Leto 1893. 583 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LX. — Izdan in razposlan dne 28. decembra 1893. (Obsega štev. 189. —192.) ISO. Zakon z dné 27. decembra 1893. 1. o podpiranju trgovinskega pomorstva. S pritrddom obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: Člen 1. Ladje parnice in jadrenice, katere so v dobi, dokler traja pričujoči zakon, vpisane v avstrijskem vpisniku ladij za daljno plovstvo ali veliko obrežno plovstvo, imajo po meri določil, podanih v nastopnih členih, pravico, da od države zahtevajo : a) obratni prispevek, h) popotni prispevek. Člen II. Vsaka ladja parniea ali jadrenica, omenjena v členu L, dobi obratni prispevek tedaj, kadar je 1. vsaj do dveh tretjin lastnina avstrijskih državljanov; kadar 2. od časa, ko se je spustila na morje, ni preteklo več kakor 15 let, in kadar 3. ima red A, I. ali II. vrsto avslrijsko-ogerske družbe „Veritas“ ali kakega drugega domačega zavoda enake vrednosti. Člen III. Obratni prispevek sc daje do preteka 15. leta, računčč od dneva, katerega se je ladja spustila na morje, ter znaša v prvem letu potèm. ko se je spustila na morje, za vsako tono (bečev) čiste prostornine: 1. 6 gl. za parnice iz železa in jekla, 2. i gl. 50 kr. za ladje jadrenice iz železa in jekla. 3. 3 gl. za ladje jadrenice iz lesa ali z mešano sestavo. Ti zneski se z drugim letom počenši znižajo vsako leto za pet odstotkov. Člen IV. Obratni prispevek se za ladje iz železa ali jekla, katere se naredé po 1. dnevu januvarja 1894. 1. v domačih ladjedelnicah, zviša za deset odstotkov, in ako se naredé vsaj do polovice iz domačega gradiva, za 25 odstotkov. Člen V. Za ladje, katere kesneje kakor v prvem letu potem, ko so se spustile na morje, zadobé pravico do obratnega prispevka, odmerja se ta za prvo leto njih pravice po odbitku tiste vsote, katera pripada na čas od dneva, katerega so se spustile na morje, do dneva, ko so zadobile pravico do prispevka, uporabljajoč pri tem odstotne odbitke, ustanovljene v členu III. Ti odbitki se potem vršč do preteka 15. leta od dné, ko se je ladja spustila na morje, a po preteka tega časa neba prejemanje prispevka. (Slovcnlach.) 107 Člen VI. Vse 1. dné julija 1893. 1. v vpisniku ladij za daljno plovstvo ali za veliko obrežno plovstvo vpisane ladje, katerim je od časa, ko so se spu- j stile na morje, preteklo več kakor 15 let, dobé od j 1. januvarja 1894. 1. počenši na dobo petih let! vsako leto amortizacijski prispevek enega goldinarja za vsako bečev čiste prostornine s pogojem, da imajo najmanj red B 1. I. pri avstrijsko-ogerski družbi ,Veritas“ ali pri kakem drugem domačem zavodu enake vrednosti. Člen Vil. Popotni prispevek dobivajo v členu I. ozna-menjene ladje za potovanja, ki jih zunaj mej malega obrežnega plovstva (zakon o vpisovanju pomorskih trgovinskih ladij z dné 7. maja 1879. 1. [Drž. zak. št. 65.]) opravljajo iz avstrijskih pristanišč ali v avstrijska pristanišča, ako se ta potovanja vršč na korist domače trgovine in domačega prometa, a ne s parnicami poleg redovite proge, katero podpira državno upravstvo. Popotni prispévek znaša za vsakih 100 morskih milj vožnje na vsako bečev čiste prostornine pet krajcarjev. Število milj, katero se jemlje v poštev, računih je po najkrajši morski razdalji. Člen VIII. Ako se kaka ladja razpremlja ali ako ne vrši trgovine nepretrgoma več kakor šest mesecev, izgubi za to dobo pravico do obratnega prispevka, oziroma premijo (člen IV.) ali amortizacijski prispevek (člen VI.). Člen IX. Vse pomorske trgovinske ladje se od 1. dné januvarja 1894. 