški 0#Č4#'i ajatelj Bistrica, d.o.c, Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. ' Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 1(1.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiččem), tel.: 01/83-91-311,041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasamejac@volja.net Ncnaročcnih člankov in fotografij ne honoriramo Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Luxuria d. o. o., tisk Set d.d., Ljubljana dne 26. 2. 2004 Zbor občanov je kot sklicatelj vodil župan Smolnikar, ki je s svojim uvodnim nastopom (o nakupu poceni stanovanj) kot je dejal, zavestno sprovociral krajane, ki mu seveda v razpravi niso ostali dolžni... Z dokaj konkretnimi opozorili na najbolj pereče dupliške probleme in predlogi so izstopale zlasti razprave Janeza Pintariča, Marka Costa, Vlada Tropa, Janeza Gradiška in Dušana Koširja. Udeleženci so večini razpravljalcev pritrdili z aplavzom. Iz skoraj triurne razprave povzemamo nekaj poglavitnih misli. Vsakemu stanovanju (vsaj) eno javno parkirno mesto Nekateri občani so najprej zelo odločno reagirali na županovo razpravo o poceni kupljenih stanovanjih. To, po njihovem mnenju, nima nobene povezave s pomanjkanjem parkirišč na Duplici. Slišati je bilo tudi predloge, naj bi za vsako stanovanje zagotovili vsaj eno označeno javno parkirno mesto v bližini stano vanja, za ostale parkirne površine pa naj se poskrbi v širši okolici.. Zelenic pa ne smemo uničevati, saj so naša zelena pljuča in se pred Evropo radi hvalimo z našimi zelenjem in cvetjem. Nekateri govorci so izražali razočaranje nad tem, kar se dogaja na Duplici. Pri tem so opozarjali na še vedno nerešen problem onesnaževanja okolja s strani Prirolize, omenjali so domnevni pritisk občine na posamezne bloke, naj se preusmerijo na plinsko kurjavo, na neurejen odvoz odpadkov pri lokalih in blokih, vprašanje lastništva funkcionalnih zemljišč ni rešeno v interesu lastnikov stanovanj itd...Posebej so poudarjali, da v primeru nasprotovanj gradnji objekta na dosedanjem makadamskem parkirišču, kjer je danes parkiranih okrog 150 avtomobilov, ne gre za nobeno versko nestrpnost, na kar apelirajo nekateri mediji v zadnjem času, ko je toliko govora o izbrisanih in gradnji džamije v Ljubljani. Ne gre za nikakršno versko nestrpnost, pač pa ljudje postajajo nestrpni do nekaterih občinskih uradnikov in njiho vih ravnanj. Spraševali pa so se, kje bodo parkirali udeleženci srečanj v izobraževalnem centra Jehovovih prič, saj je znotraj ograje predvidenih samo 34 parkirnih mest. Poudarjali so tudi, da je bilo doslej v Kamniku premalo storjenega na področju urbanizma in celovitega prostorskega urejanja. Nekateri so predlagali izgradnjo par-kirne ploščadi po vzoru parkirišča pri blagovnici Vele v Mengšu. Potrebno bi bilo treba najti koncesio-narja za gradnjo garažnega objekta, v katerem bi lastniki jeklenih konjičkov lahko najemali garažne prostore. Slišati je bilo tudi zahteve, naj tisti, ki so odgovorni za tako stanje na Duplici, odstopijo, župan pa naj naredi red v občinski hiši. (.e izgubijo na Duplici še to makadamsko parkirišče, potem bo položaj še bolj katastrofalen. Zato so spraševali, na kakšen način je prišlo od sprememb prostorskega akta in izdaje lokacijskega dovoljenja Graditelju za gradnjo izobraževalnega centra. Zaradi gostote prometa je na območju šole in vrtca že resno ogrožena prometna varnost. S tem posegom se resno zniža tudi tržna vrednost stano vanj. Kaj namerava občina konkretno storiti za rešitev tega vprašanja, so spraševali. Če parkirišč ne bo, si bodo sami vzeli parkirišča kjerkoli. Pomanjkanje denarja ne more biti opravičilo za tak odnos občine do prostorskega urejanja na Duplici. Kot se je moral najti denar za obrtnika, ki mu občina pred leti zaradi določenih svojih nezakonitih ravnanj ni mogla zagotoviti ustreznih pogojev za njegov razvoj, bi se moral najti tudi za ureditev najbolj nujnih parkirišč na Duplici. Ni pa primerno, da župan o tem, kje bo dobil denar, sprašuje krajane Duplice. Zato so na občini zaposleni ljudje, ki so poklicani, da najdejo strokovne rešitve, ki bodo upoštevale interese ljudi, ki živijo na tem prostora. Vse to je bilo slišati v razpravi. Po mnenju nekaterih dupliška soseska politično ni zanimiva, Duplica na volitvah ni bila zanimiva, zato naj hi bila tudi zapostavljena. Graditelja ni treba obsojati, saj se je obnašal podjetniško, če je ves postopek v zvezi z gradbenim dovoljenjem potekal po zakonu, potem je vse to govorjenje brez smisla. Menda odvetnik Čeferin že zbira stranke, ki jih bo zastopal v tožbi in bo, po mnenju Dušana Koširja, verjetno "sesul celo zadevo". V ceni m2 stanovanja so bila kup ljena tudi funkcionalna zemljišča in komunalna opremljenost. Zato je zemljišče, ki ga je Graditelj prodal Je-hovovimi pričam, kjer pa lastniki stanovanj parkirajo že od leta 1985, v bistvu last etažnih lastnikov. Temeljni nesporazum je po mnenju nekaterih razpravljalcev v tem, da lastnikov stanovanj v tej soseski doslej ni nihče upošteval. Ni primerno, da župan sprašuje, naj mu ljudje povemo, kje naj dobi denar za parkirišča. Miha Novak, načelnik upravne enote Kamnik, je poudaril, da je določanje namena rabe prostora v pristojnosti občine in ne upravne enote. Zato UE v postopku izdaje dovoljenja samo preveri, če je dokumentacija v skladu s prostorski mi akti in to je bilo v tem primeru storjeno. Poudaril je tudi, da je kljub spremenjenim prostorskim aktom( Pl IP) na tem mestu še vedno možna gradnja garažne hiše. O tem bi se morali dogovoriti bivši in sedanji lastnik ter občina. (e se bo to zgodilo, potem ni nobenih razlogov, da ne bi izdali ustreznega gradbenega dovoljenja. Upravna enota hi morala pred izdajo dovoljenja pridobiti soglasje sosedov za gradnjo, so bila mnenja nekaterih. Novak je odgovoril, da tako soglasje ni bilo potrebno, PUP določajo, da je soglasje potrebno, kadar je gradnja bližja vc-clala predkupni pravici. Občina je pO najavi prodaje tega zemljišča ko necleta 2002 brez kakršnegakoli dogovora ali obvestila zemljišče glede prostorskega reda pripojila k lokacijskemu načrtu B19. Tako je odpadel vsak možen manever, ki bi pomenil "iskanje projekta, ki bi bil lokacijsko in finančno zanimiv", kot je zapisano v medijih. To pomeni, da je bila prodaja zemljišča možna le na način in za namen kot se je zgodilo. Nadalje poudarja, da gradnja triplejf garaž ni bila nikoli predvidena kot osnovna ponudba soseske, zato zanje ni bil nikoli zagotovljen kakršenkoli "družben" denar, pač pa je predstavljala njen nadstandard. < linenja tudi anketo, na katero se je pred leti od petsto Vprašanih za nakup garaž (>dl< >čilo le devet krajani >v. Tudi povezovanje Graditelja z razveljavitvijo zazidalnega načrta za to območje leta 1992, ki je posledično omogočilo drugačno rabo zemljišča, je napačno. Graditelj ni sodeloval ne pri odločitvi za morebitno gradnjo cerkve in ne pri opustitvi te odločitve, pač pa je bil v obeh primerili le seznanjen s posledicami. Glede na očitke o neposluhu Graditelja do kraja, okolice in njunih problemov Zorman pravi, da to ne drži, in navaja tudi primer, ko je Graditelj pred dobrim letom občini Kamnik podat 11494 ni2 zemljišča, ki so gaoddvojili sti < i ni ditclja temu darilu odpovedala, je še zapisal direktor Zorman. Kamniški občan URAD ŽUPANA - OBČINSKI SVET 27. februarja 2004 Poročilo z 11. seje občinskega sveta Letošnji proračun je po županovih besedah eden najboljših v zadnjem desetletju Na enajsti seji 11.februarja so imeli občinski svetniki na dnevnem redu resda samo štiri točke, vendar so za njihovo obravnavo porabili kar sedem ur. V skladu s pričakovanji so se najdlje zadržali pri drugi obravnavi in amandmajih na predlog letošnjega proračuna in ga ob koncu seje tudi sprejeli. Za neke vrste ogrevanja pred težjimi odločitvami so svetniki najprej soglasno in brez razprave potlprli vse predlagane prejemnike letošnjih občinskih priznanj, med katerimi je letos devet posameznikov, ena organizacija in glasbena skupina. Občina naj ne prodaja zemljišč brez predhodnih analiz posledic Nato so se svetniki lotili Programa prodaje občinskega premoženja v letošnjem letu, po katerem naj bi občina s prodajo zaslužila 437 milijo nov tolarjev in za toliko povečala letošnje občinske prihodke. Med šestimi zemljišči, ki so predvidena za prodajo (ga- za zemljišča na območju B 23 - Fnictal), B 3 - Perovo, med stavbama Mcrcator Centra Kamnikin SKG, B ]() - Kamniška Bistrica, opuščeni pesko-kop v Palovčah, zemljišče v Volčjem Potoku in še nekaj dmgih, je bila za svetnike najbolj sporna prodaja zemljišča na območju B 3. Na njem so si namreč stanovalci bližnjih blokov uredili parkirišče, ki bi ga v primeru prodaje zemljišča seveda izgubili. Ker bi to pomenilo enake težave, kot se l rini n n< > pojavljaje > na Duplici, je bilo te) zemljišče pe >v(xl za vn xx > razprav«) < > problematiki minijočega prometa v vseh kamniških stanovanjskih soseskah. Ker je občinska uprava svetnike že pred razpravo opozorila, da bi zavrnitev predlaganega programa cxlpro daje precej spremenila strukturo letošnjih občinskih prihvič ni strinjal rekoč, da bi morala občinska uprava pred tem sprejeti strategijo upravljanja z mint-j(xim prometom incla občina ne more kar tako prodajati že urejenih parkirišč. Ker je prrjev naku-povalni center.. Ker je razprava o načrtovani prodaji tega zemljišča večkrat zašla s smeri in ker so si tudi amandmaji začeli nasprotovati, sta vanjo z interpretacijami pomenit posameznega amandma ja in odločitve svetnikov posegla tudi župan Anton Tone Smolnikar in Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave. Župan je v svojih pojasnilih svetnike med dmgim opomnil, da bi bil v primcni, če omenjenega programa ne bi sprejeli, letošnji proračun občine Kamnik ob sto milijonov tolarjev. Po nekajminutnem odmoru so svetniki predlagani pn igram z amandmaji vred vendarle sprejeli. Investicijam je namenjenega 45 odstotkov proračuna Župan je v nagovom pred začetkom dnige obravnave letošnjega proračuna (xenil, da je letošnji proračun eden boljših, če ne celo najboljši v času njegovega županovanja, saj je bolj razvojno usmerjen kot so bili pretekli. Alojz Kolar, vodja odddka za g<» rxxlarske dejavnosti in finance, je njegove trditve podkrepil še s številkami in povedal, da se je proračun od prve obravnave povečal za 257 milijonov tolarjev in da investicijski del predstavlja 45, tekoči pa 55 odstotkov. Ob tem je Kolar opozoril še na dejstvo, da občina še vedno nima prostorske sira tegije in da se bo morala na prostorskem (xldelku tudi kadre ivske i < ikrepiti, saj to (xl nje zahteva ftidi država Proračun ni več tako statičen... Statutarno pravna komisija ter vsi občinski (xlbori so predlogu odkikao proračunu občine Kamnik za leto 2004V dnigi obravnavi izdali pozitivno mnenje, vendar so ob tem predsedniki nekaterih odborov kljub temu Izpostavili nekaj pomislekov. Tako je Marjeta Humar, predsednica (klbora za družbene dejavnosti, opozorila, da se delež sredstev, namenjenih družbenim dejavnostim, iz leta v leto zmanjšuje, da je v kamniški I )om kulture treba vlagati še naprej in da bi morala občina podpirati tudi tiste ustanove, ki za družbene dejavnosti veliko prispevajo tudi same (v prvi vrsti je omenila Samostan v Mekinjah). V zvezi s stanovanjsko dejav-n >si j< i v ()cllx mi za družbene dejavno sli menijo, da bi morala občina pri gradnji socialnih stanovanj tesneje sodelovati s Stanovanjskim skladom RS, pe ileg tega pa bi morala Občina raz mišljati tudi o gradnji varovanih stano-vanj, urediti delovanje pomoči na domu ter bolj intenzivno oživljati mestno jedro. Humarjevo je poleg tega zanimalo, zakaj se nič denarja ne nameni za galerijsko dejavnost in kakšni so rezultati ugotavljanja premoženjskega stanja ljudi. Danici Kt >vac ič, predsednik (klbora za varovanje okolja, je menil, da so prihodki občine od koncesij (Adriaplin, Energetski servis, Publictis...) premajhni. Tudi za vzdrževanje čistoče ob cestah, po njegovem, ni dobro poskrbljeno, saj je < ib njih preveč smeti. Poleg tega se je Kovačič zavzel še za to, da bi kamniškemu kegljišču namesto predvidenih dvanajst namenili dvajset milijo nov tolarjev. "Če ne zaradi drugega, že zaradi uspehov, ki jih dosegajo," je po jasnil. Franci Spruk je v imenu svetniške skupine SDS ocenil, da bi moral biti sedaj kulturni dom že bolj samostojen Kritičen pa je bil tudi do turizma in rxxJjettiištva Razvoj ftirizma je po njegovem prepočasen, ljudje pa s turističnim razvojem občine premalo seznanjeni - še zlasti, ker bo turizem v prihodnje ena najpomembnejših panog v kamniški občini. S pcxlobnimi težavami se sexxa tudi podjetništvo, ki se razvija težje kot v mlajših in hitreje razvijajočih se občinah. Branislav Goluhovič, vodja svetniške skupine LDS, je poudaril, da je letošnji proračun boljši exl prejšnjih zato, ker ni več tako statičen, pa tudi pripombe iz prve c »bravnave je občinska uprava upoštevala ()pozoril pa je, da bi morali najprej dokončati že začete projekte in se šele nato lotevati novih. Po njegovem bi občina lahko nekaj privarčevala tudi s tem, da bi združevala javne razpise za potrebe sol, doma kulture in pexlobnih ustanov. O razvoju turizma je Goiubovič dejal, da je razveseljivo, da v Kamniku deluje Agencija za razvoj rxxljetništva in turizma, da pa je doslej še premalo naredila na podrtKju zunanje rxxlobe občine. ... še vedno pa premalo namenja družbenim dejavnostim V nadaljevanju razprave je Marjeta Humar, svetnica NSi, opozorila na številne težave, ki se jih bo morala občina Kamnik lotiti čimprej. Najprej jo je zanimalo, koliko novih delovnih mest bo v Kamniku nastaki iz sredstev, ki so namenjena podjetništvu, in koliko novih turistov bo v Kamnik pripeljal denar, namenjen turizmu. Poleg tega je I lumarjeva menila, da se bo hitrejši razvoj Velike planine začel šele, ko bo njen razvoj temeljil na zasebnem kapitalu. Izpo stavila je tudi socialno problematiko (predvsem skrb za brezdomce in ceno otroškega varstva), desedetna prizadevanja za oživitev mestnega jedra ki niso dala zadovoljivih rezultatov, potek nekaterih še nerešenih denacionalizacijskih postopkov in problematiko odlaganja komunalnih exlpadkov. V zvezi s slednjo je dejala da bi si meirala občina Kamnik urediti lastno odlagališče in se s tem rešiti odvisneisti od deponije na ljubljanskem barju in njenih cen. Franci Spnik, svetnik SDS, meni, da se neka-lerim projektom namenja preveč denarja, še zlasti, ker se njihovega izvajanja potem ne nadzira dovolj temeljito. Njegov strankarski kolega An-tein Hočevar je opozoril, da ]x>ldrugi milijon, kolikor rxxljetnik lahko dobi na občini za odpiranje novega dele >v-nega mesta, še zdaleč ne pokrije vseh stroškov. Občina pa premalo sredstev namenja tudi sofinanciranju projektov, kakršen je denimo integrirano kmetovanje. Na pomanjkanje denarja za nekatere dejavnosti je opozoril mdi Marjan Semprimožnik, svetnik LDS, saj 350 tisočakov, kolikor naj bi jih letos dobile krajevne skupnosti, ne zadeišča več za njihove stroške, Borut Žagar, svetnik ZLSD, pa je mnenja, da kamniški turizem trenutno teče v mrtvem teku in da bi bilo treba natančneje določiti naloge Agencije za podjetništvo in turizem. Po njegovem je skrb zbujajoče tudi zmanjšanje sredstev za sodalno varnost, še zlasti, ker je letošnji proračun relativno bogat. Gasilci bodo namesto 48 dobili kar 65,6 milijona tolarjev Svetniki so pred drugo obravnavo proračuna pripravili kar 26 amandmajev, vendar so jih potem sprejeli samo deset. Amandmaje, ki so bili finančno manj zahtevni, so svetniki praviloma pexiprli, v iskanje sredstev zanje pa se je aktivno vključil tudi župan. Občinski svet je tako na pobudo svetnikov NSi odobril finančno pomoč pri obnovi sa mostana v Mekinjah in perspektivnim študentom, še zlasti tistim, ki študirajo v tujini. Prav tako bo občina na pobudo ptxlžupana Demitrija Perčiča pokrila materialne stroške, ki jih IkxIo imeli krajani ob obnovi mežna-rije na Gori, ob nakupu novih glasbil in uniform pa bo občina pomagala tudi Mestni g pa se zaradi pomanjkanja stanovanj v Ljubljano selijo tudi študentje. Ker je razprava precej razgrela strasti, sta vanjo pred glasovanjem peisegla še župan Anton Tone Smolnikar in Bojan Mlakar, vexl-ja oddelka za okolje in prostor. Mlakar je ob tem povedal, da je občina Kamnik na stanovanjskem rxxlrexju kljub vsemu precej uspešna, še zlasti če upoštevamo, kako star in drag za vzdrževanje je njen stanovanjski fond Njegove besede je podprl mdi župan in dodal, da gradnji stanovanj sicer ne naspn Nuje, da pa se je treba zavedati, da je tudi vzdrževanje lastnine (se pravi občinskega stanovanjskega fonda) vse prej k«>t rxxeni. Se več težav po so imeli svetniki z odl(x*anjem o amandmaju svetnikov SI )S. Slednji so keit enega izmed virov za skoraj dvajset milijonov, za kolikor naj bi se povečala sredstva namenjena gasilski dejavnosti, navedli tudi sredstva, namenjena za sanacijo plazu na Žalah. Zaradi tega se je ponovno oglasil Bojan Mlakar in svetnike opozoril na posledice, ki bi jih imela njihova odločitev, da se sredstva za sanacijo plazu porabi drugače. V obrazleižitvi, zakaj občinska uprava amandmaja SDS ne podpira, je župan med dmgim navedel, da je občina po leg požarne varnosti dolžna občanom zagotavljati tudi dnige obli-ke varnosti in da je sanacija plazu Žale nujna tudi zato, ker je ta plaz v preteklosti že povzročil železniško nesrečo z občutnimi materialnimi posledicami. Njegovim in Mlakarjevim svarilom navkljub so svetniki amandma SDS podprli. Ob koncu pa še zanimivost. Ker letošnjo zimo zimska služba občine še ni velik< > stala, m > svetniki in župan kar nekajkrat segli v vrečo, v kateri se zbirajo sredstva zanjo. Čeprav je niso povsem spraznili, pa veliko snega letošnjo zimo v kamniški občini ne sme več pasti.. z. J. Vi sprašujete, župan odgovarja J. N. iz Kamnika sprašuje, kdaj bo saniran plaz nad železniško progo pod Žalami? V noči 26 11 na 27 11 2003 je zaradi povečanih padavin prišlo do sprožitve zemeljskega plazu levo nad progo za predorom na progi Ljubljana - Kamnik - Graben Plaz je zasul progo z nanosom 30 mš Zemljine. Zaradi tega je bila proga dne 27.11.2003 od postajališča Kamnik - Mesto do postajališča Kamnik - Graben zaprta, ker so se opravljala dela z odstranitvijo nanesenega materiala s proge Na |x »bočju je bil izkopan de iz bližnjega izvira in samega lxh vexla s pobočja (Mede na to, da predel splazitve ni v lasti »SŽ« in na njihovo zaprosilo je občinska uprava v mesecu decembru 2003 organizirala sestanek s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine OK Kranj (Žalski hrib je pod posebnim režimom), Frančiškanskega samostana, Komunalnega p v Termah Snovik letos smo prvič sodelovali tudi na plavalnem mitingu Specialne olimpiade in bili zelo uspešni. Vsega tega pa ne bi bilo, če se ne bi vodstvo dništva in štirje zaposleni maksimalno trudili in razdajali svoje znanje in sposobnosti za