1. počenši na dobo petih let opro-ščujejo od plačevanja pridobnine in dohodnine. V dobi, dokler velja ta zakon, dodeljuje se vsem pomorskim trgovinskim ladjam, ki se naredé v domačih ladjedelnicah, na dobo petih let od dné, katerega se izdâ vpisnica o dotični ladji, prostost od plačevanja pridobnine in dohodnine. čl en X. Določila tega zakona ne veljajo o ladjah: a) ki so lastnina podjetbe, katero c. k. državna uprava že zakonito podpira; b) ki se uporabljajo za določene redne vožnje, vršeče se na podstavi posebnih pogodeb s c. k. poštno upravo ; c) ki so lastnina kakega obrtnijskega zavoda, kateri jih uporablja za dovažanje samö svojega gradiva. Člen XI. Zahtevek, da naj se izplača obrtni prispevek, dospéva konec vsakega posameznega leta-—računčč od dné, ko se je ladja spustila na morje — zahtevek, da naj se izplača popotni prispevek, pa dospéva po dovršitvi dotičnega potovanja, a v obeh slučajih še le, ko se donesö dokazila o vpravičenosti zahtevka. Člen XII. Ladje, katere so se naredile v inozemstvu ter po členu I. ali členu V. tega zakona dobivajo kak obratni prispevek, morajo c. k. državnemu upravstvu povrniti ves dobljeni znesek, ako pred iztekom treh let od časa, ko so ga pričele dobivati, prejidejo na kako tujo zastavo. Ladje pak, katere so bile narejene v kaki domači ladjedelnici in katere dobivajo obratni prispevek, morajo tedaj, kadar prejidejo na kako tujo zastavo, povrniti c. k. državnemu upravstvu ves dotle prejeti znesek, ako se prodadô že v drugem letu potem, ko so ta prispevek pričele dobivati. Člen XIII. Lastniki ladij, kateri uživajo po tem zakonu njih ladjam dodeljene ugodnosti, kolikor se te ugodnosti ne nanašajo samo na prostost od plačevanja davka (člen IX.), imajo dolžnost, v slučaju vojske in mobilizacije proti primerni odškodnini dati te ladje na razpolaganje c. k. državnemu upravstvu. Člen XIV. Določila za izvršitev tega zakona se izdadö ukazoma. Člen XV. Zakon z dné 19. junija 1890. 1. (Drž. zak. št. 130.) o časnem oprostilu od plačevanja pridobnine in dohodnine za izvrševanje plovstva po morju s parnicami ali pa z železnimi ali jeklenimi jadreni-cami, katere so bile narejene v domačih deželah, izgubi s pričetkom veljavnosti tega zakona svojo moč, j a ne rušeč pravic, ki so se že zadobile na njegovi l podstavi. Člen XVI. Pričujoči zakon zadobi moč s 1. dné,m januvarja j 1894. 1. ter jo ohrani deset let. Člen XVII. Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, dné 27. decembra 1893. 1. Franc Jožef s. r. Wiudisch-Graetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r. 190. Ukaz trgovinskega ministerstva in finančnega ministerstva z dné 27. decembra 1893. 1. v izvršilo zakona z dné 27. decembra 1893. I. (Drž. zak. št. 189.) o podpiranju trgovinskega pomorstva. V izvršilo zakona z dné 27. decembra 1893.1. J o podpiranju ti^ovinskega pomorstva se izdajejo j nastopna določila: K členu I. Za dobivanje obratnega ali popotnega prispevka se mora potegovati lastnik ladje ali njegov pooblaščenec z dokazilom zakonitih pogojev. O priznatvi dotičnega prispevka odločuje po-1 morska oblastvo. Proti njegovemu odločilu se je moči pritožiti I na trgovinsko ministerstvo v štirinajstih dneh po | prejemu obvestila. K členu II. Kedor zahteva obratni prispevek, mora pri pomorskem oblastvu podati prošnjo, v kateri je obrazložiti naslov zahtevka in dokazati okolnosti, ki jih tirja zakon. Da se dokaže državljanstvo avstrijskih lastnikov ladij, predlagati je domovnice, izdane še le pred prav kratkim časom, Dan, katerega se je ladja spustila na morje, dokazuje naj se za ladje, narejene v domačih deželah, s potrdilom pristojnega pristanskega glavarstva, za ladje pak, narejene v inozemstvu, z osla-njajočim se na verojetne listine potrdilom tistega c. k. konzulskega urada, v čegar uradnem okolišu je dotična ladjedelnica. Razredbo ladje je ustanoviti s potrdilom, izdanim po avstrijsko ogerski družbi „ Veritas“ ali kakem drugem domačem zavodu enake vrednosti, ali pa, če bi se ladja nahajala na tujem, z izrecilom, katero poda razrejevalni zavod. Odločevati o tem, ali in kateri zavod naj se šteje za enako vrednega z avstrijsko-ogersko družbo „Veritas“, to pristoji trgovinskemu ministerstvu. K členu III. Pomorsko oblastvo odločuje na podstavi dokazanih okolnosti in po preskušnji ladnega vpisnika o pravici ladje do zahtevka. Preračunjajoč obratni prispevek se ové najprej osnovni znesek, ki pripada po vsebini vpisanih bečev. Ladje, katero so se v dobi, ko zakon velja, spustile na morje, in katerim se je priznal obratni prispevek, dobé polni osnovni znesek kot prvi letni delež po preteku enega leta, računčč od dné, katerega so se spustile na morje. Počenši z drugim letom se odbija na leto po pet od sto. Ako se prizna pravica do zahtevka, zabeležiti je v ladnem vpisniku uradoma, da ladja uživa obratni prispevek. Isto zabeležbo vpiše tudi v ladni spisek naravnost pomorsko oblastvo ali pa za to določeni pristanski ali c. in k. konzulski urad. O ladjah, ki uživajo obratni prispevek, piše se pri ladnem vpisovalnem uradu pomorskega oblastva poseben vpisnik. Da se mu je priznal obratni prispevek, o tem dobi lastnik ladje posebno potrdilo. Odločujoč o zahtevku, odméri se višina obratnega prispevka, ki vsako leto pripada na ladjo, ter se prosilcu dâ na znanje s posameznimi letnimi deleži vred. K členu IV. Ako se za kako ladjo zahteva pribitek k obratnemu prispevku za tö, ker je narejena v domačih deželah, dokazati mora lastnik ladje to, predložlvši gradilnico (pogodbo o zgradnji ladje). Nameravano uporabo domačega gradiva, da doseže 25°/oni pribitek, mora ob predložbi gradnje dotične ladje lastnik, za katerega se ladja gradi, zglasiti pomorskemu oblastvu in za časa gradnje prigleduje jo organ oblastva, kateri se za to določuje od slučaja do slučaja, K členu V. Za ladjo, katere so se na morje spustile pred 1. dném januvarja 1894. 1., preračunja se osnovni znesek obratnega prispévka sicer prav takö, kakor je zgoraj povedano k členu III.; vendar se od lega osnovnega zneska že naprej odbije toliko krat po pet odstotkov, kolikor jih pripade na število polnih let, ki so pretekla od časa, od kar so se spustile na morje. Za še ne dovršeno leto se potem obratni prispevek preračunja po pripadajočem odbitku odstotkov, toda ugotavlja se samo s tisto vsoto, ki pripade pro raia od pridobitve pravice do zahtevka pa do konca tekočega starostnega leta. K členu VI. Amortizacijski prispevek se za vse vpravičene ladje preračunja od 1. dné januvarja 1894. 1. po-čenši. Zahtevek se mora zglasiti s prošnjo na pomorsko oblastvo. Prošnji je priložiti dokazilo lastnine in razredbeno potrdilo, oziroma vstrezajoče izrecilo razredovalnega zavoda. Za starost je merodajen dotični vpis v ladni vpisnik. Kot rešilo prošnje dobi lastnik ladje potrdilo. Tako v ladnem vpisniku kakor v vpisniei se napravi enaka opomnja kakor pri obratnem prispévku. Prav takö se tudi ladje, katerim se dodeljuje amortizacijski prispevek, vpisujejo v poseben vpisnik, omenjen v določilih k členu III. K členu VII. u) Popotni prispevek pristoji vsaki ladji, katera prevzema v enem ali v več avstrijskih pristaniščih naklad, znašajoč najmanj eno četrt vse nosilnosti ladje, in katera v teh pristaniščih prevzete naklade prevaža v eno ali v več tujih pristanišč. Pot se računi od tistega avstrijskega pri stanišča, v katerem se je nakladanje pričelo, do tistega tujega pristanišča, v katerem se ostanek prvotno na Avstrijskem naloženega naklada spravi iz ladje, ako ta ostanek .znaša še eno četrt vse nosilnosti ladje. Vmes ležeča pristanišča se pri preračunu razdalje jernljö v poštev samö tedaj, kadar se je v njih izložilo blago, katero je bilo naloženo na ladjo v kakem avstrijskem pristanišču ter je po svoji množini znašalo vsaj eno osmino nosilnosti. b) Ladja, ki je namenjena v eno ali v več avstrijskih pristanišč, dobi potni prispevek od tistega inozemskega pristanišča, v katerem je prevzela naklada z namenllom v avstrijska pristanišča vsaj za eno četrt nosilnosti ali ga dopolnila do te množine, pa do tistega avstrijskega pristanišča, v katerem se razklad dokonča. Vmes ležeča pristanišča se pri preračunu razdalje jemljö v poštev samö tedaj, kadar se je v njih prevzelo v avstrijska pristanišča namenjenega naklada vsaj za eno osmino nosilnosti ladje. c) Pri ladjah, ki so določene samö in edino za prevažanje potnikov, uporabljajo se ista načela, kakoršna so se postavila pod a) in b) za blago. Polni nosilnosti ladje se pri tem šteje za enako tisto število potnikov, katero se je določilo za dotično ladjo kot največe število po členu 11. v ministerskem ukazu z dné 1. septembra 1883. 