dosego ciljev, ki so si jih zastavili že davnega leta I999,ko je bilo dništvo ustanovljeno. Društvo pa ne skrbi samo za varo vance v VDC, temveč tudi za tisu ki vanj niso vključeni. Za njih organiziramo delavnice v popoldanskem času, kjer se lahko družijo s svojimi vrstniki, starši pa se lahko pogovorijo o skupnih ali |x>sebnih težavah opravijo kakšno delo ali se jim pridruži j< > ()r ganiziramo tudi družabna srečanja, kjer se starši in varovanci bolje spe >z-najo in navežejo prijateljstva, saj so prav ljudje z motnjami v duševnem razvoju tisti, ki nas s svojo prisrčni >st-jo in neposrednostjo napeljejo k temu. Radi imajo družbo in radi so veseli. Vsak > leto skrbimo tudi za iz« >hra zevanje staršev na področju zdravstva vzgoje in skrbi za zdravo življenje kljub obremenitvam, ki jih prinaša skrb za ljudi z motnjami v duševnem razvoju. V ta namen organiziramo različna predavanja strokovnjakov različnih strok v obliki vikend seminarjev, kjer |x iskrbimo za varstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju (OMI )R) tako, da se starši lahko posvetijo predavanjem, na katerih dobijo odgovi irc na vprašanja na katera si sami ne znajo odgovoriti. Že od nekdaj velja, da je najboljša izmenjava informacij med ljudmi s podobnimi problemi, zato se Starši velik i pogovarjamo na družabnih srečanjih, na katerih se nam pridružijo tudi prijatelji in prostovoljci, ki nam pomagajo In občasno prevzamejo skrb za gojence, predvsem na taborih vseživljenjskega učenja kamor odhajajo brez staršev. Namen takih taborov je doseči čim večjo samostojni >st in sposobnost skrbeti za samega sclx- in priučitev sposobnosti pomagati dnigdnigemu Na enem od takih srečanj se nam je pridružil tudi gžupan Anton Smolnikar, česar so bili še posebej veseli gojenci, saj nimajo velikokrat možno sti, da bi ga lahko pocukali za rokav in mu podali roko. Ob tej priliki bi se mu radi še- posebej zahvalili za izkazano razumevanje in pomoč pri naših prizadevanjih izboljšati in obogatiti življenje gojencev in njihovih družin. Ob 40. obletnici Zveze društev Sožitje smo podelili tudi priznanja za uspešno in humano delo g.Antonu Kaminu, vodji Oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik in predsednici Društva Sožitje Kamnik Metki Hribar. Kljub temu, da smo najmlajše društvo od S1 društev, vključenih v Zvezo Sožitje, smo uspeli v slabih petih letih veliko naredili za naše gojence v občini Kamnik Načrtov in želja je še veliko, saj so potrebe po širitvi velike. Na sprejem v VIX; čaka še veliko ljudi z motnjami v duševnem razvoju, vendar smo na Lokah prostorsko omejeni, saj so zahteve po velikosti prostorov s strani ministrstva visoke, zato se bomo v prihodnje trudili pridobiti d(xlatno lokacijo za našo dejavnost, da bi lahko zadostili vsem željam naših varovancev in njihovih staršev. Za konec naj velja povabilo. Obiščite nas in se prepričajte, da so naši varovanci zares dobre volje, in da radi hodijo v "službo". Zelo so veseli, kadar jih obiščejo ljudje, ki jih ne srečujejo vsak dan, saj kar tekmujejo med seboj, kdo bo lahko več po vedal o delu in življenju v VDC, kjer ima vsak svoje naloge in skrb za to, da dan mine kar najbolj prijetno, in da nekaj dobre volje prinesejo tudi v svoje domove. Za Društvo Sožitje zapisala Metka Hribar Varovanci Varstveno-delovnega centra na Lokalh radi prihajajo v službo, kjer jim ni nikdar dolgčas. Pa vselejso dobre volje. Kramljanje z akvareli Bogdana Potnika Avlo in stopnišče občine Kamnik s svojo barvitostjo krasijo akvareli in olja kamniškega slikarja Bogdana Potnika, ki so na ogled še do 20.marca. GASILSKI KULTURNI VEČER V ŠMARCI Umetnik je kljub sa-morastniški poti s svojim nespornim risarskim talentom in vedo-željnostjo globoko posegel v skrivnost umetno sli slikanja. Njegovi barviti akvareli in olja so pravi potopis slovenske dežele, njenih lepot in bridkosti, ljudi in njihovih usod. Kar potegnejo nas k sebi s svojimi zanimivimi zgodbami, ki jih odstirajo, Bogan Potnik, ki zacl nja leta sicer nekoliko manj ustvarja, je razstavljal na mnogih razstavah, slikarskih kolonijah doma in v tujini, na extemporih v Sloveniji in Italiji, za kar je prejel več priznanj in nagrad, med njimi pet mednarodnih in nekaj prvih mest naextemporih. Pravi, da ga je risanje, slikanje in kiparjenje veselilo že v otroških letih in od tedaj je likovnemu ustvarjanju posvetil veliko prostega časa in pomemben del svojega življenja. SAŠA MEJAČ V soboto, 31 januarja so gasilci iz Si i larce v Kulturnem domu Šmarca organizirali kulturni večer. Najprej seje z zelo raznolikim izborom pesmi predstavil Gasilski pevski zbor Šmarca pod vodstvom Veronike Šareč Slišni smo lahko tako slovenske narodne k it črnske duhovne pesmi. V dru-gem delu [irireditve so na inštrumentih zaigrali otroci in mladinci iz glav benih šol Kamnik ler Domžale. Na saksofonu se je predstavila Spela Pi-bernik, na harmoniki Jan Dolenc (oba iz Glasbene šole Kamnik) in na tubi Tevž Lorbek iz Glasbene šole I>>mžale. S petjem in kitarama sta i >l> činstvo navdušila Rok Koželj in Seha stijan (apuder, k sta zapela in zaigrala za Šmareo prirejen Kreslinov hit Je v Šiški še kaj odprtega in Domiceljevo skladbo Na planini je živel V sklepnem delu je Damjan Rad-man odrecitiral Gasilsko molitev, vklesano v New Yorku na mesni, kjer je pred terorističnim napadom sta) Svetovni trgovinsk center (WT( ./ Za vrhunec smeha pa sta pjskrbela gasil ca Milena Koželj in Franc Koželj s kratko igro R Andersona Jaz sem Nace, v kateri sta v vlogah Rezke in Načeta prikazala, kaj čaka gasilce na stara leta Prireditev je s hudomušnimi dovtipi povezoval Marjan Šareč. Gasilci iz Šmarce so nabito polno dvorani; zagotovo prepričali, da niso samo do bri gasilci, ampak da imajo tudi pevske, recitacijske in igralske sposobno sti BARBARA ISKRA 27. februarja 2004 Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Občinskega udara na Duplici ni bilo... Z'adnje čase je bilo prelitega že veliko črnila in izgovorjenih veliko besed o predvideni pozidavi parkirnih prostorov , čeprav makadamskih, na Duplici z izobraževalnim centrom Jehovovih prič, da je bilo normalno pričakovati burno razpravo tudi na zboru občanov. To seje res tudi zgodilo, vendar bi se kmalu zgodilo še marsikaj, če župan Tonti ne bi hodil tudi po Duplici in pravočasno odkril, da se na zboru pripravlja nič manj, kot reci in piši, občinski, ne državni, udar. Kako bi to izgledalo, udeleženci zbora občanov niso mogli izvedeti, ker je Tonti prekmalu ugasnil mikrofone in pobudnikom, ki so se javljali pod točko razno, ki pa je ni bilo na dnevnem redu, preprečil njihove nakane. Zbrana množica pa je bila ravno prav zagreta, da bi z velikim aplavzom potrdila vse, kar bi vrlemu Tontiju vr- glo kakšen polenček pod noge. Nedolžna žrtev pa je bil starejši občan, kot so ga imenovali mediji, v osebi Borisa Stanislava K., kije želel preko mikrofona podpreti županove sklepe, pa mu je ta ročno vzel mikrofon iz rok. Ja, Tonti si bo dobro zapomnil, kdaj bo sklical še kakšen zbor volivcev na Duplici, saj so mu zbrani javno povedali, da mu je bolj pri srcu Kurja dolina kot pa Duplica... A Ta zadnji občinski proračunski 1 V seji so občinski možje in žene različnih strank pokazali županu Tontiju, kaj v praksi pomeni programska koalicija, za katero seje zavzemal na začetku svojega tretjega mandata. Kot neodvisni županski kandidat naj bi upošteval interese tako levih kot desnih strank in se ne bi smel hudovati, če se stranke kdaj tudi (programsko) povohajo in povozijo kak predlog občinske uprave, zlasti če gre za kako cesto ali vodovod, ki siga potem na j>rsi pripne ta ali ona stranka. To je pač v času pred volitvami že kar normalno. Tojefjoznano tudi županu, ki si vednoprišpara nekaj traku (in cekinov) za odpiranje nekajmetr-skih cestnih odsekov pred volitvami... TTzadnjem času kar pogosto vidi-V mo naše može, pa tudi žene ali dekleta postave, ki ob cestah bdijo nadprivezanimi ali neprivezanimi šoferji. Menda jmlovijo kar precej takih, ki so pozabili, da imajo v svojem avtu varnostni pas zato, da se priveze jo. Potem sejja na vse krip-Ije izgovarjajo, zakaj se niso opasali, če pa jim ne uspe prepričati moža postave, pa se nazadnje najde še vprašanje: ali tistih blokov za dva jurja in pol nimaš več. Pa še res je, da teh najprej zmanjka. Pa kaj, saj gredo vsi nabrani cekini v državno vrečo, občina pa od tega nima nič. Morda }ia le kazalo imeti tudi kakšnega občinskega jjolicaja, ki bi pO magal polniti tudi vedno prazen občinski žakelj... v fleprav je naš prostorski mini \Jsler Bojan veliko truda vložil, da je ob delu prišel do jmklica di-jdomiranega ekonomista, mu sedaj nekateri očitajo, da sije ta naziv pridobil zato, da se bo sedaj ukvarjal s prodajo občinskih [>arcel. Če so še pred nedavnim nekateri godrnjali, da občina prepoceni prodaja svoje premoženje, odslej ne bo več tako, saj bo Bojan kot ekonomist gotovo znal zaračunati kar najboljšo ceno. Pa še nekaj cekinov za otroško igrišče na Dujdici se bo tako nabralo. Nekateri pa res niso nikoli zadovoljni, pa se obrni kamorkoli in kakorkoli... KRIŠTOFOV PEPEII i PISMA - MNENJA - ODMEVI Kapeli na Malem gradu odvzetih 3 milijone tolarjev! ■ V sredo, 11.2.2004, so se občinski svetniki zbrali na 11. redni seji. V najpomembnejši točki dnevnega reda, obravnavi Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2004 je bil izglasovan nerazumen predlog svetnika Janeza Repanška (SDS), da se del proračunskih sredstev v višini 1,500.000 SIT, namenjenih za ureditev notranje opreme na malograjski kapeli, preusmeri za potrebe gasilstva. Navedena sredstva iz občinskega proračuna so bila utemeljena z dejstvom, da bi skladno z Zakonom o kulturnem tolarju (Uradni list RS št. 108- 5312/ 2002), Ministrstvo za kulturo RS dodatno prispevalo 1,500.000 SIT kot nepovratna sredstva za ohranjevanje najkvalitetnejše kulturne dediščine. S tremi milijoni SIT(!) bi lahko zadostili zaželjeni končni podobi notranjosti kapele. Pri nepremični kulturni dediščini je glavna težava v tem, da se za ohranitev zahteva ogromno denarja, vendar se s tem problemom srečujejo tudi drugje po svetu, ne samo pri nas. Nenazadnje sodi malograjska kapela med najkvalitetnejše evropske sakralne spomenike in na to bi morali biti Kamničani posebej ponosni. Pripominjam, da si je v letu 2003, od meseca marca do oktobra, kapelo ogledalo posamezno 1624 oseb, v najavljenih skupinah pa 2650 oseb. Ne pozabimo, da smo malograjsko kapelo izbrali za simbol našega mesta, ki ga tako radi prezentiramo doma in v tujini. Zapomnite si to, gospod Repanšek in vsi tisti, ki ste na 11. občinski seji izglasovali, da se sredstva, predvidena za malograjsko kapelo namenijo za dejavnost gasilstva. (Opomba pisca: Nikar ne mislite, da ne cenim naporov gasilcev, ki zagotovo opravljajo pomembno in humano prostovoljno delo). Predlog svetnikaJaneza Repanška, ki rad soli pamet drugim s svojimi "modrostmi", verjetno preseneča tiste redke svetnike, ki razmišljajo drugače. Njegovo zadnje dejanje je milo rečeno neokusno in po neumnosti primerno le še za butalske zgodbe. Težko je razumeti, da je svetnik Repanšek vrsto let opravljal funkcijo predsednika KS Center, da je krščansko usmerjen in da ima hišo po Malim gradom. Seveda pa tukaj nastopi druga zgodba: tako imenovano "lobiranje strank", ki je med politiki posebej priljubljeno. Od tu dalje odpove pamet! Lepo vas prosim..., ali si lahko predstavljate, da so butalski predlog podprli svetniki iz vrst krščanskih demokratov. Morda za poduk: kapela je last Župnijskega urada Kamnik. Nekaj bi bilo potrebno narediti v vrstah svetnikov, vendar nimam ideje, kaj! Pa še to: "gospod iz Kolodvorske ulice" je s svojo modrostjo uspel prepričati nekatere svetnike, da so glasovali za odvzem sredstev iz občinskega proračuna, ki so bila namenjena za sanacijo nevarnega plazu pod Žalskim hribom, ob tunelu in železniški progi pri frančiškanskem samostanu. Predvidena sredstva naj bi se prav tako uporabila za potrebe gasilstva. Tudi to so izglasovali! Še ena neumnost, ki ji ni para! Saj poznate Kocbekov aforizem: Eni vse znajo in vse vedo, drugega pa nič. Vprašam Vas, Kamničani, kam gremo, ali res v Evropo? Bojan Schlegl u.d.i.a. Stališča SDS do aktualnih dogajanj v občinskem svetu Skupina svetnikov Slovenske demokratske stranke v občinskem svetu vlaga velike napore v utemeljevanje svojih pripomb in predlogov, ki so v več primerih različna od predlogov, ki jih v gradivu za seje občinskega sveta predstavlja župan in njegovi sodelavci. Največkrat se ustvarja vtis, da je neko županovo stališče že vnaprej zabetonirano in edino zveličavno. Ugotavljamo, da se v vsakem novem mandatu manj upoštevajo mnenja, sugestije in predlogi svetnikov, še zlasti, če prihajajo iz opozicije. Na'8.seji sveta je bil po našem mnenju sprejet ne dovolj premišljen in neutemeljen sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004, ki predvideva 50% povečanje točke.Vsakomur je lahko jasno, da si v danih razmerah ekonomske in socialne krize ne moremo privoščiti tako velikih podražitev, še posebej če so podkrepljene z višino točke, ki je sprejeta v Domžalah in Celju. Verjetno se strinjate, da primerjava z občino Kamnik ni primerna. Kljub našemu ostremu nasprotovanju in poskusu usklajevanja je obveljalo predlagano povečanje, saj smo bili s strani večine v LDS gladko preglasovani. Vsako leto se pri sprejemanju občinskega proračuna srečujemo s problemom, ki se imenuje Velika planina. Že večkrat je bilo rečeno, da je to jama brez dna, kar se potrjuje tudi tokrat, ko smo na lO.seji obravnavali Informacijo o prisilni poravnavi nad družbo Velika planina d.o.o. Ugotavljamo, da je prisilna poravnava v družbi Velika planina d.o.o. le kratkoročna rešitev, ki pa nikakor ne zagotavlja vključitve strateškega partnerja, čeprav se v gradivu omenja ta možnost. Simulacija poslovnega izida je v postavki čistih prihodkov iz prodaje zelo optimistična, saj predvideva rast prihodkov iz prodaje za 20%, kar pa izkušnje iz preteklih let nikakor ne potrjujejo. Sprašujemo se, ali je povečanje prihodkov planirano izključno na povečanju cene kart ali tudi na povečanju števila obiskovalcev. Sanacija izvira iz dotacije cea 153 mio SIT, saj družba nima dnigih virov, iz katerih bi se obveznost do upnikov iz prisilne poravnave lahko pokrivala. Prisilna poravnavajo zato le zasilna rešitev pred stečajem, ki, po našem mnenju, nedvomno sledi. Nikakor ne moremo razumeti občinske uprave, da se ne loti rešitve tega problema celovito. Zakaj ne bi organizirali javne tribune, povprašali strukovno in laično javnost, kakšno Veliko planino si predstavlja in želi. Prepričani smo, da bi bil vložen trud bogato poplačan. Tudi v letošnjem proračunu, ki se te dni sprejema je za Veliko planino namenjenih 28 mio SIT, čeprav sredi najboljše smučarske sezone sedežnica ni obratovala devet dni. Navedena vsota denarja pa ne zagotavlja nobenega jamstva za prihodnost, ampak se že danes upamo trditi, da se bomo že pri naslednjem proračunu ponovno srečevali z najmanj takim zneskom. Zelo kritični smo tudi do predloga župana, ki namerava povečevati število zaposlenih v svojem kabinetu. Strinjamo se, da potrebujemo strokovnjaka, visoko izobraženega z znanjem tujih jezikov in usmerjenega k pridobivanju sredstev od države in iz Evrope. Ne moremo pa se strinjati s političnim kadrovanjem še zlasti glede na dejstvo, da ima župan pravico imenovati dva podžupana, pa je ni izkoristil in da se bodo v bližnji prihodnosti ustanavljale regije na katere se bodo prenašale posamezne funkcije. Zaradi spremenjenega načina vodenja investicij, boleznin in porodniške odsotnosti so po našem mnenju večji problemi v oddelku za okolje in prostor, kjer zaposleni zaradi obilice administrativnih predpisov težko obvladujejo zadane naloge. Podoben primer je tudi na oddelku za družbene dejavnosti. Svetniki v SDS smo v manjšini in popolnoma nemočni pri uveljavljanju svojih idej in predlogov, kar pa ne pomeni, da si ne bomo še vnaprej prizadevali za uveljavitev za občane in občino dobrih in razvojno naravnanih predlogov, ne glede na to kdo ali katera politična opcija je predlagatelj. Za 10 SDS Rudi Veršnik Prodaja zemljišča za še kako potrebna parkirišča Svet KS Perovo je na svojih sejah že od leta 1995 večkrat obravnaval problematiko parkirišč, kakor tudi urejenih zelenic in ureditev infrastukture na območju svoje KS. Najbolj absurdno pa je, da Občina Kamnik prodaja zemljišče pod štev.743 k.o. Kamnik na območju Zazidalnega načrta B5 Perovo. To je bilo objavljeno v Uradnem listu RS štev. 49-51 (30.05.2003).To zemljišče v izmeri 3000 m2 je namenjeno parkiriščem, ki so še kako potrebni na območju Zikove in Steletove ulice. Že leta 1995 so potekala pogajanja Sveta KS Perovo z Gradbincem Kranj in občino Kamnik za usposodobitev makadamskega parkirišča južno do zaklonišča in dalje do Mercator Centra. Na območju Steletove 25 ter Zikove ulice primanjkuje že vseskozi 250 parkirnih mest. Da parkirišča niso gradbeno izvedena pomeni, da je opuščen zazidalni načrt B 2 Perovo (Ur.list RS štev. 65/97), na osnovi katerega je bilo zgrajeno to naselje. Po podatkih iz Zemljiške knjige izhaja, da mora biti tu parkirišče. Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor postavljamo vprašanje, kako namerava rešiti to problematiko. Po pisanju v sredstvih javnega obveščanja se zasledi, da Občina Kamnik ne kaže interesa za rešitev omenjene problematike. Zaradi nepravilnih pristopov za ureditev infrastrukure zelenic, parkirišč, vpliva novogradenj na okolje, je KS Perovo dala tudi pisne pritožbe na Občino Kamnik, v vezi Zazidalnega načrta za območje B12 in B7 pa zbira protestne podpise, saj se s takšnim načinom ureditve krajani KS Perovo ne moremo strinjati. Predsednik sveta KS Perovo Franc Pivk Občina Kamnik, Komisija za pripravo dokumentacije o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, Glavni trg 24,1240 Kamnik, na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. list RS, št. 58/02 in 55/03) in Odloka o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. list RS, št. 81 /02 in 15/04)vse upravičence do povrnitve sredstev vlaganj vtelekomunikacijsko omrežje JAVNO POZIVA k vlaganju zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje 1. Upravičenci do vračila sredstev so: A) fizične in pravne osebe z območja občine Kamnik in njihovi pravni nasledniki, ki so na podlagi pogodb, sklenjenih do vključno 06.04.1998 med njimi in Skladom stavbnih zemljišč občine Kamnik (v nadaljevanju: Sklad), ali preko Občine Kamnik, ali preko krajevnih skupnosti z območja Občine Kamnik, sofinancirali oz. vlagali v javno telekomunikacijsko omrežje. B) fizične osebe in njihovi pravni nasledniki z območja občine Kamnik, ki so na podlagi drugih (individualno sklenjenih) pogodb, sklenjenih do vključno 06.04.1998, sofinancirali oziroma vlagali v javno telekomunikacijsko omrežje. 