1. (Drž. zak. št. 143.), s katerim so se izdali varnostni predpisi za pomorske ladje, ki prevažajo popotnike. d) Parnice z občasno vožnjo po voznem črtežu, katerega dadö na znanje že naprej in katerega potrdi pomorsko oblastvo, dobivajo potni prispevek za pot iz kakega avstrijskega izhodnega pristanišča nazaj vanje, vštevši vmes ležeča pristanišča. e) Za poti, tekmujoče z vožnjami, kijih državno upravslvo podpira, štejejo se tiste, ki se opravljajo med pristanišči, zvezanimi po redoviti progi. /') Kedor zahteva popotni prispevek, mora ob pričetku dotičnega potovanja v redu izpolnjeni potni dnevnik po priloženem obrazcu predložiti pristanskemu ali c. in k. konzulskemu uradu odhodnega pristanišča v poverilo, katero se opravi uradoma na podstavi nakladnih listin. Toisto naj se opravlja v vsakem pristanišču, kjer se izvrši kako delo, ki daje pravico do popotnega prispevka. Po dokončanem potovanju naj se z uradnimi poverili opremljena juksta popotnega dnevnika odstriže 1er priloži prošnji za ugotovilo potnega prispevka za dotično potovanje. Tekoča št. Potni dnevnik. ladje..................... Ime ( zastopnika lastništva ladje kapitana.......................... Čista vsebina bečev Dan Kal o ž e n e ja b 1 a ga Pristanišče, v katero pri- od- teža prostor- pristanišče * ladja zapluje vrsta v kilo- nina hoda hoda gramih v bečvah namenila Trst 1./12. 5./12. Olje 200 ) Pivo 20 J Marseille Špirit 200 \ Pivo 50 1 } Bordeaux Vino 100 ) Moka 200 London Sezamovo olje . 50 ) Marseille 10./12. 12./12. Galanterijsko } Trst blago .... 10 ) Vino 50 ) Bordeaux 15./12. 17/12. Ostrige .... 10 j Trst Jeklo 200 ) London 19./12. 19./12. Stroj 100 [ j Trst Tekoča št. Potni dnevnik. ladje..................... Ime / zastopnika lastništva ladje. kapitana.......................... Čista vsebina bečev Dan Naloženega bla g a Uradno ) o tr d i 1 o, Pristanišče, v katero pri- od- teža prostor- pristanišče da se je blago da se je blago ladja zapluje vrsta v kilo- nina izložilo v pristanišču hoda hoda gramih v bečvah namenila naložilo namenila Trst 1 ./12. 5-/12. Olje . . • ... 200 ) 1 C. in k. generalno Pivo 20 > Marseille konzulstvo Marseille * Špirit 200 G. k. pristansko 10./12. 1893. in pomorsko Pivo 50 ) zdravstveno G. in k. konzulstvo Vino 100 i Bordeaux glavarstvo Bordeaux 16./12. 1893. C. in k. generalno Moka 200 London konzulstvo London 20./12. 1893. Sezamovo olje. . 50 ) G. in k. generalno Marseille 10./12. 12./12. Galanterijsko Trst konzulstvo Marseille blago .... 10 ) 10./12. 1893. G. k. pristansko Vino 50 ) Trst G. in k. konzulstvo in pomorsko Bordeaux 15./12. 17./12. Ostrige 10 I Bordeaux zdravstveno glavarstvo 15./1894 London 19./12. Jeklo 200 ) Trst G. in k. generalno 19./12. Stroj .... 100 i konzulstvo London Priloga k LX. kosu Državnega zakonika iz leta 1893. K Državnega zakonika kosu LX., št. 190. iz leta 1893. se s tem dodaje obrazec potnega dnevnika, naveden pod črko f) v izvršilnem ukazu trgovinskega in finančnega ministerstva z dné 27. decembra 1893. 1. k členu VII. zakona z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 189.) o podpiranju trgovinskega pomorstva. Ta obrazec je priložiti kosu LX., št. 190. I., iz leta 1893. Ako v kakem inozemskem pristanišču ni c. in k. konzulskega urada, zahteva naj se poverilo pri pristanskem oblastvu. Kedor opusti pisanje vpisnika za vse potovanje, izgubi pravico do popotnega prispevka. K členu VIII. Da se poistini, ali je nastopil v členu VIII. omenjeni slučaj, da se kaka ladja razpremlja ali da ne vrši trgovine nepretrgoma več kakor šest mesecev, predložiti je izkaznico o uporabi ladje, katere soglasje z ladnim dnevnikom mora v domačih deželah potrjevati pristanski urad. v inozemstvu pa kak c. in k. konzulski urad. Ta izkaznica naj samo pregledoma postavlja na videž delovanje ladje gledé na potovanja, opravljena v dotičnem letu. K členu XI. Za ugotovilo obratnega prispevka je prositi pri pomorskem oblastvu z oznamenilom v domačih deželah ležeče izplačevalnice in namestnika lastnika ladje, ako bi se morda tak pooblastil za prejem prispevka. Pri tem je zlasti tudi dokazati, da se pri ladji v letu, za katero se prejemlje prispevek, ni ničesar zgodilo, kar bi izpremenjevalo pravico do zahtevka ali obseg te pravice. Opravivši preskušnje, izdâ pomorsko oblastvo plačilno nakaznico. Ako se kaka ladja razbije ali kako drugači pogubi, ugotavlja se obratni prispevek samo do dné, katerega se ladja pogubi. Ako se ladja izgubi, da se ne vé, kje je, ugotavlja se obratni prispevek samô do dné, katerega je ladja, kakor se dâ dokazati, zapustila poslednje pristanišče, a s tem se ne rušijo dodatni zahtevki, ako bi se ladja zopet našla. Ako je ladja tedaj, ko izteče njeno obratno leto, še na potovanju, opravi se ugotovilo samo do tistega dné, katerega je ladja, kakor se dâ dokazati, nastopila svoje poslednje potovanje, in za ugotovilo ostalega zneska je moči prositi kesneje ločeno ali pa konci nastopnega obratnega leta. Amortizacijski prispévek se ugotavlja konci koledarskega leta, sicer pak takö, kakor obratni prispevek. Za ugotovilo popotnega prispevka more lastnik ladje prositi po vsakem posameznem, pravico do' prispévka dajččem potovanju ali pa tudi po več takih potovanjih. Dotično prošnjo je zadati na pomorsko oblastvo, priloživši po pristojnem pristanskem, oziroma c. in k. konzulskem uradu na podstavi nakladnih listin poverjeno juksto potnega dnevnika. V prošnji je pove dati v domačih deželah ležečo izplačevalnico in pooblaščenca, ki bi se morda izbral za prejem. Ako se ob potovanju ladja razbije ali kakö drugači pogubi, gré ji potni prispevek samô do dné, katerega se razbije ali pogubi. Ako se ladja izgubi, da se ne vé, kje je, gré ji potni prispevek za vožnjo do tistega pristanišča, v katero je ladja, kakor se dâ dokazati, poslednjič zaplula. Državni prispevki se vsak čas plačujejo v domači vrednoti. K členu XII. Državnemu upravstvu po zakonu pristoječa pravica, zahtevati v dobi, določeni v členu XII. zakona, povračilo obratnih prispevkov, ako kaka ladja, ki jih dobiva, jprejide na tujo zastavo, zabeleži se v ladnem vpisniku, v vpisnici in pa v potrdilu, omenjenem v členu lil. Pri tem je povedati dan, katerega izteče ta doba. Kar se tiče dolžnosti zglaševanja, kateri je zavezan lastnik ladje, merodajna so določila zakona z dné 7. maja 1879. 1. o vpisovanju pomorskih trgovinskih ladij (Drž. zak. št. 65.). K členu XIII. Povračilo za to, da se kaka ladja privzame v službovanje ob mobilizaciji in vojski, odmerja tudi gledé na zasebnopravne dolžnosti, katerim je ta ladja že zavezana, od slučaja do slučaja pomorsko oblastvo v porazumu z dotičnim vojaškim oblastvom. Da se bo ladja privzela v tako porabo, to naj se lastniku ladje dâ na znanje nekaj časa poprej, ako je mogoče. Povračilo se razteza tudi na potovanje, ki je potrebno vsled poziva v domovino ali sploh v kako določeno pristanišče, ako se za to ne more vzeti na ladjo noben naklad proti zadostujoči voznini. Ta ukaz stopi v moč s 1. dném januvarja 1894. 1. VVurmbrand s. r. Pleuer s. r. 191. Zakon z dné 27.decembra 1893.1., s katerim se ministerstvu kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, daje oblast, člen XVI. čolne in trgovinske zveze, sklenjene z minister-stvom dežel ogerske krone (zakona z dné 27. junija 1878. I. (Drž. zak. št. 62.] in z dné 21. maja 1887. I. [Drž. zak. št. 48.]) razveljaviti ter ga nadomestiti s členom XVI., podanim v 1. tega zakona. S pritrdÜom obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako : §• I- Ministerstvu kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, daje se oblast, člen XVI. čolne in trgovinske zveze, sklenjene z ministerstvom dežel ogerske krone (zakon z dné 27. junija 1878. 1. [Drž. zak. št. 62.] in z dné 21. maja 1887. 1. [Drž. zak. št. 48.]), razveljaviti z dném 31. decembra 1893. 1. v porazumu s kraljevo ogersko vlado ter nadomestiti ga z nastopnim členom XVI. : 1. Iznajdbe in rabni vzorci bodo uživali v obéh državnih ozemljih zakonito obrano. 2. Pripadniki enega državnega ozemlja in pa osebe, katere imajo v tem državnem ozemlju svoje stanovišče ali svoj zavod, bodo uživali v drugem državnem ozemlju iste pravice, kakor jih uživajo lastni pripadniki, v vseh stvareh, ki se tičejo obrane iznajdeb in rabnih vzorcev. 3. Ako se kaka v enem ozemlju zglašena iznajdba v 90 dnéh po dodelitvi patenta, ali ako se kak v enem državnem ozemlju zglašen rabni vzorec v istem roku po dnevu zglasitve zglasi tudi v drugem državnem ozemlju kot iznajdba, oziroma kot rabni vzorec, ima naj ta kesnejša zglasitev v vseh ozirih isto veljavo, kakor da bi se bila opravila ob času prve zglasitve. 