2. Način uveljavljanja zahtevkov: A) Vsak od interesentov za vračilo vlaganj, mora izpolniti obrazec -vlogo, ki jo dobi v vložišču Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik in izpolnjeno oddati vvložišče Občine Kamnik ali jo poslati pisno na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik - Komisija za pripravo dokumentacije o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Vlogi je potrebno priložiti: - pogodbo - račune in druge verodostojne listine, s katerimi se dokazuje pogodbena vrednost - fotokopijo osebne izkaznice - fotokopijo bančne izkaznice oz. številko računa, kamor bodo nakazana sredstva - davčno številko - v primeru, da je vlagatelj druga oseba, kot sklenitelj pogodbe, dokazilo o pravnem nasledstvu Seznam potencialnih upravičencev, ki so vlagali v telekomunikacijsko omrežje na podlagi pogodb, sklenjenih med njimi in Skladom ali Občino Kamnik, bo objavljen na oglasni deski Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, od dneva objave tega poziva dalje. Rok za oddajo popolne vloge (s prilogami) je dva meseca od objave tega poziva. Po preteku tega roka bo mogoče zahtevek vložiti neposredno na Državno pravobranilstvo v Ljubljani, po postopku, opisanem pod točko B) tega poziva. Vloga se kolkuje z upravno takso 4.250,00 SIT (tar. št 1 +3 ZUT). B) Fizične osebe in njihovi pravni nasledniki z območja občine Kamnik, ki so vlagali v telekomunikacijsko omrežje na podlagi drugih pogodb, individualno sklenjenih s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d. in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet, lahko zahtevek za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje vložijo pri Državnem pravobranilstvu Ljubljana, Šubičeva 2, p.p. 649, 1001 Ljubljana. Zahtevku je potrebno priložiti dokazila, kot jih določa javni poziv komisije za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog po zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 10-11/2004 z dne 06.02.2004 (stran 715), to je pogodbo vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje, račune in druge verodostojne listine, dokaz o pravnem nasledstvu. Rok za vložitev zahtevka je 4 mesece od objave poziva v Uradnem listu in je začel teči 07.02.2004. OBČINA KAMNIK KOMISIJA ZA PRIPRAVO DOKUMENTACIJE O VRAČANJU VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE V___J Zaščitni količki pred dupliško pošto niso dočakali obletnice Voznik NNje s pretežko nogo na plinu vozila NN 19. februarja pokosil polovico zaščitnih količkov na pločniku j)red pošto na Duplici, za katere je lansko leto občinski proračun namenil osemsto tisočakov. Čisto slučajno je bil ta dan debeli četrtek in začetek /mstova-nja. Kaj je po tem srečanju ostalo od vozila NNŠe ni ugotovljeno... (fs) Kamniški občan NAS POGOVOR 27. februarja 2004 Pogovor z Jasno Paladin o nekdaj svetovno znanem kamniškem zdravilišču in kopališču Kurhaus, ki ga je podrobno osvetlila v svoji diplomski nalogi SI BO KAMNIK ŠE KDAJ NADEL SLOVES TURISTIČNEGA BISERA? Bled in Kamnik sta bisera Kranjske, so pisali in govorili konec 19.stolci ja, ko je priljubljeno kamniško kopališče in zdravilišče Kurhaus privabljalo mnogo obiskovalcev iz vse Evrope. Pa danes? Je kamniški Kurhaus nova priložnost ali le znanstvena fantastika? Kamnik se lahko pohvali, da je eno prvih turističnih mest na Kranjskem, kar gre pripisati izjemnemu slovesu in priljubljenosti nekdanjega zdravilišča in kopališča Kurhaus, ki ga je leta 1876 na sotočju Bistrice in Nevljice zgradil napreden in razgledan kamniški podjetnik Alojz Prašnikar. V tistem času, ko je začel v svoje zdravilišče privabljati obiskovalce iz vse Evrope, med njimi je bil celo cesar Franc Jožef, je bil turizem še trdno v povojih. Prašnikar je bil prvi, ki je tako zgodaj spoznal pomen turizma, in prav škoda je, da so njegove napredne zamisli in prizadevanja tako žalostno končala. Od nekdaj slovitega kamniškega zdravilišča in kopališča ni ostalo kaj prida, Kamnik pa ni izkoristil dediščine nekdanjega turističnega razcveta za razvoj sodobne turistične ponudbe, nad katero znova in znova tarnamo, da je vse preskromna in da v naše čudovito mesto pod kamniškimi planinami zaide vse premalo turistov. Nekdanji turistični biser Kamnika iz I').stoletja je v svoji diplomski nalogi z naslovom Kamniški Kurhaus prebudila nedavno diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja Jasna Paladin iz Radomelj. Skozi zgodovinski pregled razvoja Kamnika in z njim povezanega turizma, ki mu je temelje sredi 19stoletja postavil Alojz Prašnikar, rojstvo, razcvet in žalostni konec zdravilišča in kopališča Kurhaus, je Jasna našla tudi izzive za današnji čas. Spoznali smo jih lahko že 16.januarja na gradu Zaprice na izredno zanimivi predstavitvi njene diplomske naloge. Dvorana gradu Zaprice že dolgo ni bila tako polna, obiskovalci, ki so z zanimanjem spremljali predstavitev, pa so nas spodbudili, da smo Jasno povabili k pogovoru in pomemben delček kamniške bogate dediščine razkrivamo vsem našim bralcem zgrajena, se je Prašnikar usmeril na drugo področje - začel je namreč dobivati naročila za gradnjo železnic po Avstriji, na Ogrskem in v Švici. Zgradil je nekaj izjemno pomembnih in zahtevnih železniških odsekov. Na mnogih potovanjih po monarhiji je Prašnikar spoznal pomen ti. tujskega prometa in pomen dobrih prometnih povezav. Ker si je sam pridobil veliko izkušenj z gradnjo železnic je predvsem zaradi svoje izjemno uspešne tovarne cementa (leta 1870 so proizvedli kar 3000 ton cementa, kar je bilo takrat zelo veliko) že leta 1860 prišel do zamisli o gradnji lokalne železniške proge Ljubljana - Kamnik. Tega leta je bila tudi prvič vložena prošnja za to gradnjo, vendar je zaradi mnogih razlogov več let mirovala. No, če mu v tem času še ni uspelo pripeljati železnice (to mu uspe leta 1891) pa se Nedavno diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja Jasna Paladin iz Radomelj je s predstavitvijo svoje diplomske naloge z naslovom kamniški Kurhaus zbudila mnogo zanimanja obiskih valcev, saj dvorana gradu Zaprice že dolgo ni bila tako polna. Dokaz več, da je zanimanje za bogato kamniško dediščino še kako prisotno! 'IttHHHMMHi Kopališče in zdravilišče v Kamniku leta 1913. V svoji diplomski nalogi, ki je ob predstavitvi na gradu Zaprice zbudila mnogo zanimanja, ste se temeljito poglobili v zgodovino in razvoj nekdaj slovitega zdravilišča in kopališča v Kamniku, imenovanega Kurhaus, ki bi ga morda, lahko obudili in povezali s sodobno turistično ponudbo, saj Kamnik danes ne premore niti hotela. Kdaj so se pravzaprav v Kamniku postavljali temelji zdraviliškega kopališkega turizma in kakšne so bile takratne raz mere? Temelji zdraviliškega in kopališkega turizma in v veliki meri turizma na kamniškem sploh, so se dejansko začeli postavljati šele sredi 19. stoletja in jih moramo tesno povezati z Alojzom Prašnikarjem (rojen 13. maja 1821) in njegovim prihodom v Kamnik. Dvig obrti, začetek industrije, narodnostno prebujanje, razvijajoči turizem, priljubljenost naravnih metod zdravljenja..., vse lo je vplivalo na začetke zdraviliškega turizma v Kamniku. Prašnikar je bil sicer rojen v Izlakah v strojarski družini in se je komaj 14-lcten preselil v Kamnik z namenom, da se izuči strojarstva. Ko je bil star 18 let se je poročil z domačinko iz Mekinj Terezijo Sporo in tako prevzel lepo posestvo njene tete v Mekinjah, kjer je pozneje zgradil dvorec s poletno hišo in prekrasnim umetnim nasadom, imenovan Prašnikarija. Ker mu strojarstvo ni ležalo, je ustanovil zidarsko podjetje, tU pa seje hitro pokazala njegova nadarjenost in poslovna žilica. Že čez nekaj let je dobil svoje prvo večje naročilo, s katerim si je utrl pot med najbolj priznane podjetnike in najbogatejše Kamničane. Dobil je namreč naročilo za pozidavo vseh objektov v sklopu smodnišnice, ki jo je leta 1852 v Mekinjah začela graditi država, in za pozidavo obzidja okoli nje (obzidje in nekatere stavbe, ki jih je zgradil Prašnikar, stojijo še danes!) Ker je omenjena gradnja zahtevala veliko gradbenega materiala, je Prašnikar na drugi strani Bistrice na svojem ozemlju postavil najprej opekarno, nekaj let za tem (1854) pa še cementarno. To je bila šele druga tovarna cementa v avstroogrski monarhiji, kar priča o izjemni poslovni žilici njenega lastnika. Cementarna je imela za Kamnik izjemen pomen. Prašnikar se je tako v razmeroma kratkem času razvil v zelo cenjenega podjetnika - poleg že omenjenih dejavnosti je imel prijavljene še druge: proizvodnjo apna, čistilnega praška, pekarno kruha, mlin in žago, točilnico vina, žganja in kave. Ko je bila leta 1857 smodnišnica je odločil, da bo svoj kapital investiral v tujski promet. In res je leta 1868 v svojih rojstnih Izlakah zgradil termalno kopališče (na mestu nekdanje Valvazorjeve graščine), ki je danes poznano kot Medijske toplice. Ker je bila ta investicija zelo uspešna se je odločil, da bo nekaj podob nega zgradil tudi na svoji posesti v Mekinjah. Leta 1875 je tako na sotočju Bistrice in Nevljice začel graditi zdravilišče in kopališče, med doma- čini najbolj poznano kot Kurhaus Alojz Prašnikar je bil dejansko eden od pionirjev te dejavnosti na Kranjskem in širše v monarhiji. V obdobju, ko je v Mekinje v svoje zdravilišče začel privabljati letoviš-čarje, petičneže iz vse Evrope, je bil turizem še trdno v povojih. Država se pomena te dejavnosti še ni zavedala in dejansko je bil Prašnikar prvi, ki je pomen turizma spoznal že tako zgodaj. Za tisti čas napreden kamniški podjetnik Alojz Prašnikar je osrednje zdraviliško poslopje, kopališče in vilo Neptun zgradil leta 1876, Kurhaus pa je največji razcvet doživel v letih 1891 do 1899. Čemu gre pripisati takšno priljubljenost kamniškega kopa lišča in zdravilišča? Kurhaus je bil predvsem zdravilišče, saj so vseskozi velik pomen dajali zdravljenju, bil pa je tudi kopališče, saj so se tu zabavali tudi zdravi letoviščarji (v reklamnih brošurah se pojavlja kot kopališče in zdravilišče). Kamniški Kurhaus je postal priljubljen že kmalu po ustanovitvi, za to pa je bil zaslužen Prašnikar sam, saj je vseskozi skrbel za reklamo (predvsem v dunajskih časopisih) Obiskovalci, med katerimi je bilo tudi mnogo njegovih znancev iz vse monarhije, so se zaradi zelo kakovostne ponudbe vsako leto radi vračali. Prvo prelomnico v zgodovini Kur-hausa predstavlja leto 1884, ko je zdravilišče obiskal cesar Franc Jožef. Kljub temu, da so se morali obiskovalci po več ur ali celo dni voziti v Kamnik v neudobnih kočijah po prašnih in slabih cestah, se je obisk Kur-hausa po leni letu precej povečal, čeprav so o obisku cesarja v takratnih časopisih razmeroma malo poročali. Razcvet, katerega verjetno niti sam Prašnikar ni pričakoval, pa je Kurhaus doživel po letu 1891. To leto je pomembno zaradi dveh stva- Osrednja zdraviliška stavba Kaurhaus leta 1912. ri. 28. januarja 1891 je v Kamnik pripeljala železnica in Kamnik je s tem dobil hitro prometno povezavo z Ljubljano in ostalimi deli monarhije, kar ni bilo pomebno le za industrijo, ampak tudi za turizem. Za železnico je imel, poleg vojske, ki si je za železnico prizadevala zaradi transporta smodnika iz smodnišnice, največ zaslug prav Prašnikar - že od leta 1860 se je zanjo prizadeval predvsem zaradi svoje cementarne, po letu 1875 pa tudi zaradi Kurhau-sa. Zavedal se je namreč, da turizem brez prometne povezave z Ljubljano ne bo mogel cveteti. Že takoj je bil tujskemu prometu prilagojen tudi vozni red - vlaki so ob delavnikih vozili trikrat, ob nedeljah pa štirikrat dnevno. Bili so zelo priljubljeni, čeprav je največja dovoljena hitrost znašala le 25 km/h. Leta 1891 pa so v Kurhausu uvedli še t.i. knajpanje, zdravljenje z mrzlo vodo, imenovano po bavarskem župniku Sebastianu Kneippu. Kneipp (rojen le 4 dni za Prašnikarjem!) je zdravilni učinek mrzle vode izkusil na lastni koži in nato celo življenje v W6rishofnu, kjer je bil župnik, s tem zdravil tudi mnoge druge. VCorishofen je postal pravi romarski kraj, Kneipp pa, po takratnih virih, najslavnejši zdravnik na svetu. Po celi monarhiji so se začela ustanavljati zdravilišča, ki so uvajala knajpanje. In uvedel ga je tudi Prašnikar. Znano je, da mu je to svetoval Kneipp sam. Svetoval mu je, naj v že tako ali tako uspešno zdravilišče v Mekinjah uvede še knajpanje in tako prevzame vsaj paciente iz južnih delov monarhije. Kneipp je v zameno osebno priporočal Kamnik za zdravljenje in Prašnikarju pošiljal izučene zdravnike. Poletu 1891 se je obisk Kurhau-sa znatno povečal in za Kurhaus se je začela zlata doba. Nadaljevanje na str. 8 .___ 8 27. februarja 2004 NAS POGOVOR Kamniški občan Kaj je bila značilnost ponudbe (kakšne posebne metode, učinki vode...)? Kar se zdravljenja tiče, so v Kur-hausu ponujali sistematično zdravljenje z vodo, medicinske kopeli, elektroterapijo, masažo, zdravilno Kot ste zapisali, so v kamniško zdravilišče prihajali premožnejši sloji, pogosto za daljše obdobje. Kaj vse jim je takrat nudil Kurhaus? Res so v Kurhaus večinoma hodili premožnejši sloji iz vseh koncev Restavracija zdravilišča Kurhaus. telovadbo, inhalacije, zdravljenje s suhim in vročim zrakom, sončno kopel in pa seveda Kneippovo metodo, ki se je v osnovi delila na dva dela: sredstva za krepitev organizma (bosa hoja, pravilna obleka, zračna obutev, zdrava, raznolika prehrana, na splošno zdrav način življenja) in pa zdravljenje z vodo, ki je temeljilo na uravnavanju krvnega obtoka (polivanja, plavanje, kopeli, polkopeli, hoja po vodi, pitje vode ipd). Glavna značilnost kamniškega Kurhausa je bila od vsega začetka tudi idealna lega pod planinami, svež planinski zrak, bogat z ozonom, bližina gozdov. V tistem času so bile zelo cenjene naravne metode zdravljena (podobno kot danes!) in v Kurhausu so z zdraviliščem, vsemi napravami za zdravljenje, s svojo kuhinjo in dietnimi jedilniki, zdravniškim nadzorom, knajpanjcm in prej omenjeno lego. vse to omogočali. monarhije. Navadno so ostajali po cel mesec ali celo celo sezono; ta je trajala od 1. maja do 15. oktobra. Njim je bila v celoti prilagojena ponudba in v tem pogledu je bil Kurhaus turistična točka za petičneže. Poleg zdravljenja je Prašnikar poskrbel tudi za prehrano, prenočevanje in za razvedrilo. Za prenočevanje so bile na voljo 4 vile; po letu 1891, ko se je obisk zelo povečal, so vili Neptun dodali še tri: vilo Luizo, vilo Mlin in vilo Jo-hano. Vse so ponujale skrbno opremljene sobe in stanovanja, balkone, verande. Izstopala je vila Neptun, ki je bila še posebej razkošna, imela je tudi daleč najvišje cene. Ponudba za najpremožnejše sloje se je najbolj kazala v samem razvedrilu, to je bila mešanica kulturnih dogodkov in telesne aktivnosti. Zdraviliška uprava je sodelovala s kamniško čitalnico, s pevskim društvom Lira in s salonskim orkestrom, ki je v zdraviliškem parku prirejal koncerte. Vojaške koncerte in plesne venčke je prirejala mestna godba, obiskovalcem je bila na voljo zdraviliška bralnica, kjer so imeli časopise v različnih jezikih, bolj aktivni pa so lahko igrali bilijard, tenis na travi, kriket ali pa so kegljali. Prav tenis na travi kaže na to, da je bil Prašnikar vseskozi v koraku s takrat- no evropsko modo, saj je ta šport do konca 19- stoletja nosil status elitnega. Vseskozi je bilo dobro poskrbljeno tudi za izlete v okolico (v Stahovico, Tunjice, Črno, v dolino Kamn. Bistrice, na Perovo, po Kamniku.) in z vlakom do Homca, Trzina in Domžal. Prašnikar je za ponudbo izredno dobro skrbel, danes bi ga lahko posnemala marsikatera turistična agencija! Dejansko so si bivanje v Kurhausu lahko privoščili le najbogatejši -povprečno enomesečno bivanje je znašalo 87 gld in 40 kr. Za primerjavo: ob koncu 19- stoletja je služkinja v Kamniku zaslužila povprečno po 3 gld Iona na mesec. Takšna služkinja bi s svojo plačo lahko dvakrat prespala v vili Neptun in se 12x kopala v kopališču... Kaj pa enodnevni obiskovalci? So bili med njimi tudi obiskovalci iz revnejših slojev ali ti niso imeli vstopa? Iz reklamnih brošur in oglasov, kjer je zdraviliška uprava tudi navajala uspešno ozdravljene primere, je moč razbrati, da so se v Kurhausu zdravili tako najpremožnejši iz vseh koncev monarhije kot tudi revnejši iz bližnje okolice. Vstop ni bil prepovedan nikomur. Iz cenikov se da razbrati tudi to, da so bile cene pri hrani razdeljene v dva cenovna razreda, prav tako pri nekaterih zdravilnih metodah, pri zdravniških pregledih in zdravljenju pa so bili revni deležni tudi posebnega popusta, ki jim ga je določil zdravnik. Manj premožni so v Kurhausu lahko tudi prenočevali, a le v zdraviliškem poslopju (poleg 4 vil so bile sobe urejene tudi v nadstropju te stavbe), saj je bilo tu najceneje. Kaj pa Kamničani in okoličani, so obiskovali Kurhaus kot gostje ali so tu predvsem našli le delo? Kako pa so prebivalci Kamnika gledali na petič nt- turiste, ki so prihajali v Kurhaus? Zanimiv je podatek, da Kamničani Kurhausa niso takoj vzeli za svojega. In tudi pozneje ni bilo tako preprosto. Kamniški meščani so bili sprva zelo proti Prašnikarju, ki je bil priseljen, prav tako so mu zamerili uporabo nemščine (sicer le v poslovne namene, pa vendar). Čeprav je veliko naredil za razvoj Kamnika ni bil tako priljubljen in spoštovan kot bi si to zalužil (v Evropi že, doma pa ne!). Prav tako se Kamničani dolgo niso mogli istovetiti s Kurhausom, ker je bil namenjen predvsem najbogatejšim in še tujcem povrhu. Kamniški purgarji se nikakor niso mogli sprijazniti z novostmi, ki jih je uva- Knjižlca Kopališče in Kneippovo zdravišče v Kamniku na Kranjskem iz leta 1893 - naslovnica In opisi uspešnih ozdravitev. ua thaaV Muikov Jiee poau'1. Zdravljenje v kamuiik.ni anvuda Je i« ie ,l,k»J |h| mfšm ne|fu v »Iraviieik v Wuri»l.oiW V \Voriidioi'i.u ii|«.raliljiyii L: pulkauju, V h iu1i .1. M' Ulriltl VMk lailnii! ,,„,!,■, m U«i|lWMti, U|«ir«l.lj»ju n mviUcvh Km-i|ij*ivu .... r..i.- jaillvanja, ua.ivtu.ji,. iuivojl. kupelji, paru« kupelji, nlravilua »dlMa i. t d. iu ntrarUlu. n-.ug.. - kar ja velike vmtMnti - nailauruju »Iramlk nutaiiuuu iu »tro^u. Vauui tem uredliatu jt. v ||iii»ta !.,...k.'l':. km J« [urlala v kani-niaku ndravi.ee 2UI«l.ia dakliea Marija Ouluk i< I.tui na KtaJv-fJcm »amdi tinti. IhiImuI im ocoli. Ckutien JV »klela na Judu.. oko 1» ].,.., uialo. na druuniu J* Mla iwia.liu.uni o.b'|«da. Valad »krof.i«.«i...^u vni.fju ..-H j« tnmjila refa-uica. I belina » j« Miavila malone inkljil««« apuraldjaiijeni ruda po Kneippuvl nn-t.»dl. Oatevlla Ju tarud te uuVtkutu ..t•-.l.r.i po- H""b>* ulrata Iu .poaukua 1a v.aku dalu. V dveb dragih uialuu..' jednakih .hunjih pri .Iva-letinna uiruku iu ib-aetlatnl deklial: >u Je kitu* ....ihvu ta ikaa-gel lxvr.te.ii u»|»k, itmvr priliaju dnu/i ki a*, m takrat aitmvili v tetu navodu. (lo«p. lu-iiunj K.. KM.tili.iiar v t.j.ililja.ii. ti;. I |a'I let ca kruuUaai kontni... it. ruke iu notri, mu lak hudo utukla Vanku irihuiije uiti j« pravaroćeviih. .llulh ladrftii, Ukal J« l.il »drevja v ruanili tuuliiali, Kil /...Z.-lj. I,'-.. u.