4. Obrana kake v enem državnem ozemlju na podstavi tega člena zglašene iznajdbe ali kakega tam zglašenega rabnega vzorca ne more v tem državnem ozemlju imeti večega obsega ali daljše trajne dobe kakor v tistem državnem ozemlju, kjer se je-iznajdba ali rabni vzorec zglasil najpoprej. 5. Uvoz blaga, narejenega v enem državnem ozemlju, v drugo državno ozemlje naj v tem poslednjem nima škodljivih nasledkov za pravo obrane, dodeljeno na podstavi kake iznajdbe ali kakega rabnega vzorca. 6. Po patentnih oblastvih enega državnega ozemlja izdani napravki in publikacije ne potrebujejo poverila, ako se uporabljajo pri patentnih oblastvih drugega državnega ozemlja. 7. Dosedaj v skupnem porazumu izdani privilegiji ohranijo za čas svoje trajnosti tudi nadalje veljavo v obeh državnih ozemljih, dokler se ne predrugačijo v zmislu novih zakonitih določil. Taki privilegiji se podaljšujejo in razveljavljajo v vzajemnem porazumu trgovinskih ministerstev obojega državnega ozemlja. Kadar trgovinsko ministerstvo enega državnega ozemlja odreče svoje pritrdilo v podaljšbo, tedaj izgubi privilegij za to državno ozemlje svojo veljavnost. Kadar se odreče pritrdilo v razveljavbo, izrečeno v enem državnem ozemlju, ali kadar se to pritrdilo ne dâ v treh mesecih po vročbi predloga, izgubi privilegij svojo veljavnost za tisto državno ozemlje, v katerem se je neveljavnost izrekla, in v tistem obsegu, za katerega se je izrekla. Vse druge kakega takega privilegija se tikajoče stvari si bosta trgovinski ministerstvi obojega državnega ozemlja priobčevali drugo drugemu. Za dosego podaljšbe kakega takega privilegija v drugem državnem ozemlju gré temu vpisnina, znašajoča 25 odstotkov dosedanje privilegijske odredbine. 8. Dokler v tem ali drugem državnem ozemlju ne zadobé veljave nova zakonita določila o obrani iznajdeb, ostanejo tam merodajni dosedanji predpisi. §. 2. Izvršitev tega zakona, kateri stopi v moč s 1. dném januvarja 1894. 1., naroča se vsemu Mojemu ministerstvu. Na Dunaju, dné 27. decembra 1893. Franc Jožef s. r. Windiscli-Graetz s. r. Falkeiihayn s. r. Welserskeiinb s. r. Hacqiichcm s. r. Schon born s. r. Wurmbrand s. r. Madoyski s. r. Plener s. r. Jaworski s. r. 192. Ukaz vsega ministerstva z dné 27. decembra 1893. 1. v izvršilo zakona z dné 27. decembra 1893. I. (Drž. zak. št. 191.) o privilegijstvo vrejajočem členu XVI. čolne in trgovinske zveze, sklenjene z ministerstvom dežel ogerske krone (zakon z dné 27. junija 1878. I. [Drž. zak. št. 62.] in zakon z dné 21. maja 1887. I. [Drž. zak. št. 48.]). V izvršilo zakona z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 191.) o privilegijstvo vrejajočem členu XVI. čolne in trgovinske zveze, sklenjene med ministerstvom kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, in med ministerstvom dežel ogerske krone (zakona z dné 27. junija 1878. 1. [Drž. zak. št. 62.], in z dné 21. maja 1887. L, [Drž. zak. št. 48.]), ukazuje se to-le: §• I- Za obrano iznajdeb je počenši s 1. dném janu-varja 1894. 1. za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, prosili ločeno in se tam ta obrana dodeljuje samo za to državno ozemlje. §. 2. % V porazumu s kraljevim ogerskim trgovinskim ministrom pred 1. dném januvarja 1891. 1. že dodeljeni privilegiji ali taki privilegiji, ki se dodelé na podstavi prošnje, zadane pred 1. dném januvarja 1894. 1., imajo veljavo v obeh državnih ozemljih za dobo svoje trajnosti dotle, dokler se po zmislu kakega novega patentnega zakona v napravo novih patentnih listin ne izpremene v patente nove vrste. §• 3. Za pravice in dolžnosti v §. 2. oznamenjenih privilegijev ostanejo v dobi, dokler trajajo, merodajni doscdaj veljavni predpisi, dokler se morda po zakonarstvu ne izpreinené. §. 4. Kadar bi se dodelitev kakega še pred 1. dném januvarja 1894. 1. zaprošenega privilegija, katerega je podeliti po dosedaj veljajočih predpisih v porazumu s kraljevim ogerskim trgovinskim ministerstvom, po tem minislerstvu odrekla, tedaj se ta privilegij dodeli samö za tostransko državno ozemlje. V tem slučaju se prosilcu vrne položena vpisnina, znašajoča 25 odstotkov privilegijske odredbine. §■ 5. S 1. dném januvarja 1894. 1. ali po tem dnevu v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, zaprošeni privilegiji se dodeljujejo po zmislu cesarskega patenta z dné 15. avgusta 1852. 1. (Drž. zak. št. 184.) in po zmislu izvršilnega predpisa k temu patentu samö za tostransko državno ozemlje. Za take privilegije bo plačevati torej sosebno samo privilegijsko odredbino brez vpisnine, torej v izmeri: 21 gl. — kr. avstr, vredn. za 1. leto 21 „ j) rt it rt 2. rt 21 » rt „ rt n 3. n 21 , „ » n „ 4. rt 21 , n rt rt rt 5. „ 31 , 50 „ rt rt rt 6. rt 36 „ 75 , rt rt rt 7. rt 42 „ It n rt rt 8. 47 , 25 , rt rt n 9. rt 52 , 50 „ rt rt rt 10. n 63 , n rt rt „ 11. rt 73 , 50 „ rt rt rt 12. v 84 „ rt rt rt rt 13. „ 94 , 50 „ rt rt rt 14. 105 , n rt rt n 15. „ §. 6. V kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, po domačincih ali inozemcih 1. dné januvarja 1894. 1. ali po tem dnevu zaprošenim privilegijem je zagotovljena tamkaj s časom, ko se predloži popis iznajdbe, zadobljena enaka prednost iznajdbe v deželah ogerske krone, ako se najkesneje 90 dni po dnevu dodelitve privilegija, za katerega je šteti dan, katerega se vroči privilegijska listina, tudi v deželah ogerske krone prosi za privilegij. Nasprotno uživajo 1. dné januvarja 1894. 1. ali po tem dnevu v deželah ogerske krone po domačincih ali inozemcih zaprošeni privilegiji tamkaj za-dobljeno prednost iznajdbe tudi v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ako se naj- kesneje 90 dni po dnevu dodelitve privilegija, za katerega je šteti dan, katerega se vroči privilegijska listina, tudi v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. Za take iznajdbe (privilegije) na podstavi v enem državnem ozemlju opravljene zglasitve tudi v drugem državnem ozemlju zadobljeni čas prednosti velja v vsakem oziru kot čas zglasitve iznajdbe v tem državnem ozemlju ter ostane tukaj merodajen zlasti za presojanje novosti iznajdbe in pa za njeno prednost pred kako tamkaj kesneje zglašeno enako iznajdbo. §. 7. V §. 6. imenovanim prošnjam za privilegije, katere se predadö v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, za priznavo prednosti, zadob-Ijene za isto iznajdbo v deželah ogerske krone, priložiti je ta-le dokazila: a) po k. ogerskem trgovinskem ministerstvu poverjen prepis (posnetek, vzorec) popisa (narisa, vzorca) iznajdbe, ki se je predal v deželah ogerske krone ter je v podstavo tamkaj dodeljenemu privilegiju, in ako bi se ta popis tamkaj ne bil predal v nemškem jeziku, tudi poverjena nemška preloga njegova; b) potem za to iznajdbo izdana ogerska privilegijska listina, iz katere je posneti povedbo dné zglasitve té iznajdbe in pa dné dodelitve ogerskega privilegija, ali na mestu te listine potrdilo o dnevu zglasitve té iznajdbe, in naposled c) potrdilo o dnevu, katerega se je vročila za to iznajdbo izdana ogerska privilegijska listina. Poslednji zahtevek (<■) odpade, ako tistega dné, katerega se iznajdba zglasi v tostranskem državnem ozemlju, še ni preteklo 90 dni od dné dodelitve, katerega je razvideti iz k. ogerske privilegijske listine. 8- 8. Obrana iznajdbe, v enem državnem ožemlju zglašene na podstavi §. 6., ne more v tem državnem ozemlju imeti večega obsega in daljše trajnosti, kakor v onem državnem ozemlju, kjer se je iznajdba najpoprej zglasila. §. 9. Tiste osebe, katere počenši s l.dnémjanu-varja 1894. 1. zaprosijo za kak privilegij v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, a katere ob času zaprosbe nimajo svojega stanovišča ali svojega zavoda v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, morajo ob enem s prošnjo j za privilegij nastaviti z redovito izdanim pooblastilom tamkaj stanujočega pooblaščenca ter morajo, dokler svojega stanovišča ali zavoda ne prenesé v kraljevine ali dežele, zastopane v državnem zboru, ves čas trajnosti svojega privilegija biti tamkaj zastopane po takem pooblaščencu. Po omenjenih pogojih zadene dolžnost, nastaviti takega pooblaščenca v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, tudi imetelje tistih privilegijev, ki so se dodelili še v porazumu s k. oger-skim trgovinskim ministerstvom, pa so kesneje ohranili veljavnost samö