|h'I.» Ui Wlu( din1 27 »fflUU t 1. Ou ■Unutra ja ld dni |hi Knelppot :ii.-'...i uatuvil iuvud ;i..;m.|i. ...... idri Uvuiudvaj«et!iitiiu kuiet»kn ileklieu Katuriua Juraj ix Vodie na Kraiijakciu j.. Mla l»,luu ua brMunlei iu valml krvuUui'HE tiMitJa i»j«duuaia lm.nia.Prii.mli aujuvnliu-vM& dne 1. MgMa letoiiivjeKti U-tu.. Za 14 dul ne ji jo ladattiu «l».IJ«alu aitravj«; ■/„. |mt taiiiuv J.. Manah ituditl /i* -.lin;, h, -....(. nu Uoapa Kui.»tuuli.m Hit PulJa, triiulu J.- na rMunutiižn. v Mfab Ulla Ja Vouraj dlji' v droi mi J« i-aMinl k..iuik p.. ailraviilkuvlli |ived|.i.ili tu.ll fgitU .lij.f.■. K i. m i j 11,, i ailraviluu metudu »j.iulu vimiIiiiu v dva • l.'la: I., »railatvii v in,iu.-ii kre|i(jeiiju. 2,' u|»iral.|j.-uj. uoatju k™, ....... I.rlilu iu iu rudi ...rfnufil. Trmei ijliujji vnuliiil j.i udi-avilu po i dulir... kuiuiiUlii nlravil teko Mnalatvn. ki kn-jrij« Nin, mi lilija l.i.uliiil mfantl I«. nwl, [ki iniikreiii kuiii.i.JI. |.„ novo «a|NuUniii »iwkh iu Ii.iJii v vii.il, il.ilj.. jiiimnkaiiju ruiiiau iu ni« v raralo vini« iu [uillvanja kulen Kuko i,u| uiai-rul.ljujo ta »re.Ulvu, navinuu Je «1 un.ilaiiH.ti iu letu. au Hm, \ .aln I'a * ii|hjml.ljii mi |ioflt miju. .i.iii. „uju okveanvauja, aa kupelji iti|. Iu km p,,,. |u 1(|Ju(a. IIuhji. lujitiik Kneijip pnVrf'urii, uuj mi- iiimraklia kullkur iu..«..,.. uii/iu »ud«. nuSm pa je nil uuu- Bad Stein in Krain Ena prvih fotografij kamniškega kopališča in zdravilišča Kurhaus. Z leve: vila Neptun, pred njo se razprostira ribnik, osrednja zdraviliška stavba, kopališka stavba, spredaj pa lesene kabine za preoblačenje. Spredaj se je razprostiral velik in skrbno urejen park cementnimi figurami v naravni velikosti jal. Bili so preveč konservativni, da bi sprejeli napredek, ki se je kazal v turizmu. So pa domačini hitro ugotovili, da jim Prašnikar s svojim zdraviliščem ponuja mnoga delovna mesta. Sobarice, služkinje, kuharice, kočijaži, vrtnarji ipd. vse to so bili poklici, ki so jih opravljali domačini. Znane so cele kamniške družine, ki so hodile delat v Kurhaus. Mnogi so na račun tujskega prometa (predvsem po prvi svetovni vojni) tudi dodatno zaslužili z oddajo sob leto-viščarjem. Dolgo je trajalo, da so se tudi Kamničani sprijaznili in sprejeli "svetovljanski duh", ki so ga v mesto prinašali turisti. Med njimi je bilo tudi kar nekaj takrat znanih osebnosti in Kamničani so ob kontu 19. stoletja že postajali ponosni na svoje znane goste. Kurhaus se je Kamničanom še najbolj približal šele v obdobju med obema vojnama, ko je bila v kopališču urejena nekakšna javna kopalnica in so se domačini hodili tja kopat. Večina Kamničanov, ki se spomni Kurhausa, se pravzaprav spomni majhnega bazena, v katerem so se kopali še po drugi svetovni vojni. govih potomcev (do leta 1907 je bila lastnica njegova najstarejša hči Marija Kecel, po tem letu pa njena edinka Terezija Hreman, ki je Živela na Dunaju) in zdravilišče je nekako do prve svetovne vojne še uživalo slavo, a se ugledu iz konca 19. stol. ni nikdar več približalo. Nova lastnica je zdravilišče in kopališče dajala v najem Prav tako knajpanje po smrti Kneippa leta 1897 ni bilo več tako priljubljeno kot v času njegovega življenja, temu pa se novi lastniki niso znali prilagoditi. Z najemi, ki so bili le za eno leto vnaprej, so se zelo povišale cene, kot enega od očitkov zasledimo tudi premalo zabave, slabo organizacijo in zastarele kopališke naprave, v katere po smrti Prašnikarja niso več vlagali. Novim lastnikom so tako domačini kot obiskovalci najbolj zamerili ti. nemškutarski odnos oz. ignoriranje Slovencev in ostalih Slovanov. Dvojezični napisi so se začeli spreminjati v le nemške, Slovenci in Hrvati niso več mogli naročati v lastnem jeziku. Predvsem Hrvatje so to zelo zamerili in njihov izostanek se je najbolj poznal pri samem obisku. Kot Dokončen propad je za kamniški Kurhaus pomenila prva svetovna vojna, ko so v zdraviliškem poslopju uredili vojaško bolnico, v vile pa so naselili begunce, ranjence, železničarje ipd. V tem obdobju je bil izropan ves inventar, dejavnost se je prenehala izvajati, stavbe so bile uničene. Takoj po vojni so se sicer že pojavile težnje po obnovi in ponovni Oživitvi, zamenjalo se je tudi nekaj lastnikov, a Kurhaus ni nikdar več zaživel. Tudi prizadevanja dr. Fran-tarja, da bi v tej stavbi zaživel vsaj hotel, niso obrodila sadov. Od sredine 20,stoletja pa vse do danes tu do-muje samski dom. V svoji diplomski nalogi ste našla tudi možnosti za uporabo turistične dediščine Kamnika v današnji, sodobni turistični ponudbi Kamnika. Nam jih lahko predstavite? Dediščina je lahko in celo mora biti uporabna tudi v sedanjosti in v načrtovanju prihodnosti, Menim, da bi v Kamniku, kjer je turizem v očitni krizi, rešitve lahko iskali prav v dediščini. Ta dejavnost naj se vrne tja, kjer se je pravzaprav zače- J'ozdrav iz JCamnika. Vila Neptun. Kaj je botrovalo temu, da je takšen biser kamniškega turi/, ma, ki je bil konec 19. stoletja ena najbolj priljubljenih turističnih točk na Kranjskem, tako nazadoval in na koncu propadel? Razlogov je več. Eden najpomembnejših je smrt Alojza Prašnikarja leta 1899- Že naslednje leto je obisk začel znatno upadati in v naslednjem desetletju je bilo gostov v primerjavi z zlatim obdobjem manj kot tretjina. Posest je sicer še nekaj časa ostala v lasti nje I ■ . • / ' ' /tudi. j*- . L eden od vzrokov pa se omenja tudi železnica, torej tisto, kar je Kurhausu pomagalo do razcveta. Železniške povezave se niso več prilagajale turističnim potrebam, najbolj moteče pa je postajalo to, da končna železniška postaja ni bil ljubljanski kolodvor, ampak postaja v Šiški. Tam so morali potniki presedati ali pa s prtljago pešačiti do središča Ljubljane. Ne eno in ne drugo ni bilo prijetno. Je pa več kot očitno, da je bil Alojz Prašnikar povsem nenadomestljiv. /7 C la. Hotel, park, spomenik Prašnikarju, razglednice kot turistični spominek, razstava in izdaja knjižne publikacije je le nekaj možnosti uporabe te dediščine v sodobnem turizmu. Iz diplomske naloge je več kot očitno razvidno, da je Kamnik eno prvih turističnih mest na Kranjskem in to je dejstvo, s katerim se lahko pohvali malokateri kraj. Zakaj ne bi tega izkoristili v Kamniku? Pogovarjala se je SAŠAME|A<; .....ViJi Kamniški občan NASA DEDIŠČINA 27. februarja 2004 Preskarjeva bajta na Veliki planini - planšarski muzej, ki živi ZGODOVINA JE UČITELJICA ŽIVLJENJA Družba Ford je I/.februarja v Kobaridu jmdelila že tradicionalne nagrade za ohranjanje naravne in kulturne dediščine za leto 2003. Po mnenju žirije v sestavi Roka Freyerja, Jerneja Batiča, Mateja Demšiča, prof. dr. Janeza Bogataja in j>od predsedstvom Jožefa Školča je bil na sedmem natečaju, ki ga skupaj pripravljata Ford Motor Company in Summit molors Ljubljana d.o.o., med 76 jirojekti izbran za najboljšega projekt z naslovom Ohranjanje pastirske dediščine na Veliki planini - Preskarjev stan avtorice KamničankcIve Sabelj Kramar. V njem je Iva združila svojo dolgoletno zavzetost za ohranjanje arhitekturne dediščine in ljudskega izročila, svoje poznavanje stavbne dediščine, etnologije, življenja in duše preprostega slovenskega človeka ter smisel za "povezovanje, Preskarjevo bajto, ta edinstven primer arhitekturne in etnološke dediščine, je kot zadnji in edini ohranjen jmmerek ovalne velikoplaninske bajte jm nas spremenila v planšarski muzej, ki živi in ohranja zgodbo o jmstir-skem življenju. Projekt, ki jmkazuje življenje in bivanje preprostega človeka, ki večji del leta živi v dolini in se na poletje poda z živino na planino, je bil že od začetka zasnovan tako, da povezuje Budnarjevo muzejsko hišo in Preskarjev slan, kije zaživel lansko /mletje. Skupaj predstavljata izjemen dosežek na področju ohranjanja kulturne in arhitekturne dediščine ter izročila. Župan Kobarida Pavel Gregorčič, izhaja iz družine velikega slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, je z zanimanjem spremljal pripovedovanje Ive Šubelj Kramar in Rezke Mali o življenju pastirjev na planini. (ilavni namen Fordovih nagrad je zagotoviti finančno in medijsko podporo neprofitnim projektom za ohranitev naravnih in kulturnih vrednot, predvsem tistim, ki se soočajo s finančnimi težavami ali so premalo znani. Družba Ford se kot vodilna v avtomobilski industriji preko subvencijskega programa posve- J>ov in oblik delovanja. Ob številnih podrobnostih in vsebinah, kijih bo omogočalo okolje Preskarjevega stanu na Veliki jilanini, naj omenimo npr. izdelovanje sirov "trničev", okrašenih z lesenimi "pisavami". Ta arhaična dediščina navezuje naše planinsko okolje celo z davnimi izročili stare antične Grčije." Šuštarju, ki nama je omogočil bivanje na planini lansko poletje, koje bila Preskarjeva bajta odprta, pastirjem in bajtarjem, arhitektu Vla-stu Kopaču in dr. Emilijanu Cevcu, l>o njuni zaslugi je planina danes takšna kot je. Ta golobček, ki sem ga pravkar prejela, mi daje nova krila za nadaljnje delo pri ohranjanju kulturne dediščine." Iva Šubelj Kramar se že 30 let ukvarja z arhitekturno dediščino stavbarstva na Slovenskem. Je ena redkih, ki jim je narava ostala blizu in se trudi ohraniti stari kmečki, v naravo vpeti dom in življenje v njem, kot so ga poznali nekoč. Vsa svoja znanja, izkušnje, predvsem pa ljubezen do ohranjanja dediščine je že pred več kot petimi leti skupaj z možem Mirkom prenesla v Budnarjevo muzejsko hišo v Zgornjih Pa-lovčah. Njen projekt prikazuje življenje in bivanje preprostega človeka, ki večji del leta živi v dolini in se na poletje poda z živino na planino. Dejavnost Budnarjeve hiše se zaključi ob koncu šolskega leta, na predvečer Janeza Krstnika, potem pa se Iva preseli na Veliko planino, v pastirski stan, v Preskarjevo bajto, kjer gre za drugo kulturo bivanja. Tudi pastirji se ob tem času selijo na planino in ko septembra priženejo živino v dolino, tudi Budnarca ponovno zaživi. Tako sta Budnarjeva hiša in Preskarjev stan združena v zaključeno celoto in predstavljata izjemen dosežek na področju ohranjanja kulturne in arhitekturne dediščine ter izročila, ki lahko, po Ivinih besedah, živi le v sodelovanju z vaščani Palovč in s pastirji ter bajtarji na planini. Oba objekta sta postavljena kot doživljajski dogodek, kjer smo soočeni z lastno zgodovino, ki jo podoživljamo, ko se srečamo z njima. Na vsakem koraku in v vsaki besedi se čuti velika osebna .predanost in entuziazem zakoncev Šubelj. Preskarjeva bajta, majhna in siva v kamnitem oseku, na robu pastirskega selišča nasproti cerkvice Ob prejemu prve Fordove nagrade za oživitev Preskarjeve bajte na Veliki planini je Iva Šubelj Kramar pred polno dvorano obiskovalcev poudarila, da projekt ohranjanja velikoplaninske dediščine lahko živi le v sodelovanju s pastirji in bajtarji na planini. Pozornost je namenila Rezki Mali (na sredini v drugi vrsti) iz Godi-ča za njen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in razpoznavnosti Velike planine, saj že 31 let pase živino na Gojški planini iz izdeluje tradicionalno velikoplaninsko posebnost ■ trniče. ča pridobivanju novih iznajdljivih in bistroumnih okoliških rešitev in sazavzema za ohranjanje ter zaščito naravnega okolja in kulturne dediščine že 20 let. Ta edinstven program danes vključuje več kot 120.000 ljudi in organizacij v več kot 60 državah širom po svetu. Prof. dr. Janez Bogataj je na slovesni podelitvi Fordovih nagrad in predstavitvi nagrajenih projektov pojasnil odločitev žirije o prvi nagradi za projekt Preskarjeva bajta na Veliki planini - planšarski muzej, ki živi, avtorice Ive Šubelj Kramar: "Projekt je izjemno skrbno(mjtravljen v vseh svojih podrobnostih. Predvideva ohranjanje in vitalno življenje izjemnega primera /ms/irske dediščine ne le v slovenskih Alj>ah, amjmk tudi širše, evropsko, Avtorica j>ro-jekta prenaša svoje konkretne izkušnje, jiridobljene jiri skrbi za prenovljeno Budnarjevo domačijo v Palovčah, v popolnoma novo okolje j>laninskega, Jmstirskega naselja, kar zahteva vrsto novih pristo- Prvo nagrado je Ivi Šubelj Kramar podelil sekretar Ministrstva za kulturo Ciril Baškovič. Nagrajenka Iva Šubelj Kramar je ob tem ganjena povedala: "Hvala, da ste me ojmzili in daje to nagrada za ohranjanje kulturne dediščine. Slovenija je dežela, kije nehaj posebnega, prepolna raznih biserov, ki jih je vredno videti in jih ohranjali. Vse to je odsev preteklosti. Za polet v skupni evropski prostor bomo potrebovali krila. Ta krila bodo nekaj vredna, če bodo povezana z močnimi koreninami. Vesela sem, da sem nagrado j>rejela tu v Kobaridu, kjer sem pred leti pripravila razstavo Bovško - trentarska hiša po potresu V Bovcu, Vse, kar delam za dediščino, delam za otroke, za naše zanamce. Za ohranjanje kulturne dediščine in razpoznavnost Velike planine je veliko naredila Rezka JMali, pastirica, ki že več kot 30 let spretno izdeluje trniče, posebnOst med jjlaninskimi tradicionalnimi dobrotami. Hvala Miru Marije Snežne na Veliki planini, je edina ohranjena ovalna velikopla-ninska bajta pri nas in ohranja spomin na povezanost velikoplaninske kulture s staroselskim izročilom vzhodnoalpskega ozemlja. Na pobudo nosilke projekta Ive Šubelj Kramar je ob sodelovanju majhne skupine zagretih ljubiteljev dediščine in Velike planine ter ob pomoči strokovnih služb postala pastirski muzej. Pripravlja se odlok o razglasitvi Preskarjeve bajte za kulturni spomenik na državni ravni. S svojo ovalno skodlasto streho brez okna in dimnika, s kamnitimi lopniki, je Preskarjeva bajta že na daleč prepoznavna. Zeleno okolje, šepet vetra in pesem kravjih zvoncev nas ob odprtem ognjišču, mleku in siru popeljejo daleč stran od drvečega vsakdana, mestnega hrupa in betona. Začetek bivanja v enem prostoru je možno doživeti prav v pastirski bajti na planini. Ta prvin-skost, ki nam je tuja, nas popelje v čas, ko se počutimo svobodne. Tu se čas ustavi. Iva se ves čas vključuje v življenje pastirjev na Veliki planini, ker želi v polnosti začutiti planinsko življenje in ga v vsej pristnosti predstaviti obiskovalcu. Tako tri poletne mesece oblečena v pastirico vnaša toplo domačnost v pastirsko hišo, avtentično opremljeno s predmeti, ki jih pastir uporablja za življenje na planini v času pašne sezone, ki traja od junija do septembra. Ob planinskih speciali-tetah, kot so kislo mleko v latvi-cah, domač planinski sir, žgan ti, polenta in še zlasti znameniti sire ki trniči smo deležni učne ure o pastirskem življenju v živo sredi neokrnjene narave. Zgodbo o znamenitem trniču je z veselim obrazom vedno pripravljena povedati in pokazati 76-letna Rezka Mali iz Godiča, ki še danes izdeluje to tradicionalno dobroto. Tudi sama je že JI let pastirica na (iojski planini, kjer se pase živina iz Stolnika. Trniče, umetniško nareje ne kepice sira, naj bi začeli izdelova ti, ker so bili ravno pravšnji za malico in dovolj nasitni. Pastirji so jih oblikovali v par ženskih prsi, jih poslikali z lesenimi pisavami in jih po koncu pašne sezone podarili svojim izvoljenkam v dolini v dokaz, da jim je še do njih. Preostalih devet mesecev se nekaj podobnega dogaja v dolini v 400 let stari Budnarjevi hiši, ki je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Nekdanja Matjaževa domačija predstavlja danes edino prenovljeno domačijo na kam niškem območju, ki ji je uspelo po novno zaživeti in prikazati domačinom, prebivalcem kamniškega območja in številnim obiskovalcem od drugod zgodbo o njenih nekdanjih stanovalcih. Ljudje, ki pridejo v Budnarjevo hišo, se tam dobro počutijo. Sam prostor, njegov ambient nas vpne vase. Tam smo vsi skupaj, kot je bilo včasih, kuha se v črni ku hinji, kjer se dim še vedno vali po prostoru, vse pa se dogaja v hiši, večjem prostoru z nizkim stropom in pečjo, kjer so ljudje jedli, spali, rojevali, umirali... Upraviteljica Iva tam pod bohkovim kotom predaja naprej koščke narodnega izročila v obliki dogodkov, predavanj, delav V prijazno in gostoljubno Budnarjevo hišo rada zahajala tudi prof. dr. Peter Fister s Fakultete za arhitekturo in njegova žena Majda (v sredini ob Ivi), kije bila kol etnologinja več let zaposlena v Muzeju Zaprice in je osnovala vso etnološko zbirko lega muzeja, tudi muzej na prostem - kaste na Zapričah. Prof. Fister ocenjuje zavzeto delo Ive Šubelj pri ohranjanju kulturne dediščine z besedami:" Z* razliko od ozko usmerjenega muzeoUtško postavljenega posameznega eksponata je tu prisotna živa tradicija izjemnega in celovitega izročila. Ob poznavanju dosedanjih aktivnosti in doseženih uspehih za aktivno varstvo ljudske dediščine nosilke projekta Ive Šubelj Kramar je Fordova prva nagrada resnično prišla v prave roke." Preskarjev stan na Veliki planini in z njim upraviteljica Iva Šubelj Kramar v poletnih mesecih živila pravo pastirsko življenje. Iva, obleče na v pastirico, vnaša domačnost v avtentično opremljeno pastirsko hi šo, postreže s tipično pastirsko malico, predstavi Irnite kol vellkopla ninsko posebnost in z veseljem predstavi življenje in delu pastirjev. Na sliki z dr. Nikom Sadnikarjem, ki veliko prispeva k ohranjanju dediščine na Kamniškem. Tridesetletno delo ohranjanja arhitekturne dediščine in ljudskega Izroči la Ive Šubelj Kramar je neločljivo povezano z današnjim ohranjanjem ljudske dediščine in tudi s Fordovo prvo nagrado, ki jo je prejela za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Ivo poznamo kot nadvse prizadevno upravi teljico Budnarjeve in Preskarjeve bajte, ki ju je obudila in napolnila z vsebi no. Svoje dolgoletne izkušnje s področja ohranjanja slovenske dediščin' m ljudskega izročila prenaša tudi preko razstav. Tako je pripravila v Ljubljani razstave z naslovi: Stare kritine na Slovenskem, Kamnoseštvo in kovaštvo. Kraška hiša, Bovško-trentarska hiša po potresu v Bovcu, Vrata z dediščino vrat Tuhinjske doline, Slovenski dom in še bi lahko naštevali Pripravila je tudi več posvetov, med njimi posvete z naslovi: Ohranjanje dediščine Krasa in Primorske, Ohraniti, obnoviti, nadomestiti ter Restavriranje in zaščita po hištva. Sodelovala je na dveh mednarodnih posvetih o ohranjanju ljudske dediščine. Le redko srečamo človeka, kot je Iva, ki svo|e delo opravlja s tako nalez Ijivim navdušenjem, srčnostjo in spoštovanjem do izročila naših prednikov. Direktor Uprave RS za kulturno dediščino Stanislav Mrvič 0 Ivinem delu pravi: "Služba varstva kulturne dediščineje pogosto nemočna, ko ostanejo kulturni spomeniki j>o dolgotrajnih obnovitvenih delih prazni, brez ustrezne vsebine. Izgledalo je, da negotova usoda čaka tudi dva kulturna spomenika: Budnarjevo hišo v Zgornjih Palovčah in Preskarjevo bajto na Veliki planini. Občina Kamnik kot lastnica in Iva Šubelj Kramar kol pobudnica in nosilka jrrojekta sta imela voljo in nenazadnje tudi pogum, da sla zakoračila naptjpolnoma negotovo jmt z novimi, ustreznimi vsebinami, vezani-minaokolje, v katerem živita. Projekt, ki ga vodi IvaŠubelj Kramar, je izjemno redek v slovenskem prostoru Smiselno modificiranega bi lahko uporabljali kot vzorec za ostale kulturne spomenike te vrste pri nas." nic, razstav, privlačnih za novodobnega turista, ki se vrača k naravi. Tam nas čaka tudi vedno prijazno pogrnjena javorjeva miza. Iva skrbi, da se pripravlja domača gorenjska hrana, največkrat diši po domačem kruhu, potici ali ocvirkovki, ki jo rada odreže kar sama in zraven pove še zgodbo o hiši in arhitekturni dediščini. Oživitev Budnarce in Preskarjeve bajte sta le začetek daljnovidne zamisli Ive Šubelj: doseči, da bi vsaka od 24 občin ljubljanske urbane regije poskrbela vsaj za en primerek ljudske arhitekturne dediščine, jo v bližnji prihodnosti obnovila, zaščiti la, revitalizirala. Vsaka taka hiša, četudi zasebna, a odprtega tipa, bi bila po svoje prepoznavna in v vsaki bi utripalo življenje. Njen projekt 24 muzejskih hiš ima naslov Od hiše do hiše, od vrat do vrat, od og njišta do ognjišča s pripisom Po poteh dediščine za varovanje okolja. Za primer je Iva kupila staro hišo - Klemenovo bajto iz leta 1841 v Tuhinjski dolini, ki ji bo vdahnila dušo <;<• hočemo obetati, moramo ohraniti dediščino, korenine, prepoznavnost SAŠA MEvJAĆ 27.febmarja2004 ZANIMIVOSTI Kamniški občan STARE HRUŠKE Skoraj vsaka malo večja kmetija v svojem sadovnjaku ohranja tudi stare hruške. Ta visoka, mogočna drevesa kot tihi stražar čuvajo gospodarska poslopja. Toda malokrat se vprašamo po starosti teh dreves, kdo jih je sadil. Prenekatera v naši občini presegajo starost 200 let. Kar poglejmo svoje zaselke ali vasi, gotovo bomo našli kakšno staro hruško. NIKOLI NI PREPOZNO ZA UČENJE Z lanskoletnega obrezovanja sadnega drevja pri Vidu Griljcu vLanišah, kjer se je zbralo res lepo štet ilo ljubitelje) • sadjarsh 'a. Težko si predstavljamo čase, ko so naši predniki sadili takrat še majhne hruške. Vsekakor pa so drevesa, takšna kot so, preživela tisoč neviht in več, hude zime in orkanske vetrove. Preživela so vse vojne na evropskih tleh v zadnjem stoletju. Če vemo, da so bila posajena v času Avstro-Ogrskega cesars-tv .1. so torej preživela mnogo vladavin, vse do današnje tik pred vstopom v Evropsko unijo. Torej ta drevesa živijo povsem svoje življenje, za dobro Človeštva, \ svojem dolgem življenju vsako od teh dreves premore veliko zgodb, ki so se dogajale okrog njih. Na Krautovem vrtu v Kolodvorski ulici v Kamniku so pod že takrat mogočno hruško v letu 1882 ustanovili prvo slovensko pevsko društvo Lira. Ta hruška stoji še danes. Ne samo pevci, tudi slikarji, fotografi in drugi v starih hruškah pogosto najdejo motiv za svoje ustvarjanje. Pod njo je našel zavetje popotnik v hudi vročini ali nenadnem dežju. V njenem zavetju so se stkale poletne ljubezni, skozi vse leto pa so krošnje teh dreves drugi dom pticam. Veselje in hrano za preživetje pa nudijo čebelam in ljudem. Za slednje so, kot sem napisal na začetku, tudi čuvaji gospodarskih poslopij. V hudi vročini dajejo senco ob hišah, v nevihtnih urah pa \ tečejo strelo na sebe. Zato bi se jim morali pokloniti. Njihov obstoj je zelo pomemben tudi pri podobi kraja. Ker smo v zadnjih desetletjih popolnoma pozabili na ta vidik kakovostnega življenja, je zadnji čas, da se tega lotimo na pravilen način. Prav je, da se tako kot lani ljubitelji sadjarstva, posebej starih sort, srečamo tudi letos in obnovimo znanje. Zbrali se bomo prvo soboto v marcu na ekološki kmetiji Jeršin v Tunjicah ob 9- uri. Dostop je mimo cerkve Sv. Ane proti zaselku Vinski vrh. Dobili pa se bomo kje drugje kod pod staro hruško pri lersinu Gospodar Slavko Petek ohranja v svojem sadovnjaku poleg hrušk tudi veliko jabolk posajenih pred prvo svetovno vojno. N tj se dolgo živijo stara drevesa! Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice Valentin Zabavnik Micka opravila vozniški izpit pri 64-ih letih Nikoli ni prepozno, če človek verjame vase in v svoje sposobnosti! Tako bi lahko rekla Marija Tominšck, Sedmakova Micka z Vrhov nad Motnikom, ki je pri 64-ih letih uspešno opravila vozniški izpit. Micka se je leta 1959 kot 19-letno dekle poročila s Sedmakovim Tonetom in se iz Bele preselila na možev dom, na gorsko-hribovsko kmetijo, ki leži na višini 720 m, kjer sta z možem garala od jutra do večera, da sta obdelala zemljo. Ko se je leta 1970 mož v gozdu poškodoval - hlod mu je stisnil nogo - Micka še ni vedela, kakšna kalvarija jo čaka. Moževo zdravje se je iz dneva v dan slabšalo, a je še 23 let po svojih močeh delal na kmetiji. Tri hčere so zgodaj odšle od doma v dolino, kjer so si ustvarile družine. Z možem sta ostala sama. Zadnjih 8 let življenja je bil sprva še na invalidskem vozičku, zadnja leta pa popolnoma nepokreten (umrl je leta 2001) in Micka ga je ves čas skrbno negovala, ^fekaj časa ji je bil za dela na kmetiji v pomoč brat Slavko, potem pa je še njega prizadela bolezen in na kmetiji je ostala sama, odvisna od dobre volje hčera in zetov, ki so po svojih močeh prihajali pomagat, jo odpeljali po nakupih, po opravkih. Micka se je na hribovski kmetiji dobro znašla. Ko je bil mož še zdrav, ga je naložila na moped, imela je "tro-brzinca", in ga odpeljala v dolino k maši ali do avtobusa. Pa to niso bile mačje solze - njen mož je bil velik in močan kot hrast! Ko sta z možem pred približno 25-imi leti kupila traktor, je takoj sedla nanj. Ko pa je mož zbolel, je kupila starega fička, ko je ta odslužil, je kupila drugega, ki ji je služil do letos. Celih j6 let se je brez vozniškega izpita vozila po nujnih opravkih od doma po strmi, tri kilometre dolgi makadamski cesti, v lepem in grdem vremenu do Motnika in nazaj. Težko si je predstavljati žensko s fičkom, ki se v polmetrskem snegu prebija v dolino. Noben problem ji ni bilo na kolesa natakniti snežne verige, pa tudi podrta drevesa ji niso delala preglavic: v avtu je imela sekiro in kjer so podrte veje dreves in grmovje ležali čez cesto, jih je presekala in nadaljevala pot. Nikoli pa ni vozila po glavni cesti; samo do cerkve in do avtobusa si je pomagala in v vseh letih ni imela prometne nesreče. Vse bolj pa jo je mučilo, da je vedno morala koga prositi, da jo je peljal po opravkih. V mladosti ni opravila vozniškega izpita, zdaj pa... Toda včasih je dobro, da gre kaj tudi narobe. Avgusta lani je bila huda suša in poklicala je vodovodarje iz Komunalnega podjetja Kamnik, da so ji pomagali urediti vodovod. Pri malici so malo modrovali in Zdravko jo je vprašal, če že ima vozniški izpit. "Nimam", je odgovorila Micka, "če bi se pa našel kakšen pameten inštruktor, bi ga pa šla delat!" Pa so staknili glave in že čez nekaj dni so jo poklicali: "Mama, inštruktorja že imamo, zdaj lahko kar začnete!" Bilo je v začetku septembra in dela na kmetiji še čez glavo. "Ja, zdaj še ne morem," je rekla. Pa ji niso dali miru in tako je lepega dne vzela pot pod noge, se odpravila v Mengeš, kjer so ji predstavili inštruktorja avto šole Matak Draga. Bursiča, ki je vodil tečaj cestnopro-metnih predpisov. Prvi vtis je bil dober in odločila se je: "Pa grem!". Opravila je tečaj CPP, opravila izpit prve pomoči, pridobila zdravniško spričevalo. Zagrizla se je v knjigo prometnih predpisov. Prometni znaki ji niso delali problema, trši oreh so bila križišča. A je z vztrajnostjo tudi te str-la. S pomočjo hčerke Marte, ki jo je dva dni instruirala, da je že ona znala knjigo na pamet, je Micka opravila Presrečna Micka Tominšek s svojim prvim vozniškim dovoljenjem - in to pri 64-ih letih.' tudi teoretični del izpita, tako imenovane "pole". Potem pa vožnja. Inštruktor je rekel, da je tipičen primer samouka, a ni nikoli vpil nad njo. Če je bilo kaj narobe, je samo zapel in rekel: "O, Miti, Miti,...'' pa je že vedela, da ga je nekaj polomila. "Če inštruktor ne bi bil tak, kot je bil, hi verjetno obupala. Tako pa se je res zavzel za to, da osvojim tehniko vožnje in šele, ko je videl, da sem stoodstotno pripravljena, me je prijavil na izpit." In prišel je tisti 2().januar 2004. "No, malo treme sem že imela, a ne preveč." Iz Domžal so krenili na avtocesto proti Ljubljani, pa v Trzin in malo naokrog in nazaj na dvorišče iz pitnega centra. Micka je ugasnila motor avtomobila in nastalo je nekaj minut tišine... Potem se je oglasil član izpitne komisije: "Gospa Tominšck, opravili ste vozniški izpit, čestitam!" "Tisti trenutek nisem v celoti dojela, da je tO res, da sem izpit opravila v prvem poskusu. Oba z inštruktorjem sva bila srečna - jaz, ker me je tako dobro "podučil", on, ker mi je uspelo' Kes sem mu hvaležna za potrpez Ijivost, hkrati pa se zahvaljujem hčerkam in zetu Ludviku, ter sosedi Renati, ki so me V času, ko sem delala izpit, ves čas podpirali, mi slali ob sira ni in me v ranih jutranjih urah pred njihovimi službami vozili iz Motnika v Mengeš. No, sedaj jim bom tudi jaz lahko kdaj naredila kakšno protiuslu-go. jim omogočila kakšno taksi vož njo, če bo treba... Tudi na vodovodarje ne bom pozabila, brez skrbi da ne! Spomladi se dobimo na pikniku!" Mickin pogum in vztrajnost sta lahko zgled veliko mlajšim. Njen lit k<> sedaj sameva pod kozolcem, zdaj se vozi s Suzuki Vilaro. Veselimo se njenega uspeha in ji želimo srečno vožnjo tudi prihodnjih 36 let - z Izpitom v žepu! Besedilo in fotografija: MARINKA MOŠNIK SL. SLIKAR (ZORAN) REKA V RCMUNUI večja poštna pošiljka LASTNIŠKI AU DRŽAVNI SPORAZUM ZAČETEK LETA DERIVAT AMONIJAKA ZDRAVNIK ZA OČESNE BOLEZNI RAUL 01LE ARGENTINSKI NOGOMETAŠ (DIEG0) NOVINARKA Ć0P SL. PEVKA ZOBE IZAKOV SIN EZAV ZAVRNITEV K0NTRE RT NA HAVAJ OTOKU OAHU MLADINSKA KNJIGA BIRO OPREMA IKRI NACE G0RJANC RIBJE JAJČECE IKNOVSKI VLADAR RA.JESI OVNI KRALJ BRITANIJE sl biatlon ka grašič ODTOČNI SI STEM, OOTOČ VAS PRI LJUBLJANI JrSfiS^OV. KOLINSKA SKRIVNI ODPOSLANEC ALOJZIJ VREMSAK TOPILO ZA LAKE IN SMOLE BLIŠČ, SUAJ [USNI PRI TOK /AH MIJHAVf NADPOVPRE fitUUBB. TRAVA DRUGE KOŠNJI FILM IGRALKA AMANDA PREBIVA LECMOST IT. FILM. KOMIK jANT0NI0| TANKA KRVNA ŽILA. LASNICA EVE BOHTE Pil-SNA ZABAVA V MASKAH SUROVINA ZA.KBUH KOVINSKI NOREC ZA KOVANJI SIAIIKIJVOI) NA RIBA i BRKI POSAMEZNI IZVODI HRV TOVATNA BOMBONOV It/IKBAN TU ČRNCI V KA KI SKOZI NJI. GORA V HIMALAJI. KI SO JO OSVOJILI NAŠI ALPINISTI. VISOKA 8481 m KIP Al I PODOBA MATERE BOŽJE Z JEZUSOM VI TIRNI JOPIČ POLNA LUNA KOSTNI LOK NAD OČESOM JUŽNI SADEŽ PRISTANIŠČI V EKVADORJU DVIGNJEN PROSTOR ZA NASIP TKANINA /A BLAZINE IN PERNICI NEM. FILM. IGRALKA (KARIN) REKA V VZH. ANGLIJI /iviii ibri/ vokalovi SOK IZ ORANŽ P0LNII0 ZA SLADICE SL PESNICA MUSER SREDOZEM. OKRASNA RASTLINA DRUŽBENI POLOŽAJ, VELJAVA OBUMNJf SLAVKO RAJH GRŠKA ČRKA ORODJE ZA KOPIRANJE VLAŽEN, TOPEL ZRAK, SOPARA 1LIUD.) NI ZNANI o CIKLON V ZDA IN SR AMERIKI MRAČNE BOGINJI VGR MIT KANON RUDARSKO MESTO V BOSNI OBMOČJE. LOVSKO P00R0ČJE OLGA REMS KLICA, CIMA RUDAR VULKANSKA KAMNINA giavni dobitek na lotu VZDRŽEVA IICCES! NIZOZEM SKOMESTO i.ii.ii s*" t IME (CECILIJA) VRSTA UMETNEGA USNJA tvarina. roba SMUČKE (ŽARG.) EVROPSKI DENAR slovenska pesem VAŠKA SLIKA PORTUGAL SKO OTOČJE V ATLANTIKU rtv novina rka (maja), tudi človek L velikim nosom HOTEL V PORTOROŽU indijansko pleme sukar maleš DEŽELE OKROG SRE DOZEMSKE GA MORJA LOVSKA DRUŽINA BESEDNI naglasi AMERICIJ UUDSTVO V NIGERIJI ANGL. PISATELJ FLEMING samica srnjaka pfsnik uabačič kr za kalorijo GLAVNI ŠTF.VNIK, INKA PLESNA PRIREDITEV IZIDOR VRSTA RIBE SL SOPRA-NISTKA PUSAR JERIČ ZNANA KOBILARNA NA KRASU NEM. POLITIK (FRIEDRICH) IRMA ACTEN OSČAH ALIN STRG PESNIK IZ 6. STOL P. N. Š. IIRIK) PREKMURSKA SLAŠČICA DOMAČINKA IZ HALOZ MESTO V SV GRĆUI ORGAN V10A PROVINCA IN MESTO VJ. ŠPANUI ROSANSKA PEVKA NA ES 1997 ČARDŽIČ DRŽAVA V OSREDNJI AFRIKI AMINO KISLINA V BEUAKO VINAH SLfJVARČEK AZORI portugalsko otoge v Atlantiku; EBERT. Enedrich-nemški politik; EPOM - Izakov sin Ezav; GURA - hrib med Sežano in Divačo, JAEN - provinca in mesto u )iižni Španiji; KAENA rt na havajskem otoku Oahu; TOLA - pristanišč« v Ekvadorju Kamniški občan MED MLADIMI 27. februarja 2004 11 V ZNAMENJU / IZOBRAŽEVANJA^^^ Mesec februar je vedno eden tistih prelomnih mesecev v letu, ki zaznamuje predvsem šolarje, ki bodo naslednje šolsko leto postali dijaki in slednje, ki bodo postali študenti. In še preden začnemo dokončno preganjati zimo in mraz, se navadno odvijejo informativni dnevi. In da bi bilo članom Študentskega kluba Kamnik lažje pri odločitvah, smo se INFORMATIVNEGA DNEVA lotili povsem drugače kot je to običajno. Na Šolskem centru Rudolfa Maistra se je 9. februarja zbralo 30 študentov, ki so predstavili več kot trideset študijskih programov številnim radovednežem 4. letnikov. V dobri uri so tako iz prve roke izvedeli vse o študijskih programih, njihovi zahtevnosti in seveda tudi perspektivnosti. Po odzivu sodeč so bili izredno zadovoljni prav vsi in podoben, morda še obširnejši projekt, bomo izvedli tudi naslednje leto. In Če sem že začel z izobraževanjem, bom tako tudi nadaljeval. V mesecu marcu bomo organizirali FOTOGRAFSKI TEČAJ, kjer bo obsežen teoretični del udeležence pripravil na zanimiv in pester praktični del, ki bo sestavljen iz terenskega fotografiranja, dela v temnici, studijskega fotografiranja in računalniške obdelave. Tečaj je obvezen za vse tiste, ki bi radi izvedeli in se naučili čimveč o fotografiji, priporočljiv pa je tudi za vse tiste, ki bi radi osvežili svoje znanje. Tudi prvo POTOPISNO PREDAVANJE v mesecu marcu bo več kot zanimivo, saj nam bo Eli Horvat desetega marca predstavil romanje v Camino, znamenito versko središče. Na svoj račun boste znova prišli tudi ljubitelji SEDME UMETNOSTI - četrtega marca si boste lahko ogledali filma Gospod Schmidt in zanimivo dramo Slovar v postelji. Teden dni kasneje pa si boste na velikem zaslonu lahko ogledali dva filma z nekoliko bolj akcijsko tematiko - Enigma in Ostrostrelec- Še opozorilo in izpolnitev še ene prednovoletne obljube - s prvim marcem se bo spremenil POSLOVALNI ČAS Študentskega kluba Kamnik in sicer vam bomo odslej od ponedeljka do petka na voljo od desete pa vse do osemnajste ure. Znova se bo /godil tudi COSMIC IM)WLING. Izjemna zabava pod modro fluoroscentnimi lučmi in z živobarvnimi kroglami je naše klubovce tako zasvojila, da jo moramo neprestano organizirati. In prav je tako, saj se ves čas trudimo, da bi ustregli predvsem željam članov našega kluba. Vse skupaj se bo odvijalo devetnajstega marca, število prijav pa je omejeno, zato le pohitite in se oglasite v naših klubskih prostorih. Na naši spletni strani www.stutlentski-klub.com pa si preberite o san kanju na Veliki planini in Podljubelju ter o smučanju v avstrijskem Gerlitz-nu. Za konec pa se posvetimo še obletnici, ki jo bomo praznovali v KUD-u Franca Kotarja v Trzinu že ta petek, 27. februarja od dvajsete ure dalje. Deseti rojstni dan praznuje mama in ata študentskih radijskih oddaj v Sloveniji -SODU. Razlaga imena že deset let ostaja neznanka, poslušalci pa vedo, da gre za (z)mešanico raznovrstne glasbe, zabavnih voditeljev, nagradnih iger in seznanja s projekti Študentskih klubov Domžale in Kamnik ter prostimi deli e-Študentskega servisa. Ob bogatem spremljevalnem programu nas in seveda vas čaka tudi glasbeno presenečenje - skupina, ki je izredno zabavna in nima čisto nič skupnega s kraljem rocknrolla in kraljem popa, je pa s tema dvema glasbenikoma tesno povezana. Priskrbite si vstopnico in obiščite sicer stalno domovanje Kište. Matic Slapšak, pr-kamnik@studentski-klub.com Zimske počitnice z Mladinskim Počitnice smo pričeli s pustnim bolšjakom na Šutni in nadaljevali s pustnimi ustvarjalnimi delavnicami v Domu kulture Kamnik. Tam so se otroci igrali še družabne igre in namizni tenis. Mladi željni gibanja so obiskovali fitnes in se nam pozneje pridružili. Le za kuharski tečaj smo dobili eno prijavo, pa so prijavljenega fantička starejši fantje potolažili, da bo lah ko še veliko kuhal, ko se bo oženil. Mislim, da si bo moral sam kuhati, če se ne bo oženil. Za zaključek počitnic smo skupaj z Mercatorjem pripravili pustovanje za otroke in se tako pripravili na PUSTNI TOREK. HELENA MM Poleg že znanih MAGIC turnirjev smo skupaj z Oirendajem pripravili prvi JV-GI-OH turnir - igro s kartami. Trije pustni bolšjaki so imeli kar nekaj kupcev in prodajalcev, ki so si izmenjevali ideje. Namizne igre so zanimive tako za igralce, kot za ofmzo-valce - sodnike. Dohodnina za dijake in študente! S KNJIGO V NOVO LETO Napoved dohodnine marsikateremu študentu ali dijaku povzroči veliko skrbi in preglavic. Prav zato na (Študentskem Servisu študentom in dijakom na brezplačni telefonski številki 080 12 04 vsako leto nudimo pomoč in svetovanje pri napovedi dohodnine. Točen neobdavčen znesek za dijaško in študentsko delo v letu 2003 je 1.721.760,00 SIT (zgornji limit), povprečna bruto plača za leto 2003 pa je 3-038.400,00 SIT. KDO ODDA DAVČNO NAPOVED? Če skupni znesek vaših zaslužkov za delo preko študentskih servisov v preteklem letu ne presega neobdavčenega zneska oz. 1.549.584,00 SIT, davčne napovedi ni treba oddati. Če zaslužek presega ta znesek, pa morate davčno napoved oddati do 31. marca 2004. V tem primeru lahko davčno osnovo zmanjšate za 10 % normiranih stroškov. Davčno napoved lahko oddate tudi, če vam je bila med letom obračunana akontacija dohodnine (presežen limit na napotnico) in vaš zaslužek ne presega 1.549584,00 SIT, saj boste dobili vrnjeno akontacijo. Upošteva se obdobje, v katerem je študent ali dijak dobil nakazan znesek in ne obdobje, v katerem je delal. Ob oddaji dohodninske napovedi, si študenti in dijaki osnovo za odmero dohodnine lahko zmanjšate še za dodatne 3 % (priloženi računi za izobraževanje, zdravstvo, stanovanje ...). Seveda pa morate račune iz področij izobraževanja (seminarji, šolnine, knjige, programska oprema, vozniški izpit...), zdravstva (zdravila, dodatno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje v tujini...) in stanovanjskih problemov shraniti. Tudi če boste presegli neobdavčen znesek za npr. 100.000 SIT, boste z upoštevanjem vseh olajšav, plačali le 17.000 SIT dohodnine kar znaša okoli 1%, preračunano na celotni zaslužek. Zato brez panike! Pri napovedi dohodnine se ne upoštevajo otroški dodatek, št i pendije (Zoisova, kadrovska, socialna ...), bančne obresti, upošteva pa se seštevek letnih zneskov v vseh študentskih servisih, dividende, avtorske honorarje, plačila po pogodbi o delu, katastrske dohodke, plače, pokojnine po katerem od staršev, kapitalske dobičke, nagrade in darila KJE DOBITE OBRAZEC? Obrazec za napoved dohodnine lahko kupite v vseh knjigarnah in na bencinskih servisih po Sloveniji, lahko pa si ga natisnete tudi na naši spletni strani www .studentski servis.com. Ko obrazec izpolnite, ga pošljite ali oddajte na davčni urad upravne enote, kjer imate stalno prebivališče. Vsi člani e-Študentskega Servisa prejmejo po pošti uradno obvestilo o višini zaslužkov za preteklo leto. Davčno napoved pa lahko oddate tudi preko interneta oz. elektronske pošte, podrobnejše informacije so na spletni strani http://edavki.durs.si. Vse svoje zaslužke, oddane in plačane napotnice ter nasvete povezane z dohodnino lahko člani e-Študentskega Servisa pregledujejo v Osebnem e-Servisu na naši spletni strani www.studentski-servis.com. Za vsa dodatna vpraša nja lahko pokličete e-Študentski Servis na brezplačno številko 080 12 04, vsak dan od 9- do 15. ure. e-Študentski Servis© Odnosi z javnostmi Koristne povezave: Center Vlade za informatiko (www.sigenH:a.si). portal eDavki (http://edavki.durs.si). Davčna uprava RS (www.gov.si/durs/index.php) Z letom 2004 sem z učenci, ki na mekinjski podružnični šoli obiskujejo podaljšano bivanje, začela projekt z naslovom S KNJIGO V NOVO LETO. Njegov namen je bil spodbuditi bralno kulturo med učenci, bogatiti njihov besedni zaklad in jim predstaviti različne kulture. V okviru tega projekta so nas v mesecu januarju obiskali gospod Darko iz Makedonije, gospa Simla iz Indi je in gospa Tatjana Tratnik iz Matične knjižnice Kamnik. Vsak izmed njih je pripravil pester program za otroke. Gospod Darko nam je pokazal, da paprika, riž in mak niso samo užitni, ampak da se da iz njih narediti prav prikupno luno in sonce. Prav tako je našo pozornost pritegnila tudi make donska abeceda. Prav nobene črke še nismo poznali. Ob obisku gospe Sim-le smo ugotovili, da ima tudi jezik hindi prav zapletene črke. Čeprav ona govori čisto drugačen jezik kot mi, smo si vseeno zapomnili nekaj besed njene dežele. Tako se včasih še danes pozdravimo z "namaste". To namreč pomeni dober dan. Kako zna biti delo knjižničarke prijetno, a obenem tudi naporno, nam je razložila gospa Tatjana. Za vsakega posebej je naredila izkaznico in s seboj prinesla računalniške tip kovnice. Kaj hitro smo se začeli igrati knjižnico in se pri tem naučili veliko novega. Med drugim tudi to, da je knjiga naša prijateljica, s katero se previdno ravna, saj nas lahko prav ona popelje v čarobni, neznani svet. Naš knjižni kotiček pa je sedaj bogatejši še za eno zgodbico, ki jo je gospa Tatjana napisala posebej za nas. Z vsemi gosti smo tudi zaplesali in zapeli. Dejavnosti so potekale v času podaljšanega bivanja, po kosilu. Ker je projekt potekal v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik, so bili obiski gostov brezplačni. Tudi otroci so bili v času projekta aktiv m Vsak je pripravil kratek pro-gram, skozi katerega je predstavil svojo najljubšo knjigo, žival, film, pesem, državo... Metodo predstavitve (branje, recitacija, petje, govorni nastop, plakat.) in čas le-te si je otrok izbral sam Pri vsem tem niso bili izključeni niti starši. Otrokom so bili v veliko pomoč pri izbiri teme.iskanju literature in sami pripravi na nastop Ko smo zaključili s projektom, so bili otroci nagrajeni s pisno pohvalo in drobnim darilom v obliki svinčnika, barvic in zvezka. Hvala vsem gostom. Popestrili ste nam popoldneve in obogatili naše znanje. Hvala tudi Matični knjižnici Kamnik za nesebično pomoč. Učiteljica Barbara Spruk •••••••••••• Darku in Strnil smo se za obisk zahvalili tudi tako, da smo zanju zložili pesmici. DARKO IN NJEGOVA MAKEDONIJA Prijatelja bila sla sonce in luna, povedal nam Darko, prijatelj je naš Sedeli na tleh smo skupaj in peli Plesali in risali ler se smejali Makedonija, dežela njegovu, bila je za nas čisto še nova. Riža in maku prinesel nam je. v skodelicah ročno izdelanih je Hvala H Darko, ti si res car, le pridi v Mekinje, k nam ti še kdaj NAMASTE, BAĆA! Simla prišla je. oblečena v sari in skupaj vsi smo veselo plesali Roke in noge uporabljali smo, palčke dišeče prižgali /ud smo Manjkal sumo silar nam je pa vseeno veselo smejali smo se Bilo nam je lefto ob obisku Indijke Simle. 27. februarja 2004 SPORT-PLANINSTVO PLANINSKI KOTIČEK VAJA POSTAJE GRS Redna vaja iz snežnega reševanja postaje GRS Kamnik je bila v soboto, 7. februarja, pod slapom v Repovem kotu. Udeležilo se je je 24 članov postaje. Vajo je vodil inštruktor GRS Rado Nadvešnik. Reševanje izpod plazov - sondiranje, lavinske žolne, recco sistem, plazovni psi, prva pomoč zasutemu, prerez snežne odeje, zavora na več pritrdišč, osnove plezanja v lednem slapu AJA SONDIRANJANA PLAZU V REPOVEM KOTU SPREJEM PRI ČASTNEM KONZULU KRALJEVINE NEPAL ("lani kamniškega planinskega društva imajo prav gotovo veliko zaslug tudi za sodelovanje z Nepalom, posebej še z njihovo planinsko organizacijo. Tako je bil v torek, 27. januarja delovni sprejem pri častnem konzulu kraljevine Nepala, g. Aswinu Shresthi, ki sta se ga poleg predsednika PZS, g. Francija Ekarja udeležila tudi člana kamniškega AO - Tone Škarja in Bojan Pollak. Razgovor je potekal o prihodnjem sodelovanju na področju usposabljanja in izmenjave znanj, o pripravah za razstavo nepalsko-slovenskega sodelovanja, ki naj bi bila poleti v etnološkem muzeju v Ljubljani, konkretno pa tudi o postavitvi slovenske razstave v muzeju svetovnega alpinizma v Pokari v Nepalu, saj je nato Škarja 29- januarja odletel v Nepal, kjer je v mednarodnem gorskem muzeju v Pokari postavil slovenski del razstave. ŠERKEZI UČIL IN SE UČIL V NEPALU l SpeJM sodelovanje z nepalsko planinsko organizacijo se uspešno nadaljuje tudi letos. Član kamniškega AO in alpinistični inštruktor Matajž Serke zi je odšel letos v Nepal 1. ja- nuarja in se vrnil 30. januarja. Kot prvi slovenski inštruktor doslej je sodeloval na nadaljevalnem te-ča-ju za nepalske alpiniste in vodnike NMA in to v "trdi" zimi. Tečaj so vodili ne-palski inštruktorji Kilu Temba Sherpa, Lakpa Norbu Sherpa, Iman Gurung Sherpa, Dorjee Sherpa in Da Gombu Sherpa. Poleg Šerkezija so jim pomagali še Francoz Andre Braesh iz ENSA (fran-coska državna šola smučanja in alpinizma), ki je bil formalni vodja, zdravnik bolnice v Cha-monixu Amaury Go-vaerts in Angležinja Rosemary Powell kot pomožna inštruktorica. Tečajnikov je bilo 22, a je eden od njih zbolel pred koncem tečaja (pljučni edem) in se vrnil v Katman-du. Teoretični del tečaja, ki se je začel že 23. decembra, je potekal v Katmanduju in so ga vodili predvsem nepalski inštruktorji Praktični del pa se je odvijal v Langtangu.. 5. januarja so se z avtobusom (8 ur za 110 km) odpeljali do Sjabru Bensi-ja in nato v treh dneh dosegli bazo pri samostanu Kjandžing (Kyanging gom-pa, okoli 3-600 m). V bazi so imeli en dan teoretičnih predavanj in tri dni praktičnih vaj na bližnjem ledeniku. V enem dnevu so nato dosegli višinsko bazo na pašni planini Jala (Yala kharka, 4.880 m), kjer je bila prava zima -temperature tudi do -30 °C. Dva dni so se učili orientacije, vodenja naveze in uporabe plazovne žolne, nato pa se povzpeli na 5.500 m visoki Jala vrh (Yala peak). Po vrnitvi v bazo so imeli v petih dneh še nekaj predavanj in vaj iz. skalnega plezanja, nato pa izpite iz ledeniške tehnike, vozlov, orientacije, skalnega plezanja, sa-moreševanja in spusta po vrvi. 25. januarja so se komaj vrniH v Katmandu, saj je zemeljski plaz odnesel cesto in so jo morali prej še usposobiti. 27. januarja je bila nato svečana razdelitev priznanj. Udeležba na tem tečaju je bila zanimiva iz več razlogov. Naš inštruktor se je udeležil nadaljevalnega tečaja, kar Slovenci doslej nismo počeli. Videl in spoznal je način prenašanja znanja s strani drugih Evropejcev (Francozov, Angležinje) in to sredi nepalske zime, ko so bile povsem specifične razmere. To je bilo pravzaprav sodelovanje na nivoju EU in še bi se kaj našlo. Zato je bila ta udeležba zelo koristna ne samo za Nepalce, ampak tudi za nas. BOJČ Iz tabora Calcit Kamnika KONEC TEDNA FINALE POKALA OZS V KAMNIKU Končan je prvi del letošnjega državnega prvenstva v odbojki Kamničani so zaradi poraza v predzadnjem krogu proti Olimpiji v go-steh na koncu zasedli četrto mesto, a bodo zaradi najboljšega seštevka točk med ekipami, ki so se uvrstile med štiri najboljše ekipe, startali s prvega mesta. Sicer pa je prvo mesto po prvem delu presenetljivo zasedla ekipa Svita, saj je Salonit v zadnjem krogu presenetljivo izgubil v Novem mestu. Tudi Kamničani v zadnjem krogu niso blesteli, saj sta se poškodovanemu Kotniku, ki je začel s treningi in bo kot kaže pomembna okrepitev Kamni-čanov v končnici, pridružila še dva korektorja Malovič in Turk. Po visokem vodstvu z 2:0 proti Bledu, so Kamničani popustili in šele v končnici petega seta štrli odpor žilavih Blejcev. Kamničani bodo v prvem krogu gostovali v Slovenski Bistrici. V sredo, 6. marca, pa bodo ob 18.30 uri gostili ekipo Salonita. S Salonitom pa se bodo najbrž pomerili ta konec tedna v finalu Pokala OZS v Kamniku, ki ga organizira Odbojkarski klub Kamnik. Obe ekipi sta visoko favorizirani v dvobojih z Mariborom in Fužinarjem. Prav gotovo bodo imeli več dela Primorci, saj se ekipa Maribora vzpenja v formi, medtem ko Kamničani s Fužinarjem ne bi smeli imeti preveliko dela. Po dolgem času je imela posluh za odbojko tudi nacionalna televizija, ki bo prenašala sobotno finalno tekmo. Spored tekmovanja: Petek, 27.2.: ob 17.30 - Salonit: Maribor, 20.00 - Calcit Kamnik: Fužinar Sobota 28.2.: 15.30 - veliko finale Kamničani si seveda zopet želijo polne tribune, pred kateri enostavno ne znajo razočarati in tako Kamniku zopet vrniti naslov najboljše ekipe v Pokalnem tekmovanju! Odbojkarice nimajo lahkega spanca V petnajstem krogu 2. DOL pa so odlično zaigrale igralke Broline e-štu-dentskega servisa Kamnik, ki se imajo le smoli zahvaliti, da iz dvoboja proti petouvrščeni ekipi Cometa iz Zreč niso odnesle vseh treh točk. Kljub temu, da so zaigrale brez Behričeve, odlično sta zaigrali Koroščeva in Že-rovnikova, so Kamničanke v drugem in tretjem setu nadigrale gostje. In če bi v končnici prvega seta, ki so ga izgubile na 27, imele nekaj sreče, bi presenetljivo zmagale in tako obdržale stik z obstankom v ligi. Tako pa tudi osvojena točka ne prinaša lahkega spanca Kamničankam. V naslednjem krogu so Kamničanke po pričakovanju gladko izgubile na gostovanju pri vodečem Vitalu. V naslednjem krogu bodo Kamničanke v soboto, 28. februarja, ob 19. uri gostile tretjeuvrščeno ekipo Izole. ^ ^ MITIČEV NOGOMETNI TURNIR U-8 V KAMNIKU V nedeljo, 1. februarja, je bil v Kamniku organiziran Mitičev nogometni turnir U-8. Tokrat so se za žogo borili najmlajši dečki. Kamničani so igrali v dveh skupninah, kjer je bilo 20 ekip. V tej starostni skupini so dečki od 6 do 8 let. Ob 9- uri so kamniški dečki igrali prvo tekmo in z rezultatom 1:0 premagali NK Vransko. Drugo tekkmo so igrali ob 13. uri in z lahkoto premagali ekipo NK Ilirije. Rezultat je bil kar 6:0. Naslednjo tekmo pa so se pomerili z ekipo NK Jadran. Obe ekipi sta igrali zelo odločno in napadalno. Na koncu tekme je bil izid neodločen 0:0. Kamničani so se uvrstili v polfinale. Igrali so z ekipo NK Triglav. Kljub borbenosti so imeli nekaj smole in na koncu tekmo izgubili z rezultatom 1:0. Trener g. Komatar jih je ves čas spodbujal in jim s šalami dopovedoval, da tekem še ni konec. Z zelo hripavim glasom jim je dajal še zadnje upanje za kolajno. Vsakemu posamezniku se je posvetil in mu povedal, kje na igrišču je njegovo mesto. Vsi so ga le plašno in nemo poslušali ter prikimovali, saj so po tihem želeli priti v finale in do kolajne. Zbrano so strmeli v trenerja, ki jim je na list risal poteze igre. Niso bili zbegani, saj so jih tokrat starši gledali s tribun. Starši imajo zelo negativen vpliv na otroka, kadar je na igrišču. Vsak po svoje dopoveduje, kako naj igra, ker misli, da mu s tem pomaga. Trener pa le nemočno opazuje njihovo slabo igro. Tokrat pa so otroci poslušali trenerja g. Komatarja in to se jim je tudi obrestovalo. Naslednjo tekmo so igrali za finale z ekipo NK Bela krajina. Kamničani so bili zelo borbeni in samozavestni. Ekipo so premagali s 3:0 in se tako uvrstili v finale. Vsi veseli so prišli do trenerja, ki jih je že veselo čakal in jim čestital. DARJA Na 1. mesto se je uvrstila ekipa NK TRIGLAV, na odličnem drugem mestu ekipa NK-Kamnik, tretji pa so bili ekipa NK BELA KRAJINA. ^iliiiiifi •I- POTAPLJAČI POD VODO TUDI V ZIMSKEM ČASU Zima, sneg okoli nas, led na jezerih in rekah, nizke temperature v zraku in zelo hladna voda - samo nekaj stopinj, niso ovira, ki bi preprečila članom Potapljaškega kluba Nova Suh iz Kamnika, da se tudi v takih razmerah nebi podajali pod vodno gladino. V zimskem času so v našem klubu aktivni najbolj potapljači TECH TEAMA. Dušan Orehek, Aleš Laharnar, Čedo Mugoša in Žiga Dolinšek so štirje potapljači, ki se ukvarjajo s tehničnim potapljanjem, to pomeni, da raziskujejo kraške jame, ki so zalite z vodo in so v Sloveniji še dokaj neraziskane. Pripravljajo se na globinske potope v morjih kjer globina dosega tudi preko sto metrov. Za tako zvrst potapljanja pa je potrebno ogromno izkušenj in znanja, ki poleg dobre logistične podpore in pa tehničnih pripomočkov v obliki specialne opreme zagotavlja tako potapljanje, da življenje* potapljača ni ogroženo. Vse potope, ki jih opravi ta skupina potapljačev tudi skrbno beležimo na filmski trak, tako pod vodo, kakor tudi izven nje. Zima je tudi čas, ko se lahko dodatno teoretično izobražujemo. V ta namen naši inštruktorji v okviru SSI Centra organizirajo različne oblike izolira zevanja, ki se ga lahko udeležujejo vsi člani in s tem pripomorejo k večji svoji varnosti pri potaplanju. V mesecu marcu pa bomo že pričeli z organizacijo osnovnih potapljaških tečajev za začetnike in za napredne potapljače. Tečajniki se bodo najprej seznanili s teorijo o potapljanju, ko pa bo vreme prijaznejše - mesec april, pa bodo to teorijo preiskusili še v slovenskem morju. Več informacij si lahko pridobite na telefonu 041/ 734 370 (Dule). Potapljaška oprema v tem letnem času tudi malo počiva in se z rednimi pregledi in testiranji pripravlja za novo potapljaško sezono. V naših klubskih prostorih, ki jih imamo v KS Podgorju pa vsak mesec pripravljamo zanimiva predavanja o potapljanjih, ki so obogatena z slikami in filmi naših članov. Organizirali smo tudi tečaj za nove kompresoriste, to so naši člani, ki s pomočjo kompresorja polnijo jeklenke z zrakom, da se lahko potapljamo. Zaradi potreb po različnih mešanicah zraka pa bomo kompresor tudi dogradili in naše potapljanje bo s tem lahko še bolj varno. Za novo potapljaško sezono, ki je tik pred vrati pa smo si zadali zelo pester program naših aktivnosti. Poleg stalnega izobraževanja novih in starih potapljačev bomo organizirali tudi veliko potapljaških izletov doma in v tujini. Preko celega leta se bomo organizirano potapljali vsak vikend na Hrvaškem, v maju odhajamo na Rdeče morje v Egipt, septembra globinski potopi na Ažurni obali v Franciji, največji dogodek pa bo za nas sodelovanje na Ljubljanskem sejmu v okviru prireditve SEJEM POČITNIC 04. Za konec pa še nekaj zanimivih podatkov o temperaturah pod vodo sredi meseca februarja: Blejsko jezero na 6 metrih je temperatura vode 3 stopinje, Piran na 25 metrih 9 stopinj, v jami Veliko okence - eden od izvirov Ljubljanice pa je temperatura 3 stopinje. Vaterpolske novice Zadaj: TRENER Komatar, Stojijo z leve REMS, HOKIC NEM ANIC, KRANJCROK Čepi)o:KRANJC ANŽE, KOMATAR, KOČAR manjkata.- KERANOVIČ, HRIBOVŠEK Vaterpolisti se bližamo polovici tekmovanj v državnih prvenstvih.V prvem delu najbolje kaže najmlajšim, to je ekipi do enajst let. Odigrali so že sedem tekem, pet v predtekmo vanju, dve pa v skupini za prvaka. Fantje so vse tekme zmagali, pokaza lo se je, da je ekipa dobro pripravljena, največji konkurenti na poti do vrha ji bodo Triglav iz Kranja in Koper. Kamničani imamo v državnem prvenstvu do enajst let predstavnika tudi v skupini od šestega do dvanajstega mesta.V ekipi Mehurčki igrajo naši člani, ki se kalijo za bodoče boje v finalni skupini. Ekipa dečkov do trinajst let je imela pred prvenstvom visoke cilje, žal pa je imela smolo ravno na tekmah proti konkurentom za najvišja mesta. Bole zen jih je zdesetkala na tekmah proti Braniku in Olimpiji. če hočejo stopiti na vrh bodo morali vse tekme zmaga ti, pa še nasprotniki IhkIo morali med seboj odigrati tako, da se bo Kamniča-nom vse prav izteklo. Ekipa dO sedemnajst let je pričakovala uvrstitev na sredino lestvice in tam se tudi drži. V ekipi je kar nekaj dobrih vaterpolistov, z boljšim odnosom do treninga hi lahko še sli šali 0 njih. Dvanajstega februarja smo imeli občni zbor društva. Pregledali smo delovanje v letu 2003 in postavili d lje za letošnje leto. Lansko leto je bilo uspešno, dobili smo državnega prvaka v kategoriji do enajst let, or ganizirali smo že deseti dan slove skih vaterpolistov. Jeseni se nam pridružilo kar nekaj mladenlčev vaterpolo šoli, žal pa jih je tudi n kaj tudi odšlo. Pri planih za 2004 je na prve mestu nemoteno delovanje druš-tva.Za boljšo organizacijo prevozov si želimo nabaviti svoj kombi, od prireditev pa dobro izpeljati dan vaterpolistov, ki bo tudi letos slavnost-no obarvan, saj bo vaterpolska zv za praznovanje 30 letnice samosii ne organizacije praznovala prav dnevu vaterpolistov 19.6.2004. V skupaj je povezano tudi s samosto nim treniranjem vaterpola v Kam ku. Ravno v letu 1974 je vaterpol v Kamniku začel specializirati svoj treninge in se ločil od treningov pl vanja. DAR Kamniški občan ZANIMIVOSTI 27. februarja 2004 1 3 ENERGETSKI KOTIČEK Karateisti Virtusa uspešni v Žalcu V soboto, 7. februarja, je v Žalcu potekal 2. mednarodni karate grand prix turnir. Na turnirju je sodelovalo preko 360 tekmovalcev iz štirih držav. Kamniške barve so ponovno zastopali člani Karate kluba Virtus Duplica in sicer z dvena tekmovalcema, ki sta tekmovala v borbah. Ob koncu tekmovanja sta dosegla sledeči uvrstitvi: - Tim Semprimožnik 3. mesto v kategoriji dečkov 14-15 let, - Miha Matoh 3- mesto v kategoriji kadetov, -60 kg 69 kg Tokrat je bila športna sreča naklonjena mladima tekmovalcema in upamo, da bo tako še naprej. Letos tekmovalce čaka še preko 16 tekmovanj doma in v tujini. Mladi karateisti in njihov trener Vladimir Stanič so si postavili ambiciozne načrte, saj si želijo medalje z državnih prvenstev, ravno tako pa tudi mednarodnih turnirjev. Glede na to, da treninge jemljejo zelo resno, jim bo večino pričakovanih rezultatov tudi uspelo doseči. V klubu skrbijo tudi za podmladek, saj so si novi člani nabrali že kar nekaj znanja in opravili tudi že prve izpite za pasove. Ker pa želijo karate približati starejšim, so organizirali tudi karate rekreacijo za odrasle, ki že uspešno deluje. Upajo, da se bo število odraslih, ki se bodo odločili za vadbo večalo, saj je nasilja vedno več in znanje samoobrambe ter karateja ni nikoli odveč. V Karate klubu Duplica se trenira s polno paro, tako da lahko letos pričakujemo še veliko dobrih novic s tekmovanj, ki so pred njimi. B.S. Komentar NEKATERIM REŠEVANJEM V LETOŠNJI ZIMI V PLANINAH OB ROB 14. decembra je planinec zašel v Velikem Grebenu, 21. decembra dva alpinista nista znala sestopiti z vrha Grintov-ca, 28. decembra alpinist in pripravnica nista znala sestopiti iz Kale, 7. februarja dva športna plezalca nista znala sestopiti z vrha Brane, štiri reševalne akcije v letošnji zimi, ki imajo nekaj skupnih značilnosti, saj nihče od tistih, ki je poklical na pomoč, ni bil poškodovan in bi potreboval pravzaprav samo vodnika, ne pa reševalce. Zimske razmere v planinah so nekaj posebnega. Medtem, ko v kopnem lahko kolikor toliko dobro predvidimo stanje tudi v naprej, je sneg tisti dejavnik, ki onemogoča natančnejše predvidevanje: prekrije markacije, delno spremeni tudi obliko terena, v kombinaciji z meglo onemogoča enostavno orientacijo, saj se vsa okolica spremeni v mlečno belino, v kateri se skoraj ne razloči, kje je sneg in kje megla. Kvaliteta snega tudi bistveno vpliva na hitrost in enostavnost gibanja. Če ga je preveč ali je v ravno pravi kombinaciji, se lahko zapelje v globino kot plaz. Značilno za vse štiri klice na pomoč je podcenjevanje planine, precenjevanje lastnih znanj, sposobnosti, neupoštevanje vremenske napovedi, neznanje orientacije, neupoštevanje trenutnih razmer, pri tem pa še lahkomiselnost - saj, če ne bo šlo, me bo pa iz godlje že izvlekla GRS. "Riniti" na Grintovec ob slabi vremenski napovedi in močnem sneženju je neodgovorno - decembra se je komaj srečno končalo, januarja, žal, nesrečno. Za sestop iz Kale je potrebno znanje orientacije, v megli tudi uporaba zemljevida in kompasa, tudi GPS bi lahko pomagal. Veliki Greben je plezalna smer in riniti vanj, kar tako, brez ustreznega alpinističnega znanja in izkušenj je, blago rečeno, neodgovorno. Če ne gre drugače, se da z Brane vrniti tudi po lastnih stopinjah. Torej veliko neznanja, predvsem pa podcenjevanja in neodgovornosti. Slabo vreme ni presenetilo nikogar, saj je bilo napovedano. Kakor je mobitel zelo koristen v primeru prave nesreče, je po drugi strani tudi zelo velika potuha. Tudi, če se nekomu v lepem vremenu enostavno ne da sestopiti, pokliče na pomoč in že prileti helikopter -saj v dolini ne morejo vedeti, kako je resnično z njim. Gorski reševalci so zato, da pomagajo prav vsem, ki so v stiski, ne glede nato, zakaj so prišli vanjo - tudi če je ta stiska povzročena zaradi osebne malomarnosti ali kakršnihkoli osebnih vzrokov. Če kdo ne more naprej, ker je izčrpan, čeprav nepoškodovan, je popolnoma jasno, da brezpogojno potrebuje brezplačno pomoč. Ko pa je nekdo še pri močeh, dobro opremljen, samo ne ve, kam naj bi šel, potem pa ...??? Na osnovi v sedanji družbi vedno bolj prisotnega načela, da mora najprej vsak sam dovolj poskrbeti zase in tudi na osnovi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi osebami (118 člen: Fizična ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, oziroma povzročila nesrečo, mora pokriti stroške zaščitnih in reševalnih intervencij; stroške sanacije in vzpostavitve v prejšnje stanje in stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.) se postavlja pod vprašaj brezplačnost "reševanja" za tiste, ki so se sami po nepotrebnem, to je ob očitnem ignoriranju osnovnih pravil varnejše hoje in lastni neusposobljenosti spravili v tako stisko. Zato zna biti v bodoče za tiste, ki hočejo doživeti nekaj posebnega, "andrealinskega", ceneje, če bodo najeli ustreznega vodnika, da jih bo spravljal iz težav, ki jim ne bodo sami kos. Verjetno bo potrebno tudi takšen helikopterski prevoz posebej plačati. Bojč Konec leta znanstveni simpozij ob stoletnici smrti Spoznajmo Gašperja Križnika, zbiralca slovenskih pripovedk iz Motnika Gašper Križnik, rojen pred 156-imi leti, umrl pa pred sto leti v Motniku, gotovo zasluži poglobljeno raziskavo svojega dela... 28. novembra letos bo poteklo 100 let od smrti Gašperja Križnika, zapisovalca pravljic, ljudskih pesmi in pripovedk, sicer pa čevljarja iz Motnika, katerega delo še vedno ni dovolj raziskano. Zato na pobudo izr. prof. dr. Marije Stanonik, znanstvene svetnice na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU potekajo priprave za znanstveno srečanje o tem dosle/ sir še premalo poznanem zbiralcu narodnega blaga, ki se je rodil v Beli pri Motniku S. januarja 1848, čeprav so mu pred leti v Motniku postavili spo menik. Na prvem sestanku pripravljalnega odbora za pripravo simpozija, v katerem so dr. Marija Stanonik, Janez Križnik, dr. Marjanca Klobčar, prof. Marjeta Humar, mag. Zora Torkar, Jože Semprimožnik, Anton Kamin, dr. Monika Kropej in mag. Andreja Eržen, so se dogovorili, da bosta nosilec organizacije simpozija SAZU in občina Kamnik, pri čemer SAZU prevzame strokovni del, občina Kamnik pa bo poskrbela za organizacijo izvedbe. Stroške strokovnega dela simpozija bo pokrila SAZU, stroške organizacije, prehrane, prenočišč in druge logistične stroške pa bo prevzela občina Kamnik. Znanstveno posvetovanje bodo organizirali v času od 25. do 29- novembra letos, potekalo pa bo na gradu Zaprice. Sklepni del simpozija bo potekal v Motniku, nanj pa bodo povabili tudi krajane. Predvidevajo, da bo na simpoziju sodelovalo okrog 25 znanstvenih delavcev oziroma predavateljev s področja zgodovine, etnologije, jeziku-Slov j 1, folkloristike in mednarodnih stikov Gašperja Križnika Vsekakor bo ta simpozij, ki ga je SAZU kot projekt prijavila na razpis resornega ministrstva, pomenil velik prispevek k raziskavi bogatega dela preprostega motniškega čevljarja, katerega velik del zapuščine hrani tudi ruska akademija znanosti v Saški Petersburgu in naslednica nekdanje Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu. F.S. O perečih vprašanjih reje govedi RAZPIS SUBVENCIJ ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE Številnim občanom je že znano, da država z namenom zmanjšanja onesnaževanja okolja skladno evropskim pridružitvenim sporazumom in toplogrednih plinov po Kyotskem sporazumu že več let s finančnimi spodbudami v obliki nepovratnih sredstev vzpodbuja učinkovito rabo energije (URE) in uporabo obnovljivih virov energije (OVE) Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije (AURE) je v Uradnem listu RS 6. februarja objavila dva takšna razpisa za leto 2004: 1. Razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za izrabo OVE v gospodinjstvih in sicer za: - vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode; višina nepovratnih sredstev znaša do 40% cene sistema, vendar največ 30.000 SIT/m' vgrajenega sprejemnika sončne energije (ti sončnega kolektorja) oziroma 180.000 SIT za celoten sistem, - vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode (višina nepovratnih sredstev znaša do 40% cene toplotne črpalke z vključenim hranilnikom toplote, vendar največ 45.000 SIT) ali centralno ogrevanje prostorov (višina nepovratnih sredstev znaša do 40% cene toplotne črpalke z vključenim hranilnikom toplote, vendar največ 500.000 SIT) Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za izvedene ukrepe, ki so v funkciji delovanja od 1.6.2003 (datum računa za vgradnjo) naprej Izjemoma lahko za nepovratna sredstva ponovno zaprosijo tudi tisti, ki so oddali vlogo na javni razpis lani, v času pred uveljavitvijo obvestila o zaključku razpisa in jim je bila neobravnavana vloga z dopisom AURE vrnjena. Ti izjemni primeri se bodo obravnavali po lanskih kriterijih. 2. Razpis za finančne spodbude investicijskih ukrepov za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih. Gre za vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, in sicer na polena, pelete ali sekance, ki so v funkciji delovanja od 1.11.2003 (datum računa za vgradnjo) naprej: - pri ogrevanju s poleni do 40% cene kurilne naprave in hranilnika toplote, vendar največ 300.000 SIT, - pri ogrevanju s peleti do 40% cene kurilne naprave s podajalni-kom, vendar največ 400.000 SIT, - pri ogrevanju s sekanci do 40% cene kurilne naprave s podajalni-kom, vendar največ 500.000 SIT. Kurilne naprave morajo izpolnjevati sledeče tehnične karakteristike * nominalni izkoristek kurilne naprave mora biti večji ali enak 86%, * vrednost emisij ogljikovega monoksida pri nominalni moči mora biti manjša od 1250 mg/m3dimnih plinov, * vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m3, * kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50 litrov/kW toplotne moči kurilne naprave. Osnovni pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev je popolna vloga Razpisno dokumentacijo za vaš konkretni primer naročite s pisnim zahtevkom na naslov: AURE, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana ali po faksu na (01) 300 69 91, najdete in snamete pa jo lahko tudi s spletne strani www.gov.si/aure. Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in obnovljivih virih energije (izolacije, ogrevanje, ipd.) dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (TIC v tržnici), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam predhodno najavo po tel. 8311-663. ENSVET, ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec Iskrica za varčno rabo energije Selektivni sončni kolektorji Vsi sončni žarki, ki padejo na kolektor se ne spremenijo v koristno toploto. Nekaj se jih odbije že na steklu, nekaj pa na črni ploskvi absorberja. Kolektor je tembolj selektiven, čim manj sončnih žarkov izgubi. Najboljši, to rej najbolj selektivni so kolektorji, ki Imajo absorber prevlečen s titanovim oksidom Posebno učinkoviti so vakuumski kolektorji, ki so sposobni tudi v manj sončiiili dneh prevzeti precej som ne energije. Državne subvencije za leto 2004 za alternativne vire: za kolektorje 180.000 SIT, za toplotne črpalke za sanitarno vodo 45.000 SIT, za peči na drva s piroliličnim izgorevanjem $00.000 SIT Brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolektor jih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah /a pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon Tiki Šolar. Največja izbira kolektorjev v Sloveniji. __j=d Kon Tiki E3EH..... Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel. 01/831 03 80 www.kontlki-solar.si Pred dnevi so se na letnem občnem zboru v Podgorju sestali govedoreja iz naše in komendske občine, ki so včlanjeni v Govedorejsko društvo Kamnik, predseduje pa mu Tine Pibernik iz Volčjega Potoka. Najprej so poslušali predavanje veterinarskega strokovnjaka Mitja Misa iz Jate Emone, ki je preko 40 udeležencem spregovoril o boleznih presnove pri govedih in napakah pri krmljenju živine, nato pa so v živahni razpravi spregovorili tudi 0 problemih, s katerimi se srečujejo pri reji govedi (te zave z odkupom govedi ob hkratnem uvozu madžarskega mesa, vedno večji stroški s preventivnimi veterinarskimi ukrepi, problematika mlet nih kvot ob vstopu v EU itd.) Soglasni so bili, da morajo v društvu tudi v prihodnje kar največ pozornosti nameniti izobraževanju in usposablja nju, da bodo lahko kos zahtevni konkurenci, ki jo prinaša evropsko tr žišče. F.S. 14 27. februarja 2004 KRONIKA - ZANIMIVOSTI Kamniški občan Iz januarske črne kronike Nesreča planincev pod Kokrskim sedlom Po zbranih podatkih Policijske postaje Kamnik smo v varnostnem pogledu prvi letošnji mesec glede števila dogodkov na področju prometa, kaznivih dejanj ter javnega reda in miru začeli skoraj enako lanskemu januarju z rahlim odstopanjem navzgor pri intervencijah policistov zaradi kršitev javnega reda in miru. Naši razgrajači so bili torej že na začetku leta bolj "aktivni" kot lani. V januarju se je na naših cestah zgodilo 62 prometnih nesreč, od tega 6 nesreč s telesnimi poškodbami, kar je za polovico manj kot lani. Pri kaznivih dejanjih so policisti zabeležili 57 primerov, med njimi je bilo 37 tatvin in 16 vlomov (lani 29). Žal pa je bilo med kaznivimi MATIČNI PODATKI ZAJANUAR SMRTI: ZABUKOVEC JOŽEFA, roj. Krevs, Kamnik, Ljubljanska cesta 19, upokojenka, stara 83 let -JER1N MARJAN, Podgorje 3/b, varnostnik, star 43 let - BERLEC FRANC, Županje njive 11, kmet, star 56 let - VRHOVNIK MARIJA, roj. Nograšek, Tunjice 22/b, gospodinja, stara 71 let - MIRNIK DANIJEL, Kamnik, Klavčičeva ul.6, star 62 let - POIŠKRUH MARIJA, roj. Rosec, Mozirje, Dol 43, upokojenka, stara 79 let - VIDMAR MARJETA, roj. Vider, Smrečje v Črni 4, upokojenka, stara 91 let - KONCILJA JANEZ, Mekinje, Drnovškova pot 2, upokojenec, star 73 let - GOSAR ANTON, Mekinje, Polčeva pot 11, upokojenec, star 78 let - PRELESNIK PETER, Spodnje Stranje 33*, upokojenec, star 76 let - PLEĆKO ANA, Kamnik, Jamova ul. 11, kuharica, stara 79 let HRIBAR JANEZ, Šmarca, Mlinarska ulica 9, upokojenec, star 83 let - TIVADAR FRANC, Gora pri Komendi 19, upokojenec, star 69 let - PREGLED ANGELCA, roj. Romšak, Tunjiška mlaka, upokojenka, stara 76 let POROKA: ŠPEH JURE, Košiše 5, dimnikarska služba, star 25 let in BELCIJAN JANJA, Mekinje, Polčeva pot 3, pakiranje izdelkov, stara 27 let ZLATA POROKA Med ŽAGAR Dominikom, roj. 11.8.1931 in RAVNIKAR Ano, roj. 136.1933, stalno bivališče v Komendi, Kranjska pot 1. Poroka je bila dne 30.1.1954 v Komendi. Zlata poroka je bila dne 31.1.2004 v Kamniku. dejanji tudi eno najtežjih kaznivih dejanj - umor. Policisti so morali januarja pri kršitvah javnega reda in miru posredovati in miriti razgrajače 57-krat, od tega največkrat v gostinskih lokalih in na drugih javnih mestih (26- krat). Med kaznivimi dejanji je gotovo najbolj odmeval umor upokojenega župnika v Mekinjah, ki se je zgodil 17.januarja. Že nekaj ur po grozljivem dejanju z nožem so policisti na Šutni prijeli osumljenca in ga s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku. Že na novega leta dan so morali policisti posredovati na Šutni, kjer naj bi se pred gostinskim lokalom pretepala dva moška, vendar so se pred prihodom policistov vsi udeleženci že razbežali. Pozneje se je na Policijski postaji oglasil občan in povedal, da ga je pred lokalom na Šutni neznanec z nožem porezal po roki. Za storilcem še poizvedujejo. 3.januarja so neznanci vlomili v galerijo v Rudniku in odnesli za okrog 900 tisočakov električnega orodja. 4. januarja je neznanec iz nezaklenjene hiše vzel kontaktne ključe in se odpeljal z avtom Kangoo LJ-R.3-03V, ki je bil parkiran pred hišo. 13-januarja je neznanec vlomil v garažo pri stanovanjski hiši v Pa-lovčah in iz nje odpeljal vozilo Porsche Boxer LJ R6-08Z. 28.januarja popoldne je neznanec vlomil v hišo na Jenkovi ulici. Vanjo je prišel skozi okno kopalnice. Iz nje je skozi vrata z orodjem na vzvod prišel v ostale prostore. Premetal je vsebino omar in odnesel verižico. Med prometnimi nesrečami naj omenimo nesrečo lS.januarja na cesti 1'alovče-Kamnik, ko je voznik osebnega avta zaradi prevelike hitrosti zapeljal izven ceste in nato zdrsel okrog 30 metrov po strmini navzdol ter ostal med drevesi. Pri tem se je voznik poškodoval, da so ga morali odpeljati v klinični center. 31.januarja je prišlo do hujše prometne nesreče na regionalni cesti Kamnik - Ločica pri naselju Gotice |mk1 Kozjakom. Zaradi prevelike hitrosti po klancu navzdol je voznik avtomobila izgubil oblast nad vozilom. F. S. Ob zaključki Evropskega leta invalidov REHABILITACIJSKI PROGRAM ZA INVALIDE Zveza društev invalidov Slovenije (ZDIS) je od konec novembra lanskega leta organizirala rehabilitacijski program v Termeh Dobrna, namenjen brezposelnim invalidom in invalidom, ki so še zaposleni, stari do 50 let. Udeležilo se ga je 116 invalidov, od tega 63 žensk in 53 moških iz 41 društev širom Slovenije, tudi iz MDI Kamnik. Program je vseboval veliko zanimivih predavanj, s tematiko, ki se dotika invalidov in njihove vsakdanjosti. Marja Strojin, univ.dipl.psih., je predavala na temo: Invalidi - drugačnost in diskriminacija, kjer ugotavlja, da je diskriminacija zelo stara. Z aktivnostjo tistih, ki smo drugačni, bomo uspeli, da bodo "normalni" (zdravi) ljudje začeli drugače razmišljati o nas, invalidih. Kadar gre za težjo in bolj vidno invalidnost, je odziv okolja zagotovo večji, včasih bolj negativen. Kadar gre za invalidnost, ki na zunaj ni vidna, je pa tudi velikokrat moč slišati: "Saj mu nič ni, poglej kako dobro izgleda!" Ja, jabolko je včasih na zunaj tudi lepo rdeče, v notranjosti pa gnije... Zato je pomembno, kako zna in zmore invalid sprejemati svojo lastno invalidnost. Vsak invalid mora prvo bitko izbojevati doma. Bližnje velikokrat popade strah, v začetku so mogoče preveč zaščitniški, kasneje pa se svojega sorodnika-invalida kar naveličajo poslušati in mu prisluhniti. Druga, ponavadi še hujša bitka, se bije v službi, kjer naen- Letna skupščina Območnega združenja Rdečega križa Kamnik Ob zaključku štiriletnega mandatnega obdobja je Območno združenje RK Kamnik organiziralo letno skupš čino, ki je obravnavala delo v preteklem obdobju in naloge v letu 2004. Iz uvodnega poročila izhaja, da je RK nadvse uspešno opravil začrtane naloge, kljub nekaterim težavam, ki so bile posledica znanih nepravilnosti na republiškem nivoju RK. Na področju socialne dejavnosti le bilo 3043 osebam razdeljeno 24.459 kg pomoči v prehrambenih izdelkih. Samo v preteklem letu je 663 družin prejelo 4.374 kg živil, za kar je bilo porabljenih 446.427 tolarjev. Razdeljene so bile velike količine oblačil, obutve in drugih nujnih dobrin. Za različne namene je bilo v tem štiriletnem obdobju porabljeno 8.051.894 tolarjev finančne pomoči. 178 šolarjem so bile izročene šolske potrebščine, 72 otrok iz socialno šibkih družin, pa je prejelo decembrska darila. Letovanja je bilo deležno lepo število otrok, v lanskem leni kar 130, z delno ali celotno finančno pomočjo RK. Naslednje pomembno področje dela je krvodajalstvo. V zadnjih štirih letih je darovalo kri kar 4.948 oseb. V tem obdobju je bilo organiziranih več 80-urnih tečajev za bolničarje in 5 dopolnilnih usposabljanj ekip prve pomoči ter 5 tečajev za gospodarske družbe. Izpit iz prve pomoči za voznike vozil je uspešno opravilo 1.706 kandidatov. Predstavniki RK so se redno udeleževali dopolnilnega izobraževanja in pridobljena znanja uspešno prenašali na ciljne skupnine. Sodelovanje z mladimi je potekalo v okviru osnovnih šol in srednje šole. Ob posebnih dnevih je RK posredovala šolam vrsto gradiv, npr. ob svetovnem dnevu zdravja, tednu RK, tednu solidarnosti, tednu otroka... RK se je redno vključeval v akcije ob nesrečah in požarih. Petim družinam je nudil pomoč, ki jih je prizadel požar. Program dela za leto 2004 Skupščina je sprejela predložen program nalog za leto 2004. Tako bo Območno združenje RK usmerjalo svoje delo v socialno dejavnost, krvodajalstvo, izobraževanje, v pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, v delo z mladimi, letovanja otrok, v delo s starostniki, zdravstveno vzgojo itd. Izvoljeno novo vodstvo RK Zaradi poteka mandatne dobe je Skupščina razrešila dosedanje organe in izvolila novo vodstvo. Za predsednika Območnega združenja RK Kamnik je bil ponovno izvoljen dr. Vladimir Breznik, za podpredsednika dr. Aleksander Do-plihar, za tajnico Lidija Zagore, za ostale člane pa Erika Klemene, Jožica Lužar, Marija Zagore, Olaf Grbec, Janez Rapanšek in dr. Marko Rifel. Za člane Nadzornega odbora so bili izvoljeni: Tatjana Doplihar, Brigita Debeljak in Ana Štele, za člane Častnega razsodišča pa Marija Modrijan, Iva Humar in Zvone Kozjek. Ob zaključku letne skupščine so zbrani ugotovili, da so zastavljene naloge izredno zahtevne, a so prepričani, da jih bodo s skupnim sodelovanjem v celoti uresničili. STANE SIMŠIČ krat ostaneš brez "svojega" dela ali pa delodajalec ponudi neko delo, ki je v bistvu lahko celo ponižanje za invalidove zmožnosti. Pogost in zelo grd je predsodek: "Invalidom se pa tako ne ljubi delati." In zato je tako pomembno, da se vsak invalid najprej sooči sam s seboj. Moramo se spoštovati in ceniti, ne smemo se pustiti, včasih je potrebno dvigniti glas. Slabo je mišljenje, da ne moremo vplivati na vlado, na zdravstvo, na davkarijo - to je bolezen Slovencev. Ne čakajmo, da bo kdo drug kaj rekel, sami se oglasimo! Deset, dvajset let je potrebnih, da spremenimo svoje mišljenje v glavi. Včasih se invalidi niso smeli pokazati v družbi, zapirali so jih v institucije; zdaj je veliko bolje - upajo si na cesto, v kopališče, v gledališče, tudi na javnih nastopih se upajo pokazati s palico ali na invalidskem vozičku. Velikega pomena je ohranjanje zdravja za delo. O tej temi je spregovorila mag. Andrejka Fa-tur Videtič, zaposlena na Inštitutu RS za rehabilitacijo invalidov, spec.med.dela. ZDIS je ena redkih organizacij, ki se trudi invalidom pomagati izoblikovati osebnostno in duhovno rast. Če sami ne vstopamo aktivno v spreminjanje našega položaja, se ne bo nič zgodilo. Moramo se vprašati: kaj hočem, kaj zmorem, kaj znam, česa sem sposoben? Pomembna je motivacija. Notranja, ki jo imam sam, ali zunanja, ko jo aktivirajo drugi. Ne smemo se s tem, da smo invalidi, kar "upokojiti", misliti, da ne zmoremo več ničesar. Iskati moramo pozitivne strani naše zavesti, se vključiti v delo glede na naše preostale sposobnosti, zmožnosti in znanja in ne iskati izhoda v bolniškem dopustu. Potrebno je ohranjati pozitivno delovno aktivnost. O zaposlovanju invalidov v Sloveniji med politiko, predpisi in prakso je spregovoril mag. Cveto Uršič, pravnik in sociolog, predsednik strokovnega sveta ZDIS, zaposlen na Inštitutu za rehabilitacijo invalidov, ki je poudaril, da bodo po novih zakonih invalidom pravice precej skrčene, nadomestila za čas čakanja na delo in druge finančne pomoči bodo precej nižje, se pa vse bolj vzpodbuja poklicna rehabilitacija invalidov. V Sloveniji je trenutno 154000 invalidov, ki so glede na predpise razdeljeni v pet skupin, ki imajo zelo različne pravice. Čeprav naj bi varstvo invalidov temeljilo na enakem obravna- Inštruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. Ugodno prodam SMREKOV OPAŽ m2 debeline 12 in 19 mm in šir. 7 in 9 cm ter LADIJSKI POD cca 100 m! debeline 19 in 22 mm in šir. 7 in 9 cm. Tel.: 031/687-885. vanju delodajalcev do invalidnih in neinvalidnih oseb, v praksi ni vedno tako. Veliko je odvisno od tega, če se je delodajalec v svojem življenju že srečal z invalidnim človekom, ga pozna, ga ima morda v svoji bližini, pozna njegove aktivnosti, ima pozitivne izkušnje in je zaradi tega podjetje bolj prijazno invalidom. Najhuje je, ko se invalid ne more sprijazniti sam s seboj, delodajalec pa se tudi prvič srečuje z de-lavcem-invalidom in takrat ponavadi pride do kratkega stika, do prepirov, do travm, ki prizadenejo obe strani, čeprav je pred invalidnostjo delo potekalo v dobrih delovnih odnosih. Inštitut RS za rehabilitacijo invalidov je opravil raziskavo v podjetjih, ki zaposlujejo invalide in na podlagi le 18% vrnjenih vprašalnikov ugotovil, da prevelikega zanimanja za zaposlovanje invalidov ni. 80% delodajalcev spremlja rezultate dela zaposlenih invalidov in ugotovitev je, da kar 50% zaposlenih invalidov dosega enake delovne rezultate kot ostali zaposleni, 66% invalidov nima pomembno višjih izostankov bolniške odsotnosti z dela. V anketi je kar 73% delodajalcev odločitev, da zaposli brez poselnega invalida, ocenila kot dobro (pozitivne značilnosti sprejetih: motivirani, uspešni, kreativni, prizadevni), 27% pa kot slabo odločitev (nemotivirani, slabe delovne navade, izmikanje delu, izgovarjanje in pogosta bolniška odsotnost). Ima pa kar polovica delodajalcev težave pri razporejanju invalidov za njim primerna delovna mesta. S strani invalidov je težko sprejeti delo v okolju, ki invalida ne sprejema, kjer so nemogoči ljudje, včasih je velika negotovost, če to delo zmore, prisoten je tudi strah. Napačno pa je mišljenje tistih 10% invalidov, ki razmišljajo, da jim glede na pridobljeno kategorijo ni več potrebno delati. Zaradi teh desetih odstotkov se na invalide gleda tako kot se, kar ni prav. Tudi med zdravimi so taki, ki delajo delodajalcu težave, ki gledajo le nase. Invalidi včasih enačijo kategorijo invalidnosti z delovno nezmožnostjo. O odnosu delodajalcev do zaposlovanja invalidov je predaval mag. Janez Vidmar, prof.defektologije, vodja Inštituta za rehabilitacijo invalidov -enota Maribor. Spregovorili smo tudi o nedi-skriminacijskih ukrepih pri zaposlovanju invalidov, o čemer je predavala mag. Aleksandra Tabaj z Ministrstva za delo, ukrepe aktivne politike zaposlovanja invalidov je predstavil mag. Robi Modrian z Za voda RS za zaposlovanje, probleme šikaniranja na delovnem mestu pa Tanja Hočevar, univ.dipl.soc in univ.dipl.soc.dcl., tudi sekretarka ZDIS. V Kamniku na Šutni oddam lep poslovni prostor, ^neprimeren za trgovino ali pisarno. Inf. od 16. do 21. ure na tel.: 01/43 62 802, 01/83 92 223, 040/844-124 Zelo zanimiva so bila predavanja z zdravstveno tematiko. Ženskam je bilo namenjeno predavanje: Zlomi v tretjem življenjskem obdobju - osteoporo-za. Spcc.travmatolog kirurg Božidar Buhanec iz SB Celje je poudaril, da osteoporoza v bistvu ne povzroča bolečin, nobenih težav, vendar povzroča veliko zlomov, posedanje vretenc, še posebej so nevarni zlomi kolka, ker so povezani z zapleti, ki so smrtno nevarni (preležanine, pljučnice, embolije). Po taki poškodbi se pri ljudeh, starejših od 65 let, poslabšajo žilne in srčne bolezni in kar 30% ljudi v prvem letu po zlomu kolka umre. Operacija kolka starejših ljudi je edina rešitev za njihovo življenje. Osteoporoza je zaradi zmanjšanja delovanja hormona es-trogena mnogo bolj agresivna pri ženskah, prisotna je tudi pri moških. Moškim udeležencem programa je o boleznih prostate predaval spec.urolog Robi Bra-tuš, za vse udeležence pa je o rehabilitaciji in obolenju gibal govoril doc. dr. Radko Komadina, travmatolog in strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje, ki je ob dejstvu, da se v Sloveniji letno opravi okrog 1000 operacij kolka zaradi zlomov sla rostnikov, povedal star angleški pregovor da "človek pride na svet skozi ožino medenice, svet pa za pusti skozi širino stegnenice." S tem je želel poudariti, da je zelo pomembno pravočasno ugotavljanje in zdravljenje osteoporoze, fizična aktivnost, zdrava prehrana z veliko kalcija. Ni važen datum rojstva, važna je naša "ohranjenost", ne biološka starost. Zdrav si, če nisi bolan, če si srečen, zadovoljen. V starosti, v obdobju, ko nismo več tako aktivni, kot v mladosti, so poškodbe mnogo hujše. Poleg zlomov, poškodb, bolezni in okvar hrbtenice so prisotne artroze (obrabe kolenskega in kolčnega hrustanca) in revmatske bolezni. Skratka, rehabilitacijski program v Dobrni je bil zelo poučen in zanimiv. Poleg predavanj smo uživali v kopanju, nekateri so se prepustili masaži, ženskam je bila ponujena možnost ugotavljanja (merjenja) kostne gostote. Obiskali smo Zavod za usposabljanje in varstvo težje duševno prizadetih otrok v Dobrni, kjer so nam postregli z zeliščnim čajem (zdravilna zelišča gojijo in sušijo sami), lahko pa smo kupili tudi njihove izdelke: posli kane cvetlične lončke in novoletne voščilnice. Nekateri smo se udeležili skupinskega zdravljenja z meditacijo, potepanja po Dobrni, delavnice Praznični pogrinjek, vsi pa smo uživali v slavnostni večerji ob svečah in ob zvokih citer. Marinka Mošnik Opravljam vsa slikoplcskarska dela kvalitetno in ugodno Koželj Franc s.p. /upanje Njive 3, Tel.: 0i/8325-615 031/788-695 27. februarja 2004 15 BITEIA SVOJ MM KUPOVATI NAJCENEJE?! TEHNIČNA TRGOVINA gorenj* GiEI\i I iz i NA /PS#?f\JEtt~ Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nakdanje tovarne utoki tel.: 83 17 203 UGODNO! BARVNI TELEVIZOR GORENJE , 55 cm, TTX STEREO, RAVEN EKRAN ća^ecrsif 51.92O SIT BELA TEHNIKA GORENJE od 5% popusta dalje (blago iz zaloge) MALI GOSPODINJSKI APARATI RADI0KASETOF0NI SVETILA, LESTENCI VODOVODNE ARMATURE ' BARVNI TELEVIZORJI NAJNIŽJE CENE AVT0ZV0CNIK1 NAJUGODNEJŠE CENE MIKROVALOVNIH PEČIC AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO V MESECU MARCU 2004 OZ. DO ODPRODAJE ZALOG. - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+1Z MESECEV BREZ OBRESTI -MINIKREDITLBDO zoo.oooSIT Spomin na mamo drago nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano četudi sto let doživi. ZAHVALA V 94.letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama. stara mama, prababica, sestra in teta ANGELA URŠIČ iz Bistričice Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter za spremstvo naše mame na njeni zadnji poti, 1'oschna zahvala sosedom za pomoč v težkih trenutkih, dr. Pfajfarjevi ter patronažnima sestrama Miji in Romani za obiske na domu. Hvala gospodu /upniku Tonetu Berčanu za oblike mame na domu in lepo opravljen pogrebni obred, slranjskim pevcem in trobentaču. Žalujoči: vsi njeni Februar 2004 Hiša je prazna, odšel si k bogu, kjer ni gorja, ne trpljenja, ne solza. Nam pa ostali so sadovi tvojih Zgarttltih, pridnih in poštenih rok. ZAHVALA Ob nepričakovani tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega ata, starega ata, tasta, brata, strica, svaka ANTONA JERIČA iz Buča 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem in sodelavkam, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali sveče, za svete maše, cvetje ter za vso drugo pomoč. Zahvala velja tudi župnikom Jožetu Razingerju. Jožetu Grošlju in Mihi Kališniku. pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, Igorju za poslovilne besede ob grobu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in pokazali, da ste ga imeli iskreno radi. Vsi njcKovi Februar 2004 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 76.letu zapustil naš dragi oče, očim, stari oče. prastari oče, brat, stric, tast in svak MUSTAFA PUSKAR iz Črne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, našim sodelavcem podjetij Vemimont in Elektronček Group za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za maše. Lepo se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik za dolgoletno nego in zdravljenje Iskrena hvala gospodu župniku Tonetu Berčanu za lepo opravljen mašni obred, cerkvenemu zboru za zapete pesmi in za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se rudarjem, Jožetu Klencu za govor in praporščakom. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Februar 2004 Zasebna zobozdravstvena ordinacija dr. Jagoda Stehovec Potočnikova 15, Domžale tel: 721 29 90 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek: 13"-18h torek, petek: 9"-12" i! I! It Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJEšt. 13, Cerklje Tel.: 04/25214 24 GSM: 041/624685 ^1 i! H H J Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja. v mirni kraj tišine. Tam srce sc tiho zjoče, saj verjeti noče. da te več med nami ni. ZAHVALA V 79.letu življenja je prenehalo biti srce naše drage mame. babice, sestre, tete, svakinje in tašče z\NGELE PANČUR iz Kostanja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Posebej se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč. dr. Jermanovi. sestri Mihaeli, patronažnima sestrama Marinki in Lojzki. Hvala gospodu župniku Jožetu Razingerju za duhovno oskrbo, opravljen obred in tolažilne besede. Hvala pevcem mešanega pevskega zbora Mavrica Srednja vas, praporščaku in trobentaču. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in se tako številno poslovili od nje. Žalujoči vsi njeni Kostanj, Studa, Veliki Jelnik, Tirosek, Podgorje, Česnjice, Selo, februar 2004 Ugasnilo si sonet, ki zmorei posijati v dno duše in obsijali nebo. A dana ti je moč, da solze upanja preženejo temo in nekoč, nekje znova zasiješ. ZAHVALA V 76.letu nas je po hudi bolezni zapustil naš ljubi BRANKO SITAR dipl.ing. organizacije dela Iz srca hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in izraze sožalja. Zahvaljujemo se pevcem Kvarteta Krt za pesmi v slovo in zvoke Tišine. ZB Kamnik za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem. ki ste mu pomagali med njegovo boleznijo, dr. Ah-linu. patronažni sestri Jani, Martini in ostalemu osebju ZD Kamnik. Hvala vsem, ki ste ga s svojimi obiski razveseljevali in ga bodrili. Vsi njegovi Februar 2004 Le delo, skrb. ljubezen in trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje, pa pošle so ti moči in zaprla si oči. ZAHVALA t Nenadoma nas je v 76.letu starosti zapustila naša draga žena, mami. stara mama, prababica in sestra REZKA KOS rojena Zore iz Kamnika Težko je v teh trenutkih pisati besede zahvale. Pa vendar naj vam preprosta beseda HVALA pove, da smo vam hvaležni za vse besede tolažbe, izraze sožalja. darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebno se zahvaljujemo vsem župnikom in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred, trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvalo smo dolžni tudi gospodu Žiber-tu in gospe Milici za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žena, mami, čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. Vsi njeni Februar 2004 DOM V KAMNIŠKI BISTRICI V soboto, 6.marca, praznovanje ob dnevu žena z živo glasbo Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite. Raznovrstna domača hrana, odprta vina. Informacije: 01/832 55 44, 031/684 147. Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu, od nedelje do četrtka od 8. do 20. ure, ob petkih in sobotah od 8. do 22. ure. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan stekla brušenje stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel fuzije - vitraži okvirjanje slik Kamniški OBČAN S 01/83 91311,041/662 450 Kamnik, Glavni trg 23,1. nadstr. ZAHVALA Nenadoma je odšla moja draga mami IVICA TURK Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom, mojim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo moje mami na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lep opravljen pogrebni obred in pevcem. Žalujoči: hčerka Nataša z možem Miranom Februar 2004 Ko pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na roina tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA V 93.letu starosti je tiho odšel od nas naš dragi oče, dedek in pradedek JOŽE ROZMAN - PEPE iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče, za mašo in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik in gospe Jožici Lužar za dolgoletno skrb in nego, gospodu župniku za cerkveni obred, pevcem za zapete žalostnike in praporščakom Planinskega društva Kamnik Žalujoči: vsi njegovi Februar 2004 NI življenja brez trpljenja in ne trpljenja brez vere, upanja in ljubezni. ZAHVALA 3.februarja je ugasnilo življenje MARIJE DROLC iz Srednje vasi Zahvaljujemo se vsem. ki ste teti darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeno zadnje počivališče. Posebno se zahvaljujemo Ivanki in Primožu Poljanšek za dolgoletno skrb in nego naše tete. Zahvala Jaklnovim za pomoč, sosedi Minki za obiske in krajšanje samotnih ur. Iskrena hvala gospodu župniku za obiske, besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred ter trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat iskrena hvala vsem. ki ste naši teti kakorkoli pomagali in jo obiskovali. Nečaki in nečakinje Februar 2004 MATREX Ne zamudite še zadnjih vozil letnik 2003. Zdaj gre zares! HvunrjRi VELIKA NAGRADNA IGRA Ura vašega obiska vam lahko prinese čisto novega Hyundai Getza do 28. februarja TBfHT KREDIT NA POLOŽNICE BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV STARO ZA NOVO wwv*.avtocenter-5ubetj.»i Obrtniika ul. 8. Domžale 8 721 62 21 724 42 34 V TRZIN i i £f -C ITROHN AvtomarkeT PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01 562-33-00 • Fax: 01 562-21-63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzin/ CITROEN LETNIK 2003 C2, XSARA, C5 ZADNJI AVTOMOBILI ZA PAMETNE, KI PRIDEJO PRVI! SIMPLY CLEVER HA OSUPLJIVE HIŠNE CENE! SkodaFabia: prihranek do 500.000 SIT! prihranek pri modelu SkodaFđbidCombi 1.9 TDI/74 kW, oprema Elegance SkodaOctavia: prihranek do 700.000 SIT! prihranek pri modelu Skoda* la Elegance Pooblaščeni prodajalec, ki vam zagotavlja tudi garancijo za vozilo SPC ŠKERJANEC, d.o.o. Krumperška 21, Domžale, Tel.: 01/72440 85 |a za vozila letnika 2003 Prihranka sta izračunana na temelju prodajnega Ijetncskega tečaja Bank Austna za evro dne 10 2 2004 (1 EUR - 25 / 74 Sfl) se spreminjata v skladu z gibanjem tečaja. Ponujamo vam tudi izjemno ugodne oblike financiranja pn podjetju Porsche Kredit in Leasing. IHHHHHBHHHiBrr KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20 ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/565 51 20 rizcrstvo Irena Lukanc s.p., Trg talcev 8, Kamnik tel.: 01 831 74 74,041/79 13 33 Vsem ženam čestitam ob 8.marcu in na dan praznika podarim 8% popust. Delovni čas: pon., torek: 7h -15h sreda, čet., petek: 13h - 20h sobota: 7h -11h - po naročilu NAJPAMETNEJŠI IZKORISTI POPUSTE ŽIVIM, DA VOZIM A MOTORS Space Sltr 13 Familj 2.945.000 SIT Space Slir 1.6 Comlorl 3 363.000 SIT Av»i www.avtocent«r-subelj.si Obrtniška 8, Domžale tel: 01/72 16 221 01/72 44 234 ♦ KREDIT NA POLOŽNICE ♦ BANČNI KREDITI DO 60 MESECEV ♦ STARO ZA NOVO Kamniški Občan Kamnik Glavni trg 23, 1. nadstropje (Zgradba med občinsko hišo in sodiščem) a 01/83 91311 041/662 450 Ponedeljek: 8.-15. ure Torek: 8.-13. ure Sreda 8.-12., 13.-17. ure TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! -jogurt 1.3 in 3.2, 180 g. Ljublj. Ml. 59,90 - sladoled Lućka 59,90 - sladoled Ranica, 1000 ml 399,90 - alpsko mleko, 3.5% mm., Lj. Ml., 1 I 144,90 - sir Jost, 1 kg 999,90 -jajca A kv„ razred M 10/1 199,90 - olje Cekin, sončnično. 1 I PVC 269,90 -Radenska, 1.51, 5 + 1 gratis 750,00 (1 kom 125, 00) - riž Eurico, 1 kg 139,90 -rjavi fižol, 400 g ploč. 79,90 - tuna koščki, 185 g, 129,90 - pšenična moka T400 Žito, I kg 119,90 - testenine Ceres sortirano 139,90 - korenčkovi rezanci, 250 g 139,90 Vse cene so v SIT. - lešnikove napolitanke, 800 g 399,90 - korenje, 1 kg 99,90 -krompir, 10 kg 899,90 - banane, 1 kg 129,90 -jabolka 1.klasa na zaboj idared, jonagold, zlati delišes, macu, 1 kg 130,00 -jabolka 2.klasa na zaboj, 1 kg 80,00 - vložki Libresse 199,90 - toaletni papir ZEWA MOLL 10/1 649,90 - Persil, 3 kg, greenpower 1.149,90 - zemlja za rože 20 I 399,90 - zemlja za rože 40 I 599,90 Ponudba velja do prodaje zalog. Odprto: od 7. do 20.ure, ob sobotah od 7. do 19.ure, ob nedeljah od 7. do 12.ure. "Dtopdom skupina sam TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Spoštovanj kupci, obveščamo Vas, da smo trgovino s Krakovske 4b v Domžalah preselili na novo lokacijo v: INDUSTRIJSKO CONO JARŠE Preserska 1, Zg. Jarše,Radomlje tel: 729 88 00, fax: 729 88 32