v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. §• io. Prošnje in tožbe, ki se tičejo privilegija, dodeljenega v porazumu s trgovinskim ministerstvom drugega državnega ozemlja, zadajati je pri pristojnem oblastvu tistega državnega ozemlja, v katerem se je prvotno in po pristojnosti zaprosila dodelitev privilegija. V reševanje vseh prošenj in .tožeb (tožeb o izteku in ničnosti), ki spadajo v pristojnost trgovinskih ministerstev^ in se tičejo takega privilegija, poklicano je samö in edino trgovinsko ministerstvo tistega državnega ozemlja, v katerem se je prvotno in po pristojnosti zaprosila dodelitev privilegija. Samö podaljšba, polom izrecllo o izteku in ničnosti takih privilegijev se opravlja v vzajemnem porazumu trgovinskih ministerstev obojega državnega ozemlja. Ako trgovinsko ministerstvo enega državnega ozemlja odreče potrdilo v podaljšbo, izgubi privilegij za to državno ozemlje svojo veljavnost. Vpisnina se v takih slučajih povrne. Ako se v drugem državnem ozemlju odreče pritrdilo v izjavo ničnosti, izrečeno v enem državnem ozemlju, ali ako se to pritrdilo ne d& v treh mesecih po vročbi predlogu, izgubi privilegij svojo veljavnost popolnoma ali deloma za tisto državno ozemlje, katero je izreklo popolno ali delovito neveljavnost. V obeh teh slučajih se tak privilegij, ki ostane v veljavnosti samo za eno državno ozemlje, tako gledé na pristojnost oblastev, kakor gledé na pravice in dolžnosti imeteljev privilegija šteje za privilegij, dodeljen samostojno za to državno ozemlje. §. 12. Inozemcem na podstavi državnih pogodeb dodeljene posebne pravice se s tem ne rušijo. §• 13. Ta ukaz stop! v moč s 1. dném januvarja 1894. leta. §• H- Inozemci morajo s 1. dném januvarja 1894. 1. počenši prav takö, kakor domačinci, ločeno prositi za dodelitev privilegijev (patentov) za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Windisch-Graetz s. r. Falkenhajn s. r. Welserslieimb s. r. Bacquehem s. r. Scliönhorn s. r. Wurmbraud s. r. Madeyski s. r. Plener s. r. Jaworski s. r. (Sloveniach.) i08 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1894. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1894. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice, kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: Desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl. . . . 1859. „ , , 1868. . . 12 , | „ , . 1879. , , , 1888. . . 20 , Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . 20 gl. Desetletji od 1. 1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1894. po teh-le cénah: Letnik 1849. za . . • 2 gl. 10 kr. Letnik 1864. za . . .1 gl. 40 kr. Letnik 1879. za . . 2 gl. 30 kr. 1850. . 5 25 1865. . • ■ .2 1880. . 2 VI 20 , 1851. . 1 Tl 30 11 1866. . • • -2 , 20 1881. . 2 VI 20 . 1852. •2 60 » 1867. . • • - 2 1882. . 3 n * 1853. . 3 15 * 1868. 2 1883. . 2 Tl 50 , 1854. . 4 20 1869. , . • .3 1884 . 2 VI 50 , 1855. 35 » 1870. .... 1 , 40 1885. . 1 V> 80 , 1856. * • • . 2 45 n 1871. o 1886. Tl • • . 2 30 , 1857. . 2 85 1872. .... 3 , 20 1887. . 2 VI 50 , 1858. . 2 40 1873. , • . .3 , 30 1888. . 4 v 20 . 1859. . 2 — r 1874. O , 30 1889. . 3 n 1860. n • • . 1 70 1875. ... 2 1890. . 2 Tl 70 , 1861. . 1 VI 50 1876. , . . . 1 , 50 1891. . 3 Tl r 1862. Tl • • . 1 40 1877. „ . • • 1 1892. . 5 V »i » 1863. n ' • . 1 • 40 1> H 1878. » • ■ .2 , 30 r 1893. V* • * . 3 Tl * Letnik 1893. se bo dobival še le' potém, ko se izdasta tudi kazali k ti jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1893. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji. NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celô niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tédnih. Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1893., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1893. popolnoma dopolnjeni, more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (x/4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1894. iz zalcžbe c. k. dvorne in državne tiskarnice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatno (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestavili iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima