Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 25. aprila J929.
Stev. 37. Letnik LXIX. [Sol. leto 1928129]
Učiteljski Tovariš
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
K stabilizaciji prosvetne uprave in prosvetne politike
državni prosvetni program.
REZOLUCIJE KOMISIJE ZA IZRADU DRŽAVNOG PROSVETNOG PROGRAMA.1
REZOLUCIJA O ŠKOLAMA A. Osnovne škole.
Brojni raspored osnovnih škola po zem» lji je taikd disharmoničan, da se mora što pre pristupiti jednom sistematskom otva» ranju osnovnih škola. Osnovnoj školi se mora pokloniti više pažnje.
Da narodne mase u širim razmeram:; do« du do škole, treba preduzeti ove mere:
1.	Pošto osnovne škole sa 4 razreda ško» lovanja (kao završeno školovanje) ne odgo» varaju cilju koji se od njih traži ni u po» gledu psihološkog razvida ni u pogledu po» treba naroda, to osnovne škole moraju tra» jati 8 godina. u dva tečaja: niži sa 4 i viši sa 4 godine.
2.	Osnovna škola u nižem tečaju mora biti svuda jednaka.
3.	Viši tečaj otvara se postupno, a na» stavu udešavati prema; mesnim prilikama i potrebama. S otvaranjem višeg tečaja početi još početkom nove školske godine.
4.	Osnovnu školu treba prilagoditi lokal» nim i nacionalnim potrebama.
5.	U osnovnim školama višeg tečaja na» stava se može: vršiti u redovnom posečiva« nju škole, ili periodično; karakter škole mo» ra biti praktiča.n i da odgovara prilikama i potrebama naroda. U njoj se mora proširiti i utvrditi stečeno znanje.
6.	Za potpunu i skračenu osnovnu školu treba propisati programe i izroditi potrebne knjige. (Ne zaboraviti dodati kod Naroclnog Prosvečivanja i sreskim školama pri sreskim rasadnicima: po svršetku više osnovne škole).
7.	Treba nači puteve, da se siromašna i d efekt na deca školuju, 'kao što se mora vo» diti računa i o naročito obdarenoj deci.
B. Gradanske škole.
1.	Gradanske škole se otvara ju u mesti» ma s guščim naseljem.
2.	Da se rasterete gimnazije, da; Se' za» dovolji ekonomska želja i potreba da st. de» ca spreme za život, treba odmah početi s obrazovanjem i otvaranjem gradanskih ško> la. Dosadašnje pakt gradanske škole moraju se reformisati.
3.	Prelaz iz gradanske škole u gimna.ziju može biti samo kod dece odlične spreme i posk položenog ispita.
4.	Koedukacija u ovim školama može biti po nuždi, inače moraju biti odvojene mu ške i ženske.
5 Cilj gradanskih škok je, da prema mesnim prilikama i potrebama 'kraja, spre» me decu u smislu zanatskom privrednom, trgovačkom itd., a prema prilikama i tko» nomskim smerovima. Buduči da je to speci» jalna škola, to otežavati prelaz iz iste u sred» nje. škole bez praktičnih smerova.
6.	.Prema smerovima tlih škola treba spremiti i nastavno osoblje. program i knjige.
7.	Isti tipovi ovih škola imaju biti jed» noliki u celoj zemlji.
B. Učiteljske škole.
1.	Današnje učiteljske škole treba refor« misati tako da se one podignu na 5 godina, s tim da se u prve 3 godine Uoe opšta zna» nja, a u ostale 2 stručna, s naročitim obzi« rom na prosvetni rad u narodu.
2.	Učitelj posle 2 godine praktičnog rada mora polagati ispit o učiteljskoj sposobno» sti. na 'kome mora pokazati spremu za dalji rad u školi i van nje. Programe z« ove ispite treba utančati i ujednačiti.
3.	S obzirom na produžne i osnovne ško» le, kao i na narodno prosvečivanje, u učitelj» skim školama da se naročita pažnja obrati privrednom obrazovanju kandidata.
4.	Učiteljske škole treba da su po kul» turnim ccntrima, internatski uredene, sa naj» boljim nastavničkim snagama, sa naročitim
1 Komisija za izradu stalnog državnog pro> svetnog iprograma donela je izvesne rezolucije o mnogim prosvetnim pitanjima, i one se saopštu» vaju preko »Prosvetnog Glasnika« prosvetnim radnicima, da bi ih mogli proučiti i dati svoje mišljenje.
Ministarstvu Prosvete dobro če doči svako takvo mišljenje o ovim pitanjima, i stoga neka ih prosvetni radnici upučuju Nastavnom Odelje» nju za Srednju Nastavu.
Ove rezolucije odštampane su i u nekim li» stovima i časopisima. ali se samo ovaj tekst ima smatrati za |originalan. — (S. N. Br. 3.325 od 1. II. 1928. god.)
povlasticama za nastavnike i dake. Dati im široke kompenzacije u kabinetima, ekskur» zijama i dr.
5.	J^rstavnici vežbaonica uz učiteljske škole da budu svršeni učenici V. P. Škole, i ove škole treba urediti i snabdeti sa naj» modernijim sredstvima.
6.	Uz učiteljske škole, kao vežbaoniee, treba da budu niže, a po mogučstvu i više poljoprivredne škole.
7.	Uz ženske učiteljske škole, pored vež» baonice, treba, kao vežbaonica u kučanstvu, da bude i domačička škola.
8.	Učiteljske škole ne treba reducirati, j*r ih nema dovoljno. Njih treba reformi» sati. Šta više, radi forsiranja- osnovnog ško» lovanja, pored reformisanja učiteljskih ško» la, treba njihov broj uvečati, ali one moraju biti u svakom pogledu siavremeiK i dobro uredene.
G. Više Pedagoške Škole.
Više Pedagoške Škole treba da postoje-. i da se razviju u dva dvogodišnja tečaja. U nižem tečaju spre mace se raastavnici za gra» danske škole i sreske nadzornike, u višem za nastavnike učiteljskih škola i oblasne škoi» ske nadzornike. Jedno je mišljenj, da se u višem tečaju spremaju samo pedagozi i da im se dade u svima smerovima pedagoške nauke razvijeno obrazovanje. Ovi kandidati moraju iimati i srednjoškolsku maturu. Dru» go je mišljenji., da se u višem tečaju, pored pedagogi je, daje str učno obrazovanje i iz ostalih predmeta pored pedagoških. 'Potre» ban broj kandidata prima se u Višu Pedago» šku Školu konkurzom. a pored toga dozvo» ljava se pohadanje škole kandidatima i o svome trošku.
REZOLUCIJA O SREDNJIM ŠKOLAMA.
1 Potrebne su srednje škole, koje če spremati omladinu za univerzitetske študije. Te srednje škole mogu biti potpune (osmo» razredne) i nepotpune (četvororazredne). To je mišljenje preovladalo, iako je. izneseno mišljenje da četvororazredne srednje škole nišu potrebne.
2.	U diskusiji o tipovima srednjih škola, koje su nama potrebne, bilo je jednodušno mišljenje, da su nam potrebne klasične gim« nazije, realne gimnazije i realke.
3.	Iako treba da se zadrže sva ta tri tipa, ipak osnovni tip treba da bude realna gim» nazija; klasičke gimnazije i realke da se ošta» ve onde gde ih narod traái i želi. Isticalo sc s nekih strana da bi trebalo tim školama, naročito klasičnim gimnazijama, obratiti na» ročito pažnju, zadržati ih onde gde nema dru» gih srednjih škola. a ne samo onde gde ima još koja srednja škola.
Prema, današnjem broju srednjih škola i potrebama kojima one imaju da odgovore, njihov broj rte samo što nije suvišan, več je u znatnoj meri nedovoljan, te bi svaka re* dukcija srednjih škola bila od' nesumnjlve štete :po bitne prosvetne interese našega na» roda. Naročito bi redukcija bila neoprav« dana, ako se ukinute srednje škole (niže) ne bi odmah zamenile stručnim školama (gra» danskim i dr.), za kojima se. takode oseča velika potreba.
REZOLUCIJA O PRIVATNIM SREDNJIM ŠKOLAMA.
Otvaranje i izdržavanje srednjih škola može se odobriti i oblastima, okruzima, src» zovima i priznatim korporacijama.
Uredenje. tih škola i nastavničke kvali« fik;acije moraju odgovarati Zakonu o sred» njim školama. Može se dopustiti i otv.aranje privatnih srednjih škola, ali se pravo javno» sti njima može dati tek posle pokažanog do» volj nog uspeha u radu.
Za narodne manjine otvoriče se samo državne srednje Škole.
Ministarstvo če nastati da se ugled sred» nje škole zaštiti i od privatnih nestručnih i čisto sasvim spekulativnih tečajeva, čiji osni» vači samovlasrio prisvajaju naziv pojedinih vrsta srednje škole.
REZOLUCIJA O UNIVERZITETIMA.
Broj Univerziteta u zemlji nije prevelik, pa ga ne valja ni smanjivati, nego je, napro» tiv, potrebno da se oni izgrade ! da im Se dadu na raspoloženje riužna sredstva za nji» hov rad, jer če se samo tako moči celokupna nastava i prošveta diči na stepen koji želi» mo. i jer če samo taip Univerziteti moči da izvrše svoj visoki zadatak i obavezu prema državi i narodu.
Univerziteti biče utoliko bolji što če biti viši opšti naš kulturni nivo, i ukoliko büdu spremniji daci koji iz ranijih škola stupaju na Univerzitet.
U okviru Svoje autonomije Univerziteti če preduzeti potrebne reforme, kako bi se što bolje Organizovao rad na Univerzitetima u svim pravcima, dakle naročito samostalno obradivanje nauke od Strane nastavnika, spremanje obra.zovanih stručnjaka i negova» nje naučnog podmlatka.
Posebnu če brigu voditi Univerziteti o prosvečivanju širih narodnih masa i popu» larizovanju nauke preko Narodnih Univev» ziteta.
UMETNIČKE ŠKOLE.
Umetničkih škola u našoj državi ima tri vrste:
1. Državnih 2. subvencioniranih od dr» žave, i 3. privatnih.
Državne umetničše škole su: Umetnička Akademija, Muzička Akademija Glumačka Škola u Zagrebu i Konzervatorijum u Ljub« ljani; subvencionirane od države su: Umet» nička Škola, Muzička Škola i Glumačko«Ba« letska Škola u Beogradu, zatim Muzičke Ško« le u Sarajevu, Osijeku, Ljubljani i Mariboru; ostale su privatne.
Sve umetničke škole administriraju se po svojim posebnim statutima i pravilima. Na čelu škole stoji direktor, a nastavnici su pro=» fesori i učitelji, koji mogu biti i kontraktual« ni i eksterni. Broj nastavnika kreče se od 10—50, a broj učenika od 60—800. Nastavni plan i program su u duhu pojedinih statuta i pravila, koje. odobrava Gospodin Ministar Prosvete. U školama postoje pripravni, niži, srednji i viši tečajevi, zatim odseci za razne instrumente i nastavnički odseci, a učenici se primaju, bez obzira na ranije školske kvali» fikacije, pošto prethodno polože prijemni ls» pit. Nastava je slobodna.
U interesu je nastave i umetnosti uop» šte da se što pre podnese Narodnoj Skup» štini na odobrenje Zakon o umetničkim ško» lama u celoj zemlji, koji je izradilo Umet» ničko Odelenje, i kojim če se pravilno regu» lisati postojanje i potreba ovih škola. Sem toga, opštim zakonom lakše bi se sproveo homogen nastavni program, omogučila bi se kontrola rada od strane države smanjio bi se broj često sumnjivih, privatnih učitelja, i stvorilo bi se jače budžetsko obezbedenje.
ŠKOLE ZA ABNORMALNU DECU.
I.	Da se pri Ministarstvu iProsvete ošnu» je jedno Odeljenje, koje če, se baviti isklju« čivo školovanjem abnormalne dece. Zadatak toga Odeljenja u glavnom da bude sledeči: 1. da se uspostavi i provede obavezna. nasta« va za abnormalnu decu: slepu, gluhonemu, slaboumnu i bogaljastu; 2. da se postara za obrazovanje slobodnog broja stručnog na» stavnog osoblja za sve vrste pokretnih škola; 3. da prikuplja statističke podatke radi usta» novljavanja tačnog broja ove dece, kako bi se; mogao utvrditi broj početnih škola.
II.	Da bi Odeljenje u Ministarstvu moglo potpuno razviti i sprovesti ovaj rad. potreb« no je da se organizuje jedan savetodavni ko« mitet, sastavljen od predstavnika Ministar» stva IProsvete, Ministarstva Socijalne Politi« ke Ministarstva Narodnog Zdravlja, Mini» starstva Trgovine i Industrije i Ministarstva Poljoprivrede. Osim toga, da bi se. iskoristio i organizovao rad privatne inicijative na ovo« me polju, potrebno je da Odeljenje u Mini« starstvu Prosvete bude u kontaktu sa svima humanim društvima, i sa svima socijalnim radenicima na ovom polju, i da Sa njima sa« raduje.
III.	Ministarstvo Socijalne Politike da vodi celokupan nadzor i upravu nad domovi» ma, u kojima če biti smeštena abnormalna deca za vreme njihovog školovanja. a ceio« kupna nastava za ovu decu da potpadne pod Odeljenje Ministarstva Prosvete.
ZANATSKOsTRGOVAČKA NASTAVA.
I. Opšte zanatsike i zpnatsko»trgovinske (še» grtskje) škole.
1.	Ne uzimati šegrte na zanat bez svr» šene osnovne škole.
2.	Nastava u šegrtskim školama treba da se drži danju a ne uveče, k,ada su deca umor» na i za duševnu apercepciju nesposobna.
3.	U večim mestima raspodeliti razrede i odeljenja po profesijama, i pri nastavi obra« čati pažnju na njihovu profesiju.
4.	Kao nastavno osoblje zaposliti za op« šte vaspitne predmete nastavnike osnovnih i gradanskih škola, a za stručne predmete sa« mo stručno spremno nastavno osoblje.
II. Stručnoszainatslke (obrtne) škok.
1. Otvarati takve. škole u svim delovi» ma zemlje, a struku odrediti po prirodnim potrebama dotičnog kraja.
2.	Svaku š.solu snabdeti dobro uredenim radionicama, telokupnim potrebnim alatom i modernim mašinama.
3.	iVeči deo školskog radnog vremena provesti na praktičnom radu u radionicama.
4.	Stručno nastavno osoblje materijalno obezbediti i postavljati samo prvoklasne sile.
III. Ženskfc zanatBke (stručne) škole.
1.	Izjednačiti nastavne programe i uve« sti. pored ručnog rada. i opšte vaspitne pred» mete.
2.	Kod umetnih vezova gajiti prvenstve« no narodne motive iz svih krajeva zemlje.
3.	Kod otvaranja novih škola prepuštati inicijativu i delimično izdržavanje škole mes« nim ženskim korporacijama.
IV. Srednje tehničke škole.
1.	Ne otvarati nov. škole, dok se sve, što danas postoje, ne snabdeju dobro ure» denim radionicama.
2.	Materijalno obezbediti stručno nastav» no osoblje i postavljati samo prvoklasna, stručna lica.
V. Dvoraizredne trgovačke škofe.
1.	Otvarati ih prvenstveno samo za žen« s'ku decu.
2.	Nastavu udesiti na praktičnoj bazi, a naročitu pažnju posvetiti stenografiji i da k» tilografiji.
VI. Trgovačke akademije.
1.	Ne otvarati nove škole bez stvarne potrebe.
2.	Nastavu udesiti tako da se što više približi stvarnim potrebama praktičkog ži« vota.
NACIONALNA I OPŠTA KULTURNA
ORIJENTAC1JA NAŠIH ŠKOLA.
Sfednja škola, uz opšte obrazovanje 1 spremu za študije na1 visokim školama, mora dati i dobro gradansko vaspitanje u duhu narodnog i državnog jedinstva. Upučujuči na što jače veze sa ostalim slovenskim narodi» ma, ona če dovoditi omladinu u duhovnu ve» zu sa ostalim slovenskim, kao i sa najkultur« nijim evropskim narodima, izučavanjem je» zika tih naroda, u cilju upoznavanja. njihove nauke i književnosti.
Toga radi pored grupe nacionalnih pred» meta, koji če činiti jezgr.o srednje nastave;, i pored jednog slovenskog jezika (u prvom redu ruskog), koji če se predavati u najvišim razredima, treba pokloniti obilnu pažnju te« meljom izučavanju i tudih jezika. Od njih če se jedan (fracuski) učiti od prvog, a drugt (nerrtački, engleski ili italijanski) od' trečeg razreda, srednje škole.
JEDINSTVO PLANA I PROGRAMA I DE« LIMIČNO ODSTUPANJE PREMA PRILI«
KAMA I POTREBAMA.
Polazeci jednodušno od osnovnog zahte» va narodnog jedinstva, koje se mora u svim školama saglasno negovati, tražilo se s jed» ne strane i jedinstvo svih planova i nastavnih programa u istittt vrstama i tipovimd škola, dok Se s druge strarte tražilo da se naročito u pitanjima programa, odstupa od zahteva potpunog jedinstva u tom smislu da se po« red jedinstverte osnovtte note dopusti i neka diferencija. Ta je diferencija potrebna s ob« žirom na znatne razlike, koje postoje ni pr. izmedu sela i grada, iztnedu muške i ženske omladine, te s obzirom ha razvitak prilika i potreba pojedinih krajeva naše velike domo» viiie. Takva bi diferencija odgovarala1 i duhu zahteva savremerie pedagogije i metodike na« stavfe, iz kojih zahteva rezultira potreba de« taljnijeg obradivanja bližih i poznatijih stva« ri i prilika, pored potpunog održavanja je« dinstva u svemu što treba da bude zajednioko.
Predstavnici Slovenaca u Komisiji izra» žavaju želju da. se u slovenačkim osnovnim školama. gde treba da se vrši nastava pre« težno na materinskom (slovenačkom) jeziku, ne forsira suviše učenje srpsko»hrvatskog je» zikfev dosta je ako se učenici slovenačkih osnovnih škola difercncijalno upoznaju sa srpsko»hrvatskim jezikom i nauče čirilicu; ali ova nastava neka se daje tek u najvišim raiz» redima osnovne škole. Na isti način, kao što se čini u slovenačkim srednjim i njima srod« nim školamat, neka se upoznaje i srpsko«hr» vatska omladina sa glavnim osnovima slo» venačkog jezika i kulture.
DUH NAŠIH SKOLA U NASTAVNOM I VASPITNOM POGLEDU.
Vaspitni rad, kao glavni zadatak škole, u znatnoj meri još uvek zaostaje za razvija» njem intelekta i stoga u školama prosečno
preovladuje memorisanje (učenje), reprodu* kovanje naučne grade i mehaničko ocenjiva* nje ovakva znanja.
Iako srednja škola, kao priprav,» za na<= učni rad, naročito u višem tečaju, a stručne škole po svom praktičnom zadatku, moraju dati učenicimai odredeni krug znanja, opet je naročito važno da u svim školama treba po* svetiti naročitu pažnju aktivnom radu učeni* ■ka, ličnom proživljavanju i izradivanju. Raz* vi jati ne samo razum nego i obrazovati ose* čanje i volju omladine,, koja če tako zado* biti što bogatiji i opširniji interes za> prirodu i kulturni život ljudski i shvatiti smisao na* uke uopšte.
U tom treba nazirati i ispravno shvatiti zahteve da se škola približi životu.
Prema ovome zadatku i cilju, treba u školi odabirati naučni materijah te tako ot* kloniti preopterečenost učenika. Zatim, treba naročitu pažnju posvetiti načinu obradivanja odabranog materijala (naročito metodičko* didaktički postupak).
U školi treba predavanju i ispitivanje po mogučnosti vezati a ocenjivanje treba da bu* de rezultat celokupnog rada učenikova u od* redenom odseku vremena.
U vezi s tim treba uzeti u obzir i mo» gučnost reforme oeenjiva.nja, tako da sc uve» dei što manji broj opštih ocena.
Pri sastavu udžbenika treba posvetiti največu pažnju u navedenom pravcu.
Opšte je mišljenje, da pored aktivnog rada u školi, nije ni potrebno ni pedagoški opravdano uvoditi zaključne ispite na kraju svake godine.
O zaključnom ispitu na kraju nižeg te'* čaja srednje škole bila su mišljenju pode* ljena.
Zaključni ispit na kraju višeg tečaja tre* ba zadržati, ali treba pomišljati na to da se u dva poslednja razreda odlučno provede di* ferencijacija prema okolnostima, i da se pre» ma potrebi pripravi za naučni rad uz prim « nu principa kompenzacije.
Odnose izmedu škole i doma treba, pre* ma poznatim načinima što više izradivati. Sav unutrašnji život škole, koji traži inten* zivno lično zalaganje nastavnika za idealne ciljeive prosvečivanja i ob razo vanj a, bezu* slovno traži da se materijalne prilike nastav* nika tako urede kako bi se oni svome po* zivu mogli posvetiti svom predanošču koja se od njih traži.
ŠKOLSKA HIGIJENA.
1.	Nauka o životu i zdravlju, koja je po* trebna svakom čoveku, treba da prodre u najšire slojev« naroda, i stoga treba da se nastava higij-ene uvede u sv,e škole, od osnov* ne do Univerziteta.
2.	Higijenska nastava treba da počne vec u nižem tečaju osnovnih škola, i to praktie* nim primenama njenih principa, u obliku po* uka na odabranim pesmicama, pričama, po* pularnim higijenskim člancima, poslovicama i rečenicama. na osnovu podesnih slika, mo* dela, tablica i dr.
3.	Za viši tečaj osnovnih škola (produž* nih), opetovnica, treba izraditi instruktivne. bogato ilustrovane1 knjige, u kojima če na* učnospopularno biti prikazani najvažniji i najpotrebniji momenti iz higijene.
4.	U srednjim školama neka se obraduje higijena na biološkoj osnovi u dva končen* trična kruga, i prema tome da se izrade po* desni udžbenici. U ovima, uz ličnu higijenu, valja postepeno obradivati i principe komu* nalne, socijalne i rasne. higijene, a u onima z.-i više razrede valja uzeti i principe posle pe* dagogike i etike. .
5.	Za stručne srednja škole«gra,danske, učiteljske, trgovačko*privredne, bogoslovskc i druge*vredi, sa malim izuzetkom (s obzirom na buduče zvanje), isto što i za srednje škole.
6.	Nastava higijene u osnovnim školama treba da sej poveri učiteljima, a u srednjim i stručnim školama lekarima. sa naročitim osposobljenjem za taj predmet. Ovi lekari treba da budu ravnopravni sa profesorima srednjih škola, i da im je nastava higijene glavna njihova dužnost. Higijena neka se obraduje kao obavezan predmet u nižim, sred* njim i stručnim školama sa 2 časa nedeljno u završnom razredu; u višim, srednjim i stručnim školama u jednom razredu sa 2 časa nedeljno, a u učiteljskim školama i bogoslo* vijama sa po 2 časa nedeljno u dva završna razreda.
7.	Na Univerzitetima i, po mogučnosti, u Akademijama istoga ranga da se uvedu spe,» cijalne katedre sa potrebnim zavodima za pojedine grane higijene, naročito za rasnu higijenu. Profesori*kandidati dužni su da slu* šaju higije.nu i da polažu ispit iz nje.
8.	Uz teorijsku i praktičnu nastavu iz hi* gijene potrebno je da se učenici upučuju na što intenzivniju negu i kulturu tela. Stoga valja tčžiti da sve škole dobijo kupatila, gim* nastička vežbališta, igrališta, da prireduju igre, utakmice, ekskurzije i da neguju spor* tove.
NARODNO PROSVEČIVANJE.
1.	Uspešno prosvečivanje naroda može vršiti samo škola. Stog.a valja posvetiti naj* veču pažnju osnivanju i izradivanju što ve* čeg broja osnovnih i stručnih škola, i s tim u vezi što intenzivnijem organizovanju raznih prosvetno*stručnih tečajeva (poljoprivrednih, fizičko*higijenskih, domačičkih i dr.).
2.	Uzimajuči u obzir zaostalo prosvetno stanje, kao i kulturno*socijalne potrebe da* našnjeg vremena, potrebno je rad narodnog prosvečivanja proširiti tako da se u što ve* čoj meri is'koristi privatna inicijativa i akcija, koje se pokazuju u znatnoj meri kod poje* dinaca, kao i u raznim organizacijama.
3.	Potrebno je da u Ministarstvu Pro* sveti postoji naročito Odeljenje za Narodno Prosvečivanje, koje če, izmedu ostalog rada,
napose voditi evidenciju o čitavom radu pri* vatne ruke. ovaj rad koordinirati medusob* no, kao i sa radom državnih ustanova.
4.	Dosadašnji rad ovih ustanova, kao i rad centrale, koji se 'kretao u pravcu su/bi* janja analfabvtizma, osnivanju knjižnica i otvaranju domačičkih tečajeva, treba refor* misati tako da se u prvom redu poveže rad istog pravca, koji se vrši po raznim Ministai* stvima, kao Poljoprivrednom, Trgovin, i Ind„ Socijalne, Politike, Narodnog Zdrav* Ija, Vojske i Mornarice i dr.; zatim da sc upravljan je tim radom koncentriše u Ode* ljenju za Narodno Prosveičivanje Ministar* stva Prosvett'.
5.	Reformu dosadašnjeg rada na suzbi* janju analfabetizma treba provesti tako da se taj rad što više poveže sa ostalim prosvetno* vaspitnim radom (predavanjima, čitaonica* ma, knjižnicama i stručnim tečajevima, teles* nim vežbanjima* poselima, zabavama i dr.), vodeči računa o tome da se veština u čitanju i pisanju, stečena u analfabetskim tečaje vi* ma razvije i iskoristi za dalje samostalno obrazOvanje.
6.	Dosadašnji rad na osnivanju narodnih čitaonica i knjižica treba oživeti spremanjem valjanih knjižničara, a snabdevanje knjižnica provoditi tako da se veča pažnja posveti iz* boru knjiga, kao i da se*, prema potrebi iv.= roda, daju stručnjacima na izradivanje knjige koje če se uz prethodnu ocenu, davati 'xnjiž* nicam • i deliti narodu. O radu ovih knjižn:* ca i čitaonica treba voditi evidenciju i učinitl državnu petporu ovisnom od toga rada.
7.	Pose ban zadatak Ministarstva Prosvete bio bi da pribavlja sredstva i 'učila, potrebna za narodno prosvečivanje, kao što su projek* cioni aparati, kinematografi, filmovi i dr., i da tim sredstvima snabdeva pojedine i.nsti* tucije, ili da ih posuduje, a s tim u vezi valja angažovati sposobne i okretne putujuče uči* telje, koji bi sa ovim sredstvima prolazili kroz narod.
8.	Dosadašnji rad na otvaranju domačiC* kih škola i kurse^va, koji su se pokazali kao podesno sredstvo narodnog prosvečivanja, valja proširiti, koncentrisati i povezati sa ostalim radom u tom smislu što čei se viša domaeička škola u Novom Futogu kao i ni* že domačičke škole, iz osnova reorganizovati, a što veči broj kurseva po izvesnom planu i programu otvarati. Za ovu vrstu rada valja što bolje spremiti i oduševiti narodne učitelje» ice več u učiteljskim škelama; pored toga valja odabrane- učitelje*ice slati ,na dalje obra* zovanje u inostranstvo. da se za taj rad što bolje osposobe, a ujedno treba slati odabra* nu omladinu na školovanj., u zavode za ovu vrstu rada.
9.	Sav rad narodnog prosvečivanja treba što tesnije povezati sa radom narodnih osnovnih škola, koje treba da postanu zbor* na mesta ne samo dece, več i celokupnog na* roda; pored toga valja nastojati da se osniva« njem narodnih domova vremenom stvore-ustanove u kojima če se koncentrisati sav rad narodnog prosvečivanja.
10.	Treba nastojati da se za rad ,na na* rodnom prosvečivanju zainteresuju i angažu* ju oblasne i sreske skupštine i odbori, kao i opštine.
11.	Radi/ narodnog prosvečivanja treba da posluže i narodna pozorišta tako, da po* red negovanja umetnosti, programski obra* duju odabrana dela narodne i svetske drama* tike, i osnivanje putnih družina, koje če tako* de raditi na prosvečivanju i umetničkom obrazovanju naroda.
12.	Treba voditi računa i izdašno podu* pirati, materij,alno i moralno, prosvetni rad u vojsci i dovoditi ga u sklad sa radom osta* lih prosvetnih faktora. t. i za ovaj rad da* vati potrebnu inieijativu iz Odeljenja za Na* rodno Prosvečivanje.
POZORIŠTA.
Za poslednje dve sezone državna pozo* rišta su ušla u hroničnu finansijsku križu, usled opštih budžetskih restrinkcija. Vrlo osetljiva pozorišna administracija, i s obzi* rom na um,ctni£ko*kulturne zadatke državnih pozorišta, i s pogledom na opštu finansijsku neuravnoteženost, zahteva izvesnu budžetsKu stabilnost, kako se ne bi morao, od sezone, na sezon.u, menjati čitav umetnički program po* zorišta. Medutim, koliko je teško doči do te stabilnosti pokazuje i fakt što se od sume od 34,965.383 Din. 'koliko je država trošila na sva pozorišta u budžetu za 1927./28. godinu, po novom projektu budžeta za 1928./29. go* dinu iznos svih kredita, koje država daje pozorištima, svega na 25.000.000 Din, što če reči da se od jedne do druge budžetske go* dine vrši restrinkcija u sumi od 9,965.383 di* nara. Jasno je da se život ovih umetničkih institucija ne može prilagoditi, bez fatalnih potresa, tako naglim promenama u njihovim finansijskim osnovama. Jer, ne treba zabo* raviti da razvrstavanje personala u central* nim državnim pozorištima zahteva stalnost u kreditima za lične rashode, koji su u pozo* rištima i največi. Uz to, važna je. činjenica da se budžetska godina ,ne poklapa sa sezon* sk om, več ti periodični finansijski potresi padaju upravo u jeku sezone, u mesecu mar» tu i aprilu, kada se ugovorno osoblje n,e mo* že reducirati.
Zato, da bi se omogučio pravilan rad u pozorištima, što bi bilo korisno i po umet* ničke i po kulturne cilje,ve ovih institucija, potrebno je:
1.	Novim zakonom o pozorištima, koji je več izrade n, regulisati administrativno* finansijske odnose u pozorištima i unificiratl status članova u svima pozorištima;
2.	Odrediti stalnu godišnju subvenciju za sva pozorišta, 'koja se neče menjati od jed* ne budžetske godine do druge., i dopustiti po* zorištima da troše prihod. Koliko je važna ova stalnost u subvenciji koju država daje
pozorištima, vidi se i po Zakonu o Narod» nom Pozorištu u Beogradu, koji je izrično predvidao da državna subvencija ne može biti manja od 100.000 Din, i to je važilo '.a mnogo primitivniju i Lkšu administraciju, koja je ranije, postojala u pozorištu; i
3. Uprostiti izvesne odredbe u Zakonu o Državnom Računovodstvu, kako bi čitava administracija u pozorištu postal* elastična i više odgovarala umetničkim potrebama.
REORGANIZACIJA PROSVETNE AD* MINISTRACIJE.
1.	Politika sc ima odeliti od škola, i po» tom treba da preste.nu lične promene. koje su uobičajene pnlikom svake promene Mi» nistara.
2.	Administrativne, oblasne prosvetne jedinice imaju se ujediniti u veča prosvetna tela, kojima treba dati zakonom odredenu kompete.nciju i odeliti ih od svake ingeren* eije Velikih Župana, te ih ostaviti direktno pod Ministarstvom Prosvete.
Ova šira prosvetna tek neka se zovu Prosvetni Inšpektorati. N» čelu ovih stoje prosvetni inšpektor!, čiji odnos prema samo* upravnim telima treba takode zakonom ure* diti.
3.	Neka se zakonom uredi da se prosvet* ni zakoni ne mogu menjati Finansijskim Za* konom a s ovim u vezi želi se tla se po» vuku članovi 42., 43. i 44. iz predloga Finan» sijskog .Zakona za 1928./29. budžetsku go» dinu.
TELESNO VASPITANJE U ŠKOLI.
Načelno gledište. Veliki rat je porušio našu teritoriju, a pored toga j'e u mnogomc pogtrršao higijensk. i zdravstvene prilike, što se naročito .ccrtava na kržljavoj deci i omladini. Dužnost je države, društva i škole da učin.r, sve, kako bi se ovo očajno stanje popravilo. Škola, pored znanja, treba da po* kloni i više pažnj. dačkom telesnom vaspi* tanj.u, i nikako se ne sme desiti da se telesno vežbanje i šport gone iz škole. Sportsko vež* banje može se umeriti, ali ne isključivati iz švole. Telesno vaspitanje 'ima da obuhvatl ovaj sistem odnosno pravac:
1.	Sokolstvo, odnosno sistem telesnega vaspitanja Dra. Miroslava Tyrša, kao cpšta baza i polazna tačka za celokupno telesno vaspitanje, u osnovnim, gradanskim, sred* njim i stručnim školama (muškim i ženskim), u Višoj Pedagoškoj Školi, na Univerzitetu, u vojsci i narodu.
Razlozi: Taj sokolski sistem je svestran, raščlanjen, metodičan, stvor.en na osnovu na* uke i obuhvata sve grane, vrste i načine na* rodno»vaspitnoga telesnoga vežbanja, lake atletike kao i izleta, vežbanja i taborovanjr. u prirodi. Po njemu se vežbaju deca od 5 godina, i sistematski kroz sve godine, do duboke starosti.
Harmonična celina telesnog i duševnog vaspitanja, k.pota, umetnost, sokolski, čisto .narodni i borbeni duh, i vaspitni pravac ovoga, u svetu proslavljenog sistema, meto* dike i estetike odgovara potpuno našoj tra* diciji i savremenim prilikama i potrebama naše omladine (muške i ženske), naroda 1 države.
Pored toga, a pošto je sokolstvo ustano* va isključivo slovenska, ono stvara i potreb* nu telesnu kulturu narodnu i slovensku, spa* ja stvarno sve Slovene, predstavlja i širi naj* veču ideju o slobodi, zdravoj i močnoj bu* dučnosti svih Slovena.
2.	Redovna telesna nastava u osnovnim, gradanskim, srednjim i stručnim školama, u Višoj Pedagoškoj Školi i na Univerzitetu vr» ši se najmanje dva puta. nedeljno, a po na* ročitom rasporedu i propisima nastavnoga plana i programa pojedinih škola. Nastava u učiteljskim školama ima da bude udešer.a tako da učenici tih škola, kao buduči učitelji, budu stručno spremni i za nastavu telesn.cg vaspitanja u osnovnim i gradanskim školama.
3.	Ekskurzije sa pešačenjem, narodnim i viteškim igrama u polju, i to svake nedelje jedanput (subotom po podne). Pešačenje je najjevtiniji i najrasprostranjeniji šport, pri* rom najkorisniji za život, za vojsku i za har* monično .i postepeno razvijanje tela. Pored narodnih i gimnastičnih igara zastiipljena su i razna lako*atletska vežbanja, kao skakanje, trčanje, bacanjc raznih premeta itd.
3.	a) Jednodnevne ili višednevne, što eešče., ekskurzije, u vezi s nastavom geogra* fije, prirodnih nauka, istorije itd., .treba da budu izvodene tako da se što više vremena provodi u pešačenju i na vazduhu
4.	Skauti i ferijalni logori, koji traju do 6 nedelja p.o šumama, kraj reka ili kraj mora. Pod šatorom i kraj logorske vatre može se omladina efikasno nacionalno vaspitati. Voj* n,e vlasti bi izlazile nasusret u pogledu do* nošenja namirnica i.td.
Sokolski sistem, ekskurzije i logorova* nje naročito su podesni za osnovne, gradan* ske, srednje i stručne škole, kao i za Više Pedagoške Škole i Univerzitet.
5.	Sportovi su osobito preporučljivi za više razrede srednjih i stručnih škola, za Vi* še Pedagoške Škole i za Universitet, a naj* korisniji su:
a)	Razne takm.i,carske igre loptom, u ko* jima se razvija telo trčanjem, a oko gleda* njem. i kojima se unapredijje vaspitanje u individualnoj i kolektivnoj disciplini. Tc igre i utakmice ne treba progoniti, več sistema* tizovati i umeriti tako da ne, idu na uštrb nastave_
b)	Laka atletika samo prema' razvijeno» sti i nerazvijenosti. Stručni nastavnici mogu omladini preporučiti koje čc vežbe prakti* kovati i dokle, kako bi se raznim vežba* njem ispravili razni nedostaci i kako bi s. dobilo harmonično razvijeno telo posle kra* čeg ili dužeg vremena.
v) Plivanje, skokovi u vodu, igre u vodi, veslanje leti, sankanje, klizanje na ledu i skijanje zimi vrlo su preporučljivi.
Nikako se ne sme preporučiti ni dopu* stit-i jednostranost u pogledu telesnog vaspi* tanja.
Što se tiče stručnih nastavnika, treba za njih otvarati, prema potrebi, naročite držav» ne stručne škole i kurseve. U nedostatku stručnih nastavnika mogli bi se angažovati I stručni nastavnici iz sokolskih ili drugih dru* štava u mestu, ili da se uzmu iz reda učite» 1 ja i nastavnika, ili najzad da s< angažuju oficiri iz mesta; .ovo naročito za ekskurzije, pošto oficiri imaju konje, a mogli bi izvo» diti i druge interesantne vežbe.
Pri svemu tome treba obračati naročitu pažnju na stvaranje higijenskih dvorana sa potrebnim spravama, letnjih vežbališta za telesno vežbanje i na samu higijenu, kak.o ne bi vežbe bile od štete.
U nedostatku stručnih nastavnika za to» lesno vaspitanje treba da su učitelji i profe» sor{ bar toliko u tome i sami izvežbani da mogu kao razredne starešine obavezno da vode svoje dake. na ekskurzije, ili da po po» dne izvode vežbe. Več prvog meseca imaee svoje pomagače i zastupnike medu najbe» ljim 'koji se prvi istaknu.
Detaljniju razradu ovoga pitanja treba poveriti naročitom odboru, ili ova mišljenja staviti na uvidaj drugim odbonima, a naro» čito sokolstvu kao glavnom predstavniku telesnoga vaspitanja u državi.
MATERIJ ALNO STANJE NAŠIH ŠKOLA.
Posle iserpnog pre.tresa ovog pitanja Od* bor jednoglasno potvrduje; da je materija!* n.o snabdevanje škola nedovoljno, i tako oskudno da škola ne može izvoditi ni svoje najosnovnije zadatke. Zgrada za osnovne škole nema nikako u dovoljnom broju, a njihovo snabdevanje od opštine vrlo je ne» ur e dno, i tek u vrlo retkim izuzecima može koliko*toliko zadovoljiti. Zgrade za srednjo škole još su malobrojnije, i zato se i u Beo» gradu i u unutrašnjosti učenici prosto guše teskobnim i nehigijenskim zgradama, a na nekim mestima uč.nici i nastavnici izložc* ni su i nepotrebnoj opasnosti u trošnim 1 ruiniranim zgradama. Školski nameštaj sa» mo se izuzetno može nači u boljem stanju, a zbirke učila potpuno oskudevaju, ili su za» starele, nepotpune, ili su sastavljene b. z si» Stema. Zbog svega toga nastava se izvodi ne* potpuno, bez očigledne obuke, na štetu i na* uke i 'nastavnika i učenika. Cesto nedostaju i sredstva za redovne školske potrebe (ogrev, kancelarijski ma.terijal i dr.) a nagrada na* stavnicima ni izdaleka nije dovoljna, da bi se oni mogli posvetiti isključivo nastavničkom poslu.
Zbog oskudice novčanih sredstavs trpe i visoke škole, i taj razlog u prvome redu omc* ta i njihov rad, a uz to ubija ugled celokup* nog rada na prosvečivanju omladine i spre* manju nastavnič'<og podmlatka.
Članovi Odbora saglasni su u mišljenju da bi trebalo .ostvari.ti jedan veliki investi* cioni zajam za podizanje školskih zgrada i za njihovo snabdevanje, a podloge za ovaj zajam imale bi se u dovoljnoj meri u velikim zakupima koji se danas plačaju za privatne, vrlo nepodesne zgrade, u kojima su pojedine škole. Isto tako treba podiči i sumu za na» gradu svih vrsta nastavnika. kako bi nastav» nički poziv bio što privlačniji. a uz to bi se za nastavnika. stvorila moguenos.t da pristojno žive same od rada u školi U tome slučaju, s pravom bi se mogao tražiti maksimum na» pora i puna odgovornost od svih nastavnika.
Da li da sve škok; budu plod Ministar» stvom Prosvete, ili da stručne škole budu pod svojim stručnim MinistarStviJma?
Po ovom pitanju mišljenja su podvojena: jedno je mišljenje da bi trebalo da1 celokupna nastava bude pod Ministarstvom Prosvete, a da bi se obrazovala pojedina stručna .od.» ljenja i odseci.
Drugo je mišljenje da samo strogo struč» ne škole ostanu i dalje u nadležnosti onih Ministarstava koja se bave dotičnom stru* kom, a iz ovih razloga: 1. što če samo tako biti osiguran presudan i uspešan uticaj struč* njaka u dotičnim školama; 2. što če samo u tom slučaju stručne škole koje; su uvek skuplje od ostalih, moči biti normalno fi.nan* sirane; i 3. što če samo u tom slučaju imati garancije da se stručnjaci, koji rukovodc na« stavom u stručnim školama, neče menjati ta* ko često, kao što je slučaj u Ministarstvu Prosvete. Cela je pak Komisija saglasna s tim da se odmah uspostavi uža veza i saradnja izmedu svih Ministarstava, koja se bave ško* lom i narodnom prosvetom ma u kom obli* ku, i to na ovaj način:
1.	Da se obrazuje pri Ministarstvu Pro* svete veče u koje bi ušli svi šefovi odeljenja u Ministarstvu Prosvete. predstavnici svih Ministarstava koja održavaju razne škole. predstavnici nastavničkih udruženja i pred* stavnici glavnih kulturno*prosvetnih i pri* vrednih organizacija iz čitave države. Ovo veče imalo bi zadatak da «država organsko iedinstvo celokupnog prosvetnog rada, da daje inieijativu za školske i prosvetne refor* me i da o tome stavlja shodne predloge.
2.	Da se što skorije reorganizuje Glavni Prosvetni Savet. i da se u njemu predvide i predstavnici poljoprivredn . zanatlijsko»trgo» vačke, higijenske i sportske nastave.
VERONAUČNA NASTAVA. „	Zahtevi crkvenih vlasti.
Plan i program.
1. Predstavnici crkvenih vlasti žele da se u svima srednjim i njima sličnim školama zadrži veronauka prema sadašnjem privre» men.om naučnom planu i programu u prečan*

skim krajevima, i da se uvede i u ostalim kra» jevima otadžbine u istoj meri, ukoliko dosad nije bila uvedena, i to po dva časa nedeljno u svim razredima. Grada veronauke ostaje kako je prikazana u privremenom nastavnom planu i programu. U stručnim školama, u ni» žnr». razredima, žele da se uvede veronauka kao što jc u razredima srednjih i njima slie» nih škola. Na trgovačkim akademijama da se svake nedelje održi bar eksorta ili versko . predavanje. Veronaučnu nastavu imaju vr» šiti sveštenici, i to: ili samostalne katihetc ¡U sveštenici, koje če postavljati crkvenc vla» sti saglasno sa onim Ministarstvom pod ko je škoie pripadaju.
2.	Crkvcne če vlasti, s obzirom na spre» :nu nastavnika» sveštenika, odredi vat i izmedu sposobnih i kvalifikovanih ona sveštenička lica koja, uz teološku spremu, imaju odgo» varaj uču spremu i u metodici i pedagogi ji.
3.	Isto tako žele crkvene vlasti da nad» zor u religiozno»moralnom vaspitanju omla» dine imaju jedi-no c-kv.ne vlasti. prema pretr-hodnoj saglasnosti sa onim Ministarstvom pod koje dotične škole spadaju.
4.	Udžb.nici veronaučne nastave imaju se izraditi pod cenzurom crkvenih vlasti, a Ministarstvo če iste udžbenike propisati kao udžbenike dotičnih škola.
5.	Sveštenicima koji nisu samostalne ka» tih.te, dače sc pristojan honorar od časa.
ad 1. S obzirom na član i program, kao i na spremu nastavnika veronauke, nije -niko od prisutnih članova Komisije u principu bio protivan potrebi veronaučne nastave u škola» ma, ali se' od stran« nekolicin. članova Ko» misije jako istaklo mišljenje da. /bog nedo» statka školskih prostorija i potrebnog dobrog osvetljenja, zbog prenatrpanosti učenika, kao i zbog neminovne potrebe da sc u srednje škole uvedu i novi predmeti, ne. bi trebalo veronauku učiti u VII. i VIII. razredu; ovo utoliko pre što moralno vaspitanje učenika moraju davati i nastavnici svetovnih predme» ta. Sto se tiče veronaučne nastave. u stručnim školama moglo bi jo j sc pomoči utoliko što če se uvesti svake nedelje i večeg praznika eksorta ili versko predavanje.
ad 2. Katihete, pored svoje stručn. spre» me, moraju imati i potrebnu pcdagoško»me» todsku spremu.
ad 3. U pogledu nadzora religiozne na» stave bila su -takode podvojena mišljenja: jedni su tražili da taj nadzor vrše crkvenc vlasti preko svojih organa, a drugi su stajaH na- gledištu da taj nadzor vrši Ministarstvo preko svojih :organa.
ad 4. Članovi Komisije su mišljenja da se udžb.nici za veronauku imaju preurediti ta» ko da odgovaraju dobu zrelosti omladine a naročito da se škrate time što če se izosta» viti mnoge stvari koje nc spadaju u čisto versku nastavu.
Izradeni udžbcnici, u ruV:opisu na.iprc odobreni od crkvenih vlasti, slače se Pro» svetnom Savetu na konačno odobren je.
ad 5 Sveštenicima, koji nisu katihete. davače se honorari kao i nastavnicima svetov» n;h predmeta.
POLJOPRIVREDNA NASTAVA.
Poljoprivredna nastava u našem narodu, koji je u 80% zemljoradnik, miože se naj» uspešnije vršiti i širiti: preko produžnih osnovnih škola (V. i VI. razred), preko zim» skih poljoprivrednih škola i, najzad preko specijalnih (jednogodišnjih) i nižih (dvogo» dišnjih) poljoprivrednih škola. Nastavnici pak za ove- škole imaju se spremiti: u uči» teljskim školama, srednjim poljoprivrednim školama i poljoprivrednim fakultetima, te čemo se lovde dotači sviju ovih škola:
I. Produžne osnovne škole.
1.	U produžnoj (višoj) osnovno j školi na selu treba da preovladuje poljoprivredna, a po varošima zanatskostrgovačka nastava. Na» stavni plan i program za ove škole na selu treba doneti u saradnji sa Ministarstvom Po» Ijoprivrede a za škole u varoši sa Ministar» stvo-m Trgovine i Industrije.
2.	Svaka od ovih škola treba da ima školski vrt od 1 do 2 hektara zemlje, sa po» 'trebnim objektima za očiglednu nastavu: tople leje, baštu, viočni rasadnik, sortiment vočaka i lože, lucerište, ratarski odeljak sa plodored-om, pčelarnik, živinarnik i dr. Kul» turni plan i organizaciju ovoga vrta treba izraditi u sporazumu sa Ministarstvom Po» Ijoprivrede, a ods-tupanja od ovoga plana mo» raju se vršiti u mestima gde su specijalne ekonomske prilike.
3.	U početnim razredima muške produž» ne škole od poljoprivrednih predmeta treba učiti: ratarstvo, gradinarstvo, šumarstvo i svilarstvo, a u starijim razredima: stočarstvo mlekarstvo, konzervisanje voča i povrča i zadrugarstvo. Predmeti: vinogradarstvo sa vi» narstvom, vodarstvo sa preradom voča i rl» barstvo učiče se samo u krajevima gde ima uslova za ove kulture.
4.	U produžnim školama za devojčice treba medu predmetima da dominira doma» činstvo: rad i red u kuči, održavanje čistoče, veština kuvanja, ostavljanje zimnice, odga» jivanje dece, ručni rad i dr., a od poljopri» vrednih predmeta: gradinarstvo, živinarstvio, mlekarstvo i svilarstvo.	.
5.	Produžne škole moraju praviti što če» šče ekskurzije, naročito leti u obližnje ra» sadnike-, poljoprivredne škole, ugledna ima» nja i dr., a prilikom godišnjih ispita prire^ divače se >sa nagradama izložbe poljoprivred» nih, zanatskih i ručnih proizvoda koje su uč:» niči sami stvorili kod svojih kuča.
II. Zimske poljoprivredna škole.
1. Ove se škole imaju držati naizmence u svakom selu jednog sreza, kad na njega dode red. U prvi tečaj prim-ace se dragovoljni slušaoci od 16 god. starosti pa na više, bez
ograničenja. Predavanja sa što više demon» stracija i slobodne diskusije- drže se veči» nom uveče (po 2 do 3 časa) u zgradi osnovne škole, sudnice, zadruge ili drugde. Glavni predavači su poljoprivredni stručnjaci sa vi» sokom, ili bar srednjom naobrazbom, ali sa sigurnom i ozbiljnom (najmanje trogo» dišnjom) praksom. S njima sar.aduju: mesni učitelj za o-pštu nastavu i lekar za higijenu, a eventualno veterinar i šumar svaki za svoju granu. Nastavni plan i program za ove škole, kojih još nemarno, propisače Ministarstvo Poljoprivrede u spiorazumu sa Ministarstvom Prosvete. Ova škola traje dve zime, i to sva» ke godine od novembra, kada pr-estaimu važ» ni ji poljski poslovi, do- ms»rta, kada počinj-u prioletnji radovi, t. j. 3—4 meseca godišnjt?.
2.	U drugi tečaj imaju se: pozvati svi slu» Šaoci koji su bili u prvom tečaju, jer je ovo nastavak prvog tečaja.
3.	Država, odnosno oblasna samouprava, snosi tnoškove za nastavnike na ovoj školi, a s-elo, odnosno o-pština, daje lokal, poslugu, ogrev i osvetljenje. Nastavni objekti za ove tečaj,eve donose se iz obližnje poljoprivred» ne škole, rasadnika, državnog ili privatnog uredenog dobra, a mogu se, po potrebi, vršiti i krače ekskurzije po najbližoj okiolini.
4.	Ovom školom rukovodi Mesni Odbor u dotičnom selu, sastavljen od poljoprivred» nih nastavnika, učitelja, sveštenika i predse d» nika opštine ili njegovog zastupnika.
III. Niže i Specijalne poljaprivredne škole.
1.	N-iže poljoprivredne škole koje su pre rata bile- trogodišnje, sada su pre-tvorene u dvogodišnje, u nameri da se radna snaga od seoske kuče ne oduzima na odveč dugo vre» me, i da se kod svršenih -učenika smainji am» bicija da postan-u gospodom. Da bi se pak dobilo više vremena za potpuno savladivanje ranijeg stručniog gradiva-, iz starog nastavnog plana za ove škole izostavljeni su predmeti opšteg obrazovanja: veronauka, geografija i istorija, računajuei da se od ovoga dosta na» učilo u osnovnoj školi. Ipak su u oba raz» reda zadržani i dalje: račun i srpsko»hrvatski jezik. U stručnom pogledu ove su škole po» deljene na 3 tipa: ratarske, stočarske i vino» del.jsko»vočarske škole. Ovakvih škola ima» mo svega 11 u celoj zemlji, a svaka škola ima svoje uzorno imanje bd 30—60 hektara zemlje.
2.	Specijalne poljoprivredne škole, čija nastava traje samo jedn-u godinu, osnivaju se u krajevima gde osnovna škola» traje d-uže od 4 godine. te se sa novim učenicima može odmah preči na stručnu nastavu. U stručnom pogledu ove škole su još uže specijalizovan-e-od nižih škola. One miog-u biti: gradinarslce, mlekarske pletarske, vinarske, domačičke itd. Njih imamo 14 u celoj zemlji, i svaka škola ima -svoje imanje od 30—60 hektara zemlje sa potrebnim objektima za specijalnu na» stavu.
Ko svrši specijalnu poljioprivrednu školu može se upisati i II. razred niže poljoprivred» ne škole.
Broj nižih i specijalnih poljoprivrednih škola treba povečati samo do mere da svaka oblast dobije po jednu ovakvu školu, jer de ovi zavodi biti sigiuran oslonac i baza za snabdevanje- sredstvima i personalom za or» ganizaciju zimskih poljoprivr: dnih škola u zračnim pravcima.
3.	Svih 25 nižih i specijalnih škola, sko» rašnjom Uredbom o prenosu poslova na oblasne- samouprave, predate su oblasnim od» borima na dalje izdržavanje i raspolaganje, što može biti kobno za ove škiole, jer naše mlade oblasne samouprave još nemaju do» voljno ni svojih finansijskih sredstava ni stručne kompetencije, a često ni dovoljno razumevanja ni interesa za ovu vrstu nasta» ve. Ove bi škole tr.balo povrati-ti državi i zadržati na državnom budžetu, pa ih najra» dikalnije reorganizovati i stvoriti je-vtinijim i efikaisnijim za širenje- poljoprivredne pro» pagande.
IV. Srednje polfoiprijvredne škole.
1.	U ove se škole primaju učenici sa 4 razreda gimnazije bez prijemn-og ispita, ili sa svršenom nižom poljoprivrednom školom, ali posle položenog prijemnog ispita. išk-olova» nje traje 4 godine, od kojih 3 godine su za teorijsku na-stavu u školi, a četvrta godina se provodi na organizovanoj praksi van ško» le poslei čega se polaže završni ispit. Tak» vih škola imamo svega 3: u Valjevu, Kri» ževcima i Mariboru.
Cilj je ovih škola da daju kandidate za poljoprivredne činovnike II. kategorije: uči» telje poljoprivrede. sreske ekonome, putne nastavnike i dr.
2.	Nastavu bi u ovim školama trebalo od 4 godine produžiti na 5 godina, ako se- to
isto učini i sa učiteljskim školama. Vero» nauka sa latinskim u ovim školama se ne predaje, a< i ne treba.
3. Broj ovih škola ne treba povedavati, jer je dovoljan.
V. Poljoprivredni fakultet.
1.	Dva poljoprivredna fakulteta (Beo» grad i Zagreb) daju poljoprivredne inžinjere, koji se mogu -upotrebiti zai nastavnike sviju škola poljoprivrednog karaktera samo bi pre postavljanja ovih inžinjera na ozbiljnija i odgovornija mesta od njih trebalo tražiti bar 2 godine poljoprivredne prakse. Za ovo su najpodesnije: sve poljoprivredne škole, dr» žavna ugledna dobra, ergele, privatni velepo» sedi i dr.
2.	Nedostatak je kod ovih lica», kad sc upotiebe za nastavnike ili putne (učitelje, što nemaju nikakve spreme iz pedagogi je i me» todike. Ti bi predmeti morali biti uneseni u program ovih fakulteta, a za one agrono» me koji su ved svršili školu organizovati dr» žavne kurseve iz ovih predmeta.
3.	Oba su nam poljoprivredna fakulteta potrebna, samo ih treba- potpuno izgraditi.
VI. Učiteljske škole.
1. Pošto učiteljske škole imaju davati učitelje i za produžne (više) osnovne škole, gde treba da preovladuje poljoprivredna na» stava, to se bududi učitelji imaju osposo-biti i zrj ovaj posao. To se pak može postidi na dva razna načina:
A. Da učenici učiteljskih škola prve če» tiri godine provedu i tim školama, uče-di, po» red ostaloga, samo pripremne predmete za poljoprivredu: botaniku zoologiju, fiziku, he» miju, geograiiju (poznavanje zemljišta); po» slednju pak godinu imali bi muškarci prove» sti na imanju i u internatu naših poljopri»
L JUDE VIT STIASNY:
Po mnogoletnih prošnjah je bila v letu 1927. končno izdana naredba glede prevedbe-učiteljskih kronskih upokojencev na dinar» sko pokojnino, -od katere so pričakovali vsi kronski upokojenci izdaten poboljšek. Kron» ski upokojenci so hiteli predlagati prošnje zu prevedbe in ne dolgo potem so dobili -pre» vedbene dekrete na dinarsko pokojnino. Za» man so pa potem čakali mesece in mesece na nakazitev izboljšane pokojnine. Na svojo žalost so potem izvedeli, da glavna kontrola v Beogradu noče potrditi teh prevedb ter da noče izvesti v -polnem obsegu dopolnil» nega zakona z dne 23. julija 1919, na podlagi katerega so bile ustavljene te prevedbe. Do» čim je bila po z-akonu z dne 23. julija 1919 dosežena s 32 službenimi leti -polna plača, smatra glavna kontrola, da je pri učiteljskih kronskih upokojencih dosežena polna plača šele s 40 službenimi leti in to na podlagi bivših avstrijskih predpisov. Po daljši dobi je veliki župan preklical prve prevedbe» na dinarsko pokojnino ter izdal nove prevedbe v zmislu navodil glavne kontrole v Beogradu. Iz novih dekretov pa so nekateri upokojenci razvideli, da so jim znižali letno pokojnino, česar si niso mogli prav tolmačiti. Ravno tako nis-o vedeli, da nekaterim preti s tem znižanjem letne pokojnine še druga mnogo večja škoda. Na to nevarnost so bili opo» zor j eni kronski upokojenci šele po slučaju upokojenega nadučitelja Ivana Lokarja, ka» teremu so za mesec marec 1. 1. odtrgali od pokojnine nad 700 Din. Ker so mu zvišali pri prosvetnem oddelku pokojnino mesečno za 240 Din, pričakoval je, da prejme na raz» liki obeh pokojnin od 1. avgusta 1927 nad 5000 Din, sedaj je pa prejel mesto poviška-znižanje prejemkov. Pri finančnem ravna» teljstvu so ga poučili, da so mu morali pri novi določitvi draginjskih doklad meriti do» klado po kategoriji B, ker so mu odvzeli z znižanjem letne pokojnine pod 5000 Din polno plačo položaja. Ker pa ne dobiva več 5000 Din oziroma 5000 K pa so m-u morali znižati tudi v tej kategoriji za eno stopinjo doklade — torej so mu morali znižati od 1. avgusta 1927 draginjsko doklado mesečno za 400 Din. S tem se mu je torej znižala od 1. avgusta 1927 njegova pokojnina mesečno za 160 Din in mesto pričakovane razlike nad 5000 Din mora vrniti rad 3000 Din.
Večkrat čitamo, da- je došel ukaz, da državni uslužbenci niso dolžni vrniti državi prejemkov, ki so jih prejeli na podlagi na» knadno razveljavljenih ukazov. Pri naredbi o prevedbi kronskih upokojencev na dinar» sko pokojnino, pa- manjka končni dodatek:
vre dnih škola, gde bi im se pre podne držala teorijska nastava iz svih stručnih poljopri» vrednih predmeta- sa pedagoškim vežbanjima sa decom iz lovih škola, a posle podne bi pro» vodili u praktičnom stručnom radu na škol» skom imanju. U svih 25 poljoprivrednih ško» la moglo bi se primiti od 500—600 preparan» dista godišnje na ovakav tečaj. U krajnjem pak slučaju ovaj bi se tečaj moga-o svesti i na pola godine. Program rada na» ovom tečaju imao bi se sa-staviti sporazumno izmedu Mi» nistarstva Prosvete- i Poljoprivrede.
B. Ako je ovo nemogoče, onda bi trebalo stručne poljoprivredne predmete (ratarstvo, gra-dinarstvo, šumarstvo, stočarstvo, mlekar* stvo, pčelarstvo, živinarstvo, svilarstvo, pre» radu voda i povrca i zadrugarstvo) predavati po navedenom redu u»svima- razredima uči» teljske- škole i to po četiri časa nedeljn-o, a svega sa 20 časova u svih pet razreda, s tim da svaka učiteljska škola dobije po jedno, sistematski orga-nizovano, poljsko dobro, ukoliko ga sada nema, snabdeveno svima po» trebnim objektima za očiglednu poljoprivred» nu nastavu,'tako da i sami učenici imaju de« limičn-o udela u njegovoj organizaciji i obra» divanju. U ovom slučaju neophodn-o, je po» trebno da svaka učiteljska» škola za. stalnog nastavnika poljoprivrede uzme po jednog agronoma, koji je svrši.o poljoprivredni la» kultet i položio profesorski ispit iz ove grupe predmeta. Ovaj bi nastavn,ik mogao preda»» vati i neke predmete iz prirodne grupe da bi dopunio zakonski broj časova, a .on bi, po» red toga, imao upravljati školskim imanjem i voditi eventualno računa o ishrani učenika u internatu ili menaži, ako ih dotična škola bude: im-al-a».
»	VII. Bogoslo-vije.
Isti predlog kao i za reorganizacijo rada u učiteljskim školama.
»S to naredbo ne more biti noben prikrajšan v svojih prejemkih«.
Ista nevarnost preti učiteljskim kron» skim upokojencem, katerim so, v pokojnino všteli le 35—39 let. Med temi so t-udi učitelji, ki so službovali 40 let ali celo 41 let, a jim niso všteli vseh službenih let v pokojnino. Po starih avstrijskih zakonih niso pripoznali vseh službenih let v pokojnino, temveč samo čas po drugem izpitu. Ker so tem v upokojit» venem dekretu priznali le- 38 Let oziroma 39 let sc jim v drugem •prevedbenem dekretu pripoznali le 4800 Din ali 4900 Din letne po» kojnine in čaka jih ista usoda, ki je zadela nadučitelja Ivana Lokarja.
Kaj storiti, da se ti ubranijo te neznos» ljive škode? Nad-učitelj Ivan L-okar se- je takoj pritožil na državni svet. Ravno isto naj storijo vsi upokojenci, katerim so od» vzeli z drugo prevedbo pravico na polno plačo položaja ter jim znižali pokojnino. Ker se ne morejo pritožiti več na podlagi prevedbenega dekreta, naj storijo to na pod» lagi obvestila, ki ga dobijo od velikega žu» pana glede izvršitve te prevedbe-. V pritožbi naj poudarjajo, da so prejemali na podlagi Uredbe štev. 361 z dne 14. februarja 1919 polno plačo položaja ter da s, jim ta pra» vica ne- more odvzeti.
Kako čudno razmerje je nastalo med kronskimi upokojenci po naredbi o prevedbi kronskih upokojencev na dinarsko pokoj» nino, razvidimo posebno kako s-o lepo na» predovali upokojenci, ki na podlagi Uredbe štev. 361 z dne 14. februarja 1919 niso imeli 3000 K letne pokojnine, a so jim v drugi prevedbi pripoznali nad 3000 Din letne po» kojnine. Razven napredka v mesečni pokoj» nini dobijo zvišanje draginjske doklade me» sečno -za 200 Din (n-a deželi 100 Din) in na razliki obeh pokojnin smejo pričakovati v najboljšem slučaj-u nad 8000 Din.
Pri učiteljskih staroupokojencih z 20 službenimi leti zvišanje, draginjske doklade mesečno za 200 Din (na deželi 100 Din) in skupno zvišanje pokojnine mesečno nad 450 Din, pri učiteljskih upokojencih s 40 in 41 leti, katerim so pa priznali v pokojnino le 38 -oziroma 39 let, pa mesečno znižanje draginjske doklade v znesku 400 Din — torej tudi izdatno znižanje skupne pokojnine.
Pokojnina učitelja upokojenca z 20 sl-uZ» benimi leti bo torej skoraj enaka- pokojnini učitelja upokojenca s 40 oziroma z 41 leti. Ako bo pa prejemal le eno rodbinsko do» klado», zadnji pa noben-e, bo pa njegova po» kojnina celo višja od starejšega tovariša.
Prevedba učiteljskih kronskih upokojencev na dinarsko pokojnino.
Sicer pa dobimo tudi v drugih strokah staroupokojence, ki so bili vsled prevedbe na dinarsko pokojnino oškodovani. Marši* kateremu se to zdi čudno, toda vse to je Iz* vršeno strogo na podlagi ministrske naredbe o draginjskih dokladah namreč naredbe z dne 8. oktobra 1924, ištev. 107.201.
Društvo upokojenih učiteljev v Ljub* ljani je državnemu svetu razjasnilo te razmere ter ga končno prosilo, da kakor hitro je možno razsodi pritožb, o prevedbi uči* teljskih kronskih upokojencev na dinarsko pokojnino. Vse te pritožbe pa so le glede višine letne pokojnine. ■
Glavni vzrok teh nenormalnih razmer pa so draginjske doklade. Čujemo, da se' iz* vrši reorganizacija prejemkov aktivnih urad« ni kov tako, da odpadejo diaginjske doklade. Istotako je nujno' potrebno, da uredijo po? kojnine brez draginjskih doklad, ker se bo šele potem določila pokojnina primerno z ozirom na službena leta. To bi bilo tudi v prid srbskim učiteljem staroupokojenoem, ki ne dosežejo sedaj iste stopnje v draginj* ski dokladi, ki jo uživajo slovenski staroupo* kojenci s polno plačo položaja.
Pri vsem pa naj naša- organizacija izpo* sluje pri finančnem ministrstvu, da izda k naredbi o prevedbi učiteljskih kronskih upo* kojencev na dinarsko pokojnino dodatek »Učiteljskim kronskim 'upokojenotim osta» nejo tudi nadalje vsaj isti prejemki, oziroma tudi dosedanje draginjske doklade, ki so jim pripadle pred razglasitvijo te naredbe«.
Mladinska Matica.
Rok za prijavljanje naročnikov je s 25. t. m. zaključen. Morebitnih nadaljnjih naroč'1 ne^ moremo več upoštevati, ker smo morali na podlagi naročenega števila določiti višino naklade <in jo izročiti tiskarni.
V tem zadnjem trenutku imamo še neko nujno prošnjo.
Naj ugotovimo najprej da se upravljata blagajna in uprava Mladinske Matice po* sebe. Mnogo poverjenikov je sicer nakazalo dolžne zneske, ni pa uposlalo' upravi Mladin* ske Matice nikakih naročilnic. Iz nakazanega denarja pa uprava v večini slučajev ne more dognati, na koliko in kakšne serije se je šola naročila. Da ne: bo pomot ter razlogov za pritožbe in reklamacije, je nujno potrebno, da nam vsi poverjeniki, ki so denar sicer na* kazali, a ne sporočili natančnega števila bro= širanili in vezanih serij, to tskoj store g tem, da nam pošljejo naročilnice. Kjer bil teh iz kateregakoli vzroka ne imeli, naj so vpošlje vsaj kratko naročilo na dopisnici. Mladinska Matica odklanja vsako odgovornost in str,c* ške, ki bi nastali vsled te opustitve. Prosimo torej vse dotične poverjenike, da to nemu* doma izvrše, ker le ted; j bo uprava lahko pravočasno izvršila vso ekspedicijo knjig in morebitne reklamacije do konca letošnjega šolskega leta.
Kmetsko nadaljevalno šolstvo.
—n Gospodinjska nadaljevalna šola v Krčevimi=Lajterabergu pri Mariboru je skie* nila svoj prvi tečaj dne 7. aprila z majhno slovesnostjo domačega značaja, kakor se vršei po navodilih oblastnega odbora na vseh kmetskih nadaljevalnih šolah mariborske oblasti. Udeleženci — predvsem starši go* jenk in člani upravnega odbora — so bili iznenadeni nad uspehi, ki jih je dosegla po* žrtvovalna voditeljica tečaja, tovarišica Anka Mešičbova. Čudili so sa koliko so v kratkem učnem času — bilo je skupaj samo 22 celih ■učnih dni — dekleta pridobile v praktičnem gospodinjstvu. Mogoče je to le, ker so med tednom doma preizkušale, kar so se v nede* ljo naučile. Tukajšnje predmestne razmere ne dopuščajo pouka ob delavnikih. Pač ve* lika žrtev od strani učiteljice, poučevati vsa* ko nedeljo pozimi celih osem ur! Iz letnega poročila voditeljice- je bilo razvidno, da jc našla pri krajevnih činiteljih, pri šolskem upravitelju in oblastnem odboru veliko opo* ro. Velika važnost se j., polagala na prireja* nje preprostih tečnih domačih jedil, oziraje se pri tem tudi na bolniško hrano in na vzgo* jo deklet k preprostosti, varčnosti in snagi. Sodeloval je tudi domači katehet, g. p. Pavel Potočnik, ki je dajal dekletom praktična mo= ralna navodila za življenje. Goj-.nk je bilo 11^ ki so vse zelo' redno obiskovale šolo. Z zaključno slovesnostjo je bila združena majhna razstava: pogrnjena miza z doma* čim pecivom in nekaj šivanih izdelkov. Gostje so si ogledali dekleta pri samostoj* n.m kuhanju obeda. V obliki razgovora se je vršila tudi nekaka izkušnja. Gostje so bili povabljeni na obed, ki so ga dekleta sama skuhala in servirala. Prav prij.etnO' je bilo vse in neprisiljeno. Priznanje in čestitke udeležencev naj bodo voditeljici dokaz, da njen ogromni trud ni bil zaman.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. 8. maja t. I. bo slavnostni koncert
ob priliki 601etnice ptujskega učiteljskega društva v Ptuju. Vaja bo v petek 7. maja t. 1. ob 20. uri v Glasbeni Matici za mešani zbor.
Odpeljemo se 8. maja z istim vlakom kot zadnjič v Maribor. Vrnemo se z brzovlakom
v	nedeljo zjutraj ob 4'49 v Ljubljano. Pevci, zavedajte se svojih dolžnosti! Bodite; točni pri vaji in koncertu! — Odbor.
—pev. Ptujsko učiteljsko društvo pros'a*
vi	8. maja 601etnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi učiteljski pevski zbor 'kon* cert ob 18'A. uri v dvorani Društvenega do* ma. Vstopnice se lahko rezervirajo pri %upra* viteljstvih osnovnih šol v Ptuju.
Naša gospodarska organizacija. ^|3lO$F\6 VGStL
OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DOMA V LJUBLJANI
s. vrši 8. majnika ob X>8. uri v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Potrebna je na* vzočnost vsaj 1/s članov, sicer se pol ure k-a* sneje vrši zborovanje ob vsakršnem šte* vil«. (§ 33 ).
Dnevni red:
1.	Poročila načelstva in nadzorstva.
2.	Čitanje zapisnika ustanovnega zboro* ven j a.
3.	Računski zaključek.
4.	Letni prispevki.
5.	Gospodarska akcija.
6.	Event. volitve.
7.	Predlogi — slučajnosti.
§ 32. Vsak član ima 1 glas in sme zasto* pati s pooblastilom le eneg.i odsotnega člana.
§ 16. Računski zaključek in poročilo nadzorstva sta zadružnikom razpoložena na vpogled v pisarni Poverjeništva UJU od 22. t. m. nadalje.
(Za udeležence zborovanja zaprosimo privoljenja odsotnosti).
Cerklje, 16. aprila 1929.
Za načelstvo Učit. doma v Ljubljami: Josip Lapa j ne,	Mer. Malenškova,
t. č. načelnik.	t. č. tajnica.
Josip Kobal,
blagajnik.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh dobite položnice za nakazilo članskega prispevka za 186. in 187. smrtni slučaj, to je Ferdinand Kalinger, Tržič in Franc Gale, Ljubljana. Prispevek za člana je 11 'Din, za zakonske pare 21 Din. Pri zamudnikih jc prištet k ti mu znesku še zaostanek od prej. Upravništvo prosi za točna in hitra naka* žila. — Za 186. in 187. smrtni slučaj so pre* jeli dediči posmrtnini skupaj 23.085 Di'n. — Učit. Samopomoč ima danes 2312 članov.
Osebne zadeve.
—i Izpreircmbe v šolski službi. V šolski službi so imenovani za učitelje, oziroma uči* teljice: Marija Komar na I. deški meščanski šoli v Ljubljani, Niiko Fabjanič na II. de* ški meščanski šoli v Ljubljani. Jerica Zem* ljan na IV. dekliški osnovni šoli v Ljubljani, Lucija Trampuž na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani, Julija Perko na meščanski šoli v Krškem, Albina Bradaška v Šmartnem pri Litiji in Alfred Vodopivec v Begunjah pri Cerknici.
—i Iz šolske službe. Iz državne službe so odpuščeni: Anton Breznik, učitelj v Stogov* cih, srez Ljutomer, Josip Lovrenčič, dnev* ničar*učitelj v Lipi, i srez ¡Dolnja Lendava, Bernarda 'Ritter*Stibrič, učiteljica iv Topli* cah pri Zagorju in Jožef Ster, učitelj v Tr* žiču. Stalnost v državni službi je priznana: Zvonimiru Černeku učitelju v Dolnjih Sla* večih. srez Murska Sobota in Ivanu Županu, učitelju v Veliki Dolini, srez Krško. — Ostavko na državno službo so podali: Ma* rija Martinšek, učiteljica jv Puconcih, srez Murska Sobota, Ana Kranjec*P.telin, učite* ljica v Mariboru, Marija Centa, učiteljica v Orehovici, srez Novo mesto.
0 učiteljskih organizacijah v tujih državah.
UČITELJSKE ORGANIZACIJE iNA DANSKEM.
(Iz »Internada Pedagogía Revuo«.)
1.	Najvažnejša učit. organizacija na Dan* skem je »Danmarks Laererforening«, ki je imela koncem 1926. leta 10.477 članov s 100 krožki. Izdaja tednik »Folkeskolen«. Glavne skupščine se vrše vsako leto, katerih se ude* ležuje do 200 delegatov, pooblaščenih za* stopnikov posameznih krožkov.
2.	»Kobenhavus Kommunelaererforening» je društvo občinskih učiteljev v Koipenhage* nu, ki ima 968 članov.
3.	»Kobenhavus Kommunelaererinfore* ning« je društvo občinskih (mestnih) učite* ljic v Kopenhagenu, ki ima 1246 članic. Ti dve društvi izdajata skupen tednik »Kommu> neskolen«.
4.	»Dein Danske Realskoleforening« z 1204 člani. Izdaja glasilo »Den Danska Real* s'ióole«.
5.	»Gymnasielaerer Foreningen« z 800 člani. Izdaja časopis »Gymnasieskolen«.
6.	»Dansk Fredsforenings Laererkreds« (dansko mirovno učiteljsko uaruženje) z 200 člani. Program je mirovna vzgoja in propa* ganda. I.zdaja časopis »Fredsbladet«.
7.	»Es|peranto*Unnigo de Dana j Instrui* stoj« (društvo danskih učiteljev esperanti* stov), ki ima namen razširjati Esperanto med učitelji.
Raz en teh stanovskih organizacij obstoja tudi pedagoško društvo »Pedagogiki Selskab«. ki je staro 'žei nad 100 let. Člani (1200) tega društva so tudi lajiki, ki se zanimajo za vzgojna vprašanja. Izdaja časopis »Vor Ung* dom« (naša mladina), ki izide lOkrat na leto.
i, UIUI1IIIIV III VIVMIIIIIIV liu UMI I
brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju
M. JLGERJEV SIN, Maribor
Gosposka ulica 15.
i m rani
ŠE JE ČAS!
Še je čas, da ne cepimo svojih sil,
da rešimo kar se rešiti da in združimo, kar se združ;* ti da.
Še je čas, da se zdramimo iz svoje skrajn; letargije zanašanja na druge in delamo z last* nimi močmi. Še je čas, da prenehamo z golim krit:* kovanjem in besedičenjem, ter pričnemo s pozitivnim delovanjem. Še je čas, da uvidimo skrajno bedo učiteljskih rodbin, njihovo deco in sirote brez strehe in varstva, lastno organizacijo brez lastnega doma. Še jI? ča)s, da vplačamo Učiteljskemu domu v Ljubljani dolžne de* leže oziroma, da se pri njem včlanimo. Še je čas, da vpogledamo v račune Učiteljskega doma in sc prepričamo o poslovanju zadružnega načelstva. Še je čas, da sc odločimo, udeležiti sc občnega zbora Učiteljskega doma v Ljubljani, vršečega se 8. majnika ob 'A 8. uri v Ljubljani
Gorje mu. ki se zanaša, da se ob trp* ljenju in uspehih drugih
. .. borcev da mirno uživati tu* jc sadove in trikrat gorje mu, ki sebično zavira kari* tat.ivno delovanje svoje last* ne stanovske organizacije!
J. L.
—	Državni prosvetni program.
Prinašamo resolucije k državnem pro* svetnem programu na temelju katerih i/deluje ministrstvo prosvete stalni dr* žavni prosvetni program. Ker namera* va poverjeništvo dostaviti ministrstvu svoj tozadevni elaborat, pozivamo društva in članstvo, da pošlje svoje pripombe poverjeništvu najkasneje do 4. maja t. 1.
—	Upraviteljem(icam) — plačilne liste za junij. Z ozirom na razna vprašanja jav* ljamo tov. upraviteljem in upraviteljicam, da je treba za mesec junij predložiti »Plačilne liste« do 4. maja t. L, kakor je predpisano po zadnji odredbi. Za mesec maj se le izje* moma plačilo izvrši po starem.
—	Posebne doklade zia upravne uradnike. V postavki 386 novega proračuna za 1929./30. je določenih 18 milijonov Din za osebne in mate.rijalne izdatke kot doklade upravnim uradnikom I. kategorije v področju notra* njega ministrstva. Novi načrt o splošni upra* vi je na podlagi teh proračunskih postaVk popolnoma posnel sodno razporeditev glede doklad uradnikom upravne stroke, in sicer cd I. navzdol po 4000, 3500, 3000, 2500, 2000. 1500, 1000, 600 in 200 Din. Okrajni glavarji, ki nimajo fakultete in torej spadajo' v II. ka* tegorijo bodo eventuelno dobili doklade v višini 600 dinarjev na mesec. Skupna vsota teh doklad bi znašala 864.000 Din. Okrajni glavarji III. kategorije ne dobe nobenih do* klad, ampak bodo po večini najbržc redu* cirani.
—	Zahteve profesorjev glede novih plač.
»Slovenec« poroča: V prosvetnem ministr* stvu se že del j časa dela na profesorskem zakonu, ki naj bi dal temu važnemu stanu zadovoljiv materijalni položaj. Minister Ma* ksimovič je izdelal konkreten načrt o pre* jemkih, na podlagi Katerega naj bi se profe* sorski prejemki izenačili s sodniškimi. Ta načrt je padel v vodo. Radi tega so profe* sorji vzeli vprašanje profesorskega zakona zopet v svoje roke. Iz finančnega ministr* stva je prišel na tozadevno vprašanje odgo* vor, da za doklade, ki bi bile enako visoke kot sodniške, zaenkrat finančno ministrstvo nima kritja. Sedaj se išče v prosvetnem mi* nistrstvu kompromis med skrajnostjo in med sedanjim stanjem. Zatrjuje se, da je sedaj, ko se od profesorskega stanu zahteva v vsej državi stroga kvalifikacija nad vse vaz* no, da se ta kvalifikacija tudi na primeren način plača. Če s;i dosledno strogo zahteva kvalifikacija, bodo mnogi prizadeti. Na ta način se bo nekaj prihranilo. Če se zahteva stroga kvalifikacija, naj se da denarna pod* laga. Od stališča finančnega ministrstva je odvisen način kompromisne rešitve.
—	Iz prosvetnega proračuna. Prosvetno ministrstvo je odposlalo posameznim svojim ustanovam proračune. Za dijaške ekskur* zije na vso državo je predvideno 25.000 Din, za učila, kabinete, knjižnice za Slovenijo 72.000 D in. Za muzejska društva Maribor. Ptuj, Celje po 15.000 Din. Za honorarje za razredništvo, za poslovanje in direktorske doklade inšpekcije nadzornikom za vso dr* žavo 1,400.000 Din. Za honorarje učiteljem, dodeljenim gimnazijam, za nadure za vso državo 1,150.000 Din. Za honorarja članom izpitnih komisij (za maturo) za vso državo 1,150 000 Din. Te postavke so znašale v lan* skem proračunu 5 milijonov dinarjev, torej 1 300.000 Din več. Na realkah in gimnazijah v Sloveniji je v letošnjem proračunu več pet suplentskih in dvoje direktorskih mest, manj pa dvoje mest za učitelje veščine.
—	Prosvetni svet j.ei imel pretečene dni sejo, na kateri je izbral 200 profesorjev, ki jih bo predlagal za predsednike za maturo na srednjih šolah. Med njimi so skoro vsi ljubljanski vseučiliški profesorji. Svet je odobril Černičevo »Računico za četrti razred ljudskih šol«.
Narava Vas kliče,
da preživite Vaš prosti čas v gozdu ali na polju. \ gorah ali na morju, da se navdušeni za to bivanje čim bolj pozdravite.
V svojem navdušenju pa ne pozabite na najvažnejše, pripraviti in zagotoviti si bla* gjdcjm vpliv bivanja v naravi s krepčilno hrano, ki krepi telo, ne da bi ga utrudilo z nepotrebnim balastom, in ki ne veže telo na stalne dnevne obroke. '•
Izpijte zjutraj za zajtrk iz Vaše termo steklenice na potovanjih in na izletih sko* delico
ki ima zelo dober okus, je lahko prebavljiva in predstavlja koncentrirano hrano iz naj* boljših naravnih jedi. Ovomaltinc se hitro pretvarja v zdravo kri, ki ustvarja telesno in duševno delavnost.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah zavitek po 18"50 Din.
Zahtevajte, sklicujoč se na ta list, brez* plačne vzorce od
Dr. A.WANDER d. d.
ZAGREB.
—Reorganizacija min. prosvete in enot* ne uprave. Kakor poročajo listi, se bodo v prosvetnem ministrstvu ukinili pokrajinski oddelki in ustanove, 'ki imajo plemenski aii krajevni značaj. V smislu navodil predsecl* nika vlade se je delalo v tem ministrstvu ln je načrt, v kolikor je potreben za skupno uredbo, že izdelan. Oddelki, ki se bodo usta* novili na podlagi skupne osnove, bodo -imeli obči državni značaj. Ali se bodo za načel* nikei teh oddelkov imenovali ravnatelji aii prosvetni inšpektorji, je za stvar vseeno. Cu= jemo, da bodo ti inšpektorji imeli veliko kompetenco in da bodo uživali položaj veli* kih županov v I. kategoriji 2. in 3. skupine.
—	Načelstvo Učiteljskega doma prosi, da zadružniki vplačajo svoje deleže po 100 Din in 10 Din vpisnine. Od' 285 zadružnikov je poravnalo deleže le 93 članov.
—	VIII. diiskusijski i sestane k »Pi.dagoške centrale« v Mariboru se je vršil dine 17. apri* la pod vodstvom tov. nadzornika Tomažiča. Ker so bili tovariši z meščanskih šol vsled zborovalnega dne zadržani, je bilo navzočih le 50 tovariševfic), ki so z zanimanjem sle* dili poročilom la študijskem potovanju na Dunaj. Pevski nastop 4. šol. leta na dunaj* skem Pedagoškem institutu je tov. R e b o » lj:e>'va obnovila z gojenkami ženskega uči* teljišča tako precizno, da so udeleženci do* bili jasno sliko novodobnega pevskega po* uka, ki je na Dunaju postavljen na pop ob Tioma druge temelje. Zanimivo je poročal o svojih vtisih tov. Faganeli, ki je posebno poudarjal pomen dunajskih socialnih insti* tucij in njihov vpliv na šolo. Prihodnji se» stanek bo obravnaval še poročila tov. Runov* čeve in Cerjakove, nato pa bo rezumirial uspehe študijskega potovanja tov. Vrane.
—	V Ljubljani se vrši 8. majnika ob 9. uri skupno zborovanje onih učiteljskih dru* štev, ki uvidevajo, da se narodno gospodar* stvo in blagostanje zamore dvigniti le z za* družništvom, o katerem poročajo gospodar* ski veščaki. Doslej sta udeležbo prijavili kranjsko in litijsko učiteljsko društvo. Po* jasnila daje kranjsko učiteljsko društvo, Cerklje pri Kranju.
—	Tovariiu(ice) radovljiškega okraja prosim da poravnajo članarino za 1. 1928./29. Nekateri člani so še dolžni vso članarino. V mesecu februarju sem poslal položnice, po» služite se jih! Članarina za leta 1928./29. zna* ša 165 Din -(- 5 Din za centralo v Beogradu t. j. 170 D;n. Z učitelji poročene učiteljice plačajo 90 Din. — Peter Golobic, blagajnik.
—	Uradne ure v pisarnah. V pisarnah prosvetnega oddelka so uradne ure od 8. do 12. in od 15.—18. Vse finančne direkcije so pa dobile okrožnico, ki predpisuje uradne ure od 7. do 13. in od 15. do 18. To podaljša* nje uradnih ur bo trajalo ta'ko dolgo, dokler ne bodo končani vsi posli pri izvajanju no* vihezakonov in novega proračuna tako, da bodo mogli podrejeni uradi v rednem delov* nem času zmagovati vse posle.
—	Nova organizacija oddelka v ministr* stvu prosvete. Po novi uredbi o reorganiza* ciji ministrstev se deli ministrstvo prosvete v sledeče 3 oddelke: 1. splošni oddelek, 2. od* deiek za srednješolski pouk, 3. oddelek za osnovni pouk. V splošni oddelek spadajo po* leg drugih posli ki se tičejo: pouka in usta* nov, ki ne spadajo v pristojnost drugih od* delkov prosvetnega ministrstva, kakor so univerze, akademije znanosti in umetnosti, gledališča, muzeji, narodne 'knjižnice itd.
m
—	Spomenica pravoslavnega sinoda pri ministru prosvete. V zvezi z vestmi, da se
bo novi šolski zakon glede verskega pouka postavil na stališče, da verouk ne spada v učni načit, temveč, da je stvar cerkve, j.' odposlanstvo pravoslavnega sinoda izročilo ministru prosvete spomenico, v kateri zaht.s va, naj se v nove zakoni, o osnovni in sred« nji šoli vstavi obligatni verski pouk. Obenem zahteva, naj ta pouk vrše duhovniki. Odposlanstvo se je sklicevalo na velik, zasluge pravoslavnega duhovništva za ohranitev na« rodne zavesti, prosvete, odporne moči :n •konstruktivne moralne sile našega naroda. Brez teh laštnosti ne-bi došlo do ujedinjenja in osvoboditve našega naroda.
—	Novi člani prosvetnega sveta. Po od* redbi prosvetnega ministra je razširjen pro* svetni svet ministrstva prosvete s tremi čla» ni. Kot izredni člani vstopijo vanj profesorji Peter Ratkovič iz Zagreba. Momčilo Miloše« vid iz Beograda in Fran Jeran iz Ljubljane.
—	Imenovanje v šolski službi. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je imenovan bivši narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko za pro* fesorja moškega učiteljišča v Mariboru v 4. skupini I. kategorije.
—	Slovenskemu učiteljstvu! Umetniška Matica se v.dno bolj širi med ljudstvom. Članstvo stalno raste. Zato je vodstvo Umetniške Matice sklenilo na svoji zadnji seji dne 13. t. m., da ž: letos razširi svoj program. Že letos prejmejo člani dve sliki v formatu 45X60 cm, od katerih bo ena or:* ginal — fctr eno knjigo! Ta knjiga bo letcs monografija našega slavnega kiparja Tine Kosa. Delo bo monumentalno, krasno oprem* ljeno ter bo vs.kovalo poleg teksta dvajset celostranskih posnetkov njegovih najboljših del. Torej troj. del velike. umetniške vred* rosti za borih 24 Din!!! Vodstvo Umetniške Matice se ponovno obrača na požrtvova'no slovensko učiteljstva, da sc priglaša za člane te tako važne kulturna institucije in da sc priglaša za poverjenike. Poverjenikom nu» dimo 10% popusta! Rok za priglašanje čla» nov je do 1. septembra t. 1. Edicij, pa dabe člani za Božič!
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Opozarjamo na oglas Oblačilnica za Slo* veni jo, Ljubljana, Miklošičeva c«sta 7, ki ob* stoja že 10 let in ni identična z nobeno drugo novejšo Oblačilnico v Ljubljani, dalje na to, da ona ne pošilja potnikov cenjenim stran* kam na dom.
Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrna>te kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »žlKA«, ki je zakonito zavarovano.
Kot noč in dan je razlika ako ne rabite raznih poceni sredstev za pranje, ampak vza* mete- ŽENSKO HVALO in SCHICHTOVO TERPENTINOVO MILO. — 'Poglejte naš današnji oglas!
kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
LJubljana, Stari trg 9.
Kronika.
IZ POLEMIKE O URADNIŠKEM VPRAŠANJU.
(Še en odgovor dr. Gosarju.)
Dva problema se pri nas z večjo ali manj* šo intenziteto neprestano znova podčrtavata: problem gospodarske kriz. in problem dr* žavne administracije, oba problema sta, vred* na prav resnih razmišljanj. Saj sta končno vendarle alfa in ornega celotnega državnega življenja. Bolezni pa ne smemo zdraviti z nesposobnimi sredstvi.
Čisto v nasprotstvu z dr. Gosarjevo tezo je pravilno, da mora državno uradništvo imeti izjemen družabni in socialni položaj in tudi izjemno avtoriteto. Znano je, kako ve* li'ko važnost polaga vlada >na ohranitev in utrditev avtoritete uradništva v službi in iz* ven službe-. Uradništvo ni nekaj državi na* sprotnega: uradništvo je v gotovem smisni država; ono je izvrševatelj njenih funkcij, predstavitel j njene avtoritete, čuvar njenega ugleda. V smislu t.ga naziranja je urejeno tudi službeno razmerje uradništva napram državi. Dosledno tezi izenačenja socialnega položaja državnega nameščenstva. Z zaseb* nimi nameščenci se mora priznati tudi teza izenačenja pravic in dolžnosti. Državni >urad* nik bi potim moral imeti pravico stavke in vsa ostala obeležja privatnopravnega službe* nega odnosa
Interes države '-je povsem drug, kakor interes posameznika: on je sinteza skupnih interesov. Naravno socialni zakon pravi, da je posamezne interese podrediti skupnosti interesov. Iz tega pač naravno sledi, da mora reprezentant skupnih interesov imeti poseben pravno in materijalno zaščiten položaj, ako hoče uveljavljati voljo države." Zaščita uraet* ne osebe uradniku ne bo pomagala. Državna služba* ima svoj poseben značaj. O tem menda ni dvoma. Zaradi posebnosti toga značaja so vse države ustvarjale tudi posebnosti služ* benega razmerja državnega uradništva in nc morda zato, ker je bilo »pred dvajsetimi in tridesetimi leti državnega uradništva še jako malo.«
*
Stalnost v službi je splošna socialna /a* hteva in tudi splošno priznana zaht'. va. Zlo* rabe stalnosti sc morejo z raznimi drugimi ukrepi preprečiti. Zakoni kulturnih držav tudi stalnost ročnega delavstva čim dalje bolj utrjujejo. V tem ne vidijo nazadovanja, pač pa napredek. Mi ne moremo kreniti v nasprotno smer.	»Ponedeljek«.
Stanovska organizacija UJU
Iz poverjeništva UJU.
—pov. Iz poverjeništva. Izmed osmih učiteljskih društev, ki smo jim zadnje dni ustavili pošiljanje stanovskih listov, jih je šest že uredilo svoj. obveznosti napram po* verjeništvu, nekatera v cdoti, nekatera pa le deloma. Vsled tega smo jim liste takoj do* stavili. Prosimo pa, da se v bodoče mesečne prijave redno pošiljajo in na njih izkazani zneski točno nakazujejo vsak mesec posebc. Zaostankov ne sme imeti odslej nobeno dru* štvo. Društva, ki dolgujejo glavni blagajni za pretekle mesece na članarini, naj urede to takoj, da ne bo zopet novih neprilik.
_pov. Šolskqupravni odsek UJU — po*
verjenaštvo Ljubljana bo imel sejo v soboto 27. aprila 1929 v Učiteljski tiskarni, soba št.,v. 18. Vabljeni vsi člani!
Vabila:
±= KRANJSKO UČIT. DRUŠTVO zbo* ruje v hot.lu Union — bela dvorana v Ljub* ljani 8. majnika \ zvezi z občnim zborom Učiteljskega doma in litijskim učiteljskim društvom '. dr. Pričetek ob A8. uri oziroma 9. uri. (Na i. zpolago so trije jutranji vlaki). Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. O za* družništvu. 3. Dunajski pedagoški izlet. 4. Slučajnosti. Vsakdo naj sigurno prijavi ude* ležbo sreskemu poglavarju. Dnevni red sc izčrpa točno ob 12. uri, če se s polnoštevil* nostjo omogoči točen pričetek.
= LITIJSKO UČIT. DRUŠTVO zboruje v Ljubljani hotel Union — bela dvorana — dne 8. majnika 1929 v zvezi s predidocim občnim zborom Učiteljskega doma, vrš.čim se ob X>8. uri in skupno z zborovanjem kranjskega učiteljskega društva, vršeeim sc ' od 9 do 12. ure. Dnevni red: Situačijska po* ročila O zadružništvu. Dunajski pedagoški izlet Slučajnosti. — Predsednika kianjskega in litijskega učiteljskega društva Lapajne*
^elko
' = KAMNIŠKO UČIT. DRUŠTVO bo
imelo izredno zborovanje 8. majnika 1929 v Ljubljani v beli dvorani hotela Union skup* no s kranjskim in litijskim učiteljskim dru* štvom z istim dnevnim redom takoj po ob* čnem zboru Učiteljskega doma ki s.e vrši ob 'AŠ. uri istotam.	_
= OKRAJNO UČITELJSKO DRU* ŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO bo zborovalo 4. maja 1929 ob 9. uri v osnovni šoli v Mostah z nastopnim dnevnim redom: 1. Likvidacija starega društva. 2. Ustanovni cbčni zbor sreskega učiteljskega društva UJU za ljubljansko okolico — vzhodni del. 3. Volitve. 4. Referat sresk ga šolskega nad* /omika tov. Ivana Štruklja: Pedagoški teden na Dunaju. 4. Slučajnosti.
= USTANOVNI OBČNI ZBOR OKR. UČITELJSKEGA DRUŠTVA UJU ZA LJUBLJANSKO OKOLICO — vzhodui d;el bo v soboto, dne 4. maja t. 1. ob 10. uri do* poldne v šoli v Mostah. Eno uro prej istotam odborova seja.
= UČIT. DRUŠTVO ZA ŠMARSKO* ROGAŠKI OKRAJ zboruje v sredo, dne 8. maja 1929 ob 10. uri v Rogatcu s sledečim dnevnim redom: 1. Šolska r.forma na Du* naju — predava tov. Hinko Šumer. 2. O ana* lizi tal in uporabi umetnih gnojih - referat podpredsednika Miloša Verka, 3. Ostale točke običajnega dnevnega reda. Pol ure po* prej istotam odborova seja.
— UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLI* TIČNI SREZ LJUTOMER zboruje v soboto, dne 4. maja 1929 pri Sv. Juriju ob Ščavmcl z začetkom ob 10. uri po običajnem dnevnem redu. Predavanja: Tcv. Grudnova in tovariš Žerjav: »Dunajska šolska reforma s poseb» nim ozirom na osnovno in meščansko šolo « Tov. Ivanjšič: »Drugo in tretje šolsko leto no Lavtarjevi metodi po računicah, prireje* nih po Č.rneju.« V slučaju slabega vremena se vrši zborovanje dne 11. maja 1929 istotant
= KONJIŠKO UČIT. DRUŠTVO zbo* rujc dne 4. maja 1929 ob * 11. uri na deški šoli v Konjicah in ne kakor je bilo prvotno določeno v Zičah z običajnim dnevnim rc* dom. Ob deseti uri odborova seja.
=: UČIT. DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ zboruje v soboto 4. m. ja 1929 točno ob 10. uri v šoli v Kozjem. Poleg običajnega sta na dnevnem redu predavanji: 1. O petju — tov. Čermelj in 2. O kartografiji — tov. Hernaus in poročilo o samoizobraževalnih krožkih. Pol ure pred zborovanjem pevska vaja. Odsotnost se prosi opravičiti! Polno* številne udeležbe pričakuje t— odbor.
OTE
za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom
Za naročilo zadošča dopisnica.
(Gg. učitelji poseben popust.)

dobavlja po najnižji ceni
„MATIČNA KNJIGARNA"
LJUBLJANA
Miroslava Lelfoeb / Ljubljana, Jurčičev trg ifev. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtiak.
Poročila:
-I- UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ je zborovalo 13. aprila 1929 v Kočevju.
1. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okraju 154, članstva 91, navzočih 51 (56%).
Tovariš predsednik otvoji zborovanje, pozdravi udeležence, .zlasti novopristopivše člane tov. 1. Knola, R. Vrabiča in Š. Sojcr* j.vo.
Po prečitanju par dopisov pove predsed* nik da je poverjeništvo članom našega dru* štva gotovo ustavilo časopise, ker do danes blagajničarka ni mogla poravnati pri pover» jeništvu društvenega dolga, ker članstvo še vedno ni poravnalo dolžne članarine. Toza* devni sklep poverjeništva moremo le po» zdraviti. Da pa vsaj v bodoče ne bi člani, ki vedno plačujejo svoje obveznosti napram društvu, trpeli vsled zanikrnosti in malo* dušja zaostankarjev, na članarini, je odbor na svoji zadnji seji bil prisiljen v interesu organizačne discipline sprejeti sledeče sklepe:
1.	Stari dolžniki (olni, ki niso poravnali št' članarine prejšnjih let) so z današnjim dnem izključni iz društva po § 6. toč. 2. društvenih pravil; izroči se jih advokatu v svrho i z te .= jatve dolžne članarine pravniim potom. — Blagajničarka s.stavi listo istih in jo pošlje poverjeništvu.
2.	Letošnjim dolžnikom se ustavi liste, ako ne poravnajo celoletne članarine do 10. maja t. 1. in se jih črta kot člane ter istotako pravnim potom izterja zaostalo članarino.
Oba sklepa so zborovalci odobrili ter vzeli na znanje. — Drugi sklep utemeljuje predsednik	društva, ki ne poravnajo
vse obveznoi&i napram poverjeništvu do ju* nija, ne morejo biti zastopana na skupščinah.
2.	Šolska reforma: Tov. F. Hogler je re* feriral o hospitacijah v novodobnih šolah v Hamburgu in Lubecku. — Tov. H. Kmet je poročal o poučni ekskurziji ki jo je priredila Pedagoška centrala v Mariboru na Dunaj. — Oba predavatelja sta podala, izčrpno in jasno sliko o svojih vtisih iz tu jine ter o nju* nih hospitacijah po šolah v Hamburgu, Lii* beeku in Dunaju. Obe- predavanji sta tvorili nekako celoto, v kateri so bili podani glavni tipi nemške kakor tudi dunajske sodobne šole. Pozornost in aplavz zborovalcev sta bila klasifikacija podanih referatov ter pla* čilo predavateljima.
3.	Samoizobrazba: Omeniti je le, da sc je vršil 10. marca t. 1. v Kočevju krožek, na 'katerem jcreferiral tov. predsednik o šoli ln delovanju učitelja z ozirom na sedanje naše kmetsko gospodarstvo.
4.	Izvenšolsko delo: Odpadlo — premalo-časa.
5.	Slučajnosti. Tov. blagajničarka po* jasni, da znaša letošnja članarina 190 Din, n. pa 180 Din, kakor nekateri člani nakazu* jejo, kar dokazuje ne le, da se ne udeležu* jejo zborovanj, temveč da tudi ne čitajo »Tovariša«, kjer je bilo to že parkrat v po* ročilih omenjano.
Ponovnih opominov za članarino blagaj* ničarka ne bo pošiljala, vsak naj sam vodi račune^ o svojih zaostankih.
Blagajničarka poda še v številkah višino starih elolgov in letošnjih zaostankov na čla* narini ter višino dolga, ki ga društvo ima pri poverjeništvu vsled dolžnikov.
Sklep: Z ozirom na dolge, kolone v »To* varišu« ob priliki menjave prosvetnih in* spektorjev je bil sprejet sledeč predlog:
»Ob menjavi oseb pri prosveti naj se v bodoče vzdrži naše glasilo vsakega komen* tarja, ki ima značaj bolj osebnih simpatij, a povzroča po deželi med članstvom najraz* ličnejše komentarje.«
+ SMARSKO=ROGAŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO je zborovalo 9. marca t. 1. v Rogatcu.
Staitistika: Vsega učiteljstva v okraju 96. včlanjenih 94. navzočih z gosti vred 44, t j. 45%.	>
Situacijsko poročilo: 1. Tovarišica pred* sednica pozdravi uvodoma vse navzoče, konstatira slabo udeležbo (vsled izpadlega opoldanskega vlaka) in prisrčno čestita tov. F ran ji Vošnjakovi k njeni 251etnici požrtvovalnega in plodonosnega delovanja na polju prosvete. Občinski odbor v Po* nikvi jo jc imenoval za svojo častno ob* čanko. Ikar znači kako» visoko ceni narod njeno delovanje in zasluge. Dosedaj :se je delo učiteljic več ali manj omalovaževalo, a tov. Vošnjakova nam je ptvorila vrata V hram slave. /Nadalje ¿čestita tov. podpred* sedniku Vcrku k veselemu rodbinskemu prirastku, tov. Luževič pa izreče sožalje o priliki smrti očeta. Pozdravi tudi navzočega gosta tov. Humra. 2. Nato je sledila obrav* nava dopisov.
Na predlog tov. GLinšeka pristopi dru* štvo kot član k 'Narodni odbrani.
Prečital se je dopis glede pojasnil so* dišou na »Vprašalne pole«; opozorilo se je na dodatek seznama knjig 'Pedagoške cen* trale v Mariboru. Društvo jic odposlalo se* znam učiteljstva iz Primorja.
3. Tov. predsednica se jc udeležila seje širjeiga sosveta na Zidanem mostu in po* dala o njej izčrpno poročilo. Med drugim je poudarjala ¡zahtevo glavnega blagajnika, da sc mora članarina točno plačevati in stro* go izterjevati ter se torej ni čuditi, če se za» mudnikom 'ustavijo listi. Po sklepu širjega sosveta smo primorani plačati enkratni pri* spevek 5 Din za Daeki dom v Beogradu.
Samoizobrazba: Ker »poročevalka tov. Strašek ni navzoča, odpade ta točka.
Reforma šole: Tov. Ljudmila Glinšek je predavala o »Metodičnem tečaju v Ham* burgu in Lubecku«. Šla je, da se je z last* nimi očmi in ušesi poglobila v nove smeri
in dobila upogled v pojme in bistva: Ar» beitsschule, Gemeinschaftsscbule, Grund» schule, jOberschule, Aufbauschulc, Berufsfc sehule in podala motive tamošnje učiteljske izobrazbe. Snov je skrbno, pregledno in te* meljito sestavila in velezanimivo prednašala in nam živo naslikala svoje vtise. Tov. pred* sednica se je predavateljici iskreno zaliva« lila in ji voščila mnogo sreče na pot na Dunaj.
Slučajnosti in predlogi: Sprejeti so bili sledeči predlogi tov. Stefanciose:
Ker se sestavlja šolski zakon, naj glavni odnosno Izvršni odbor UJU posrc» duje, da se'
a,) 'odpravi kolkovanje šolskih izkazov, ki tako kvarno vpliva na nadziranje rodite» ljev na napredovanje šolske mladine.
b) uredi naj se vrstni red ocenjevanja enotno 4 redi (kakor pri učiteljstvu!): neza« dostno, zadostno, dobro, odlično.
Tov. Tomažič obnavlja zahtevo, da se naj izplačujejo poročenim učiteljicam polne draginjske dokladc.
Tov. Tomažič in tov. Ahtikova se pri* tožita, da ne prejemata, oziroma jima je bilo ustavljeno stanovsko glasilo.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo 8. maja v Rogatcu.
Po sklepu zborovanja je prosil tov. Hu* mer za četrturni razgovor o »Delovni šoli«. Govoril je o novem duhu. ki vej. iz Nem» ške Avstrije-, Nemčije in Madžarske. Da» j al je osebne pripombe k člankom E. Vranca in Zm. Bregantovemu »Elementarnemu raz» redu«.
Nove knjige.
—k Fridtjof Nansen: V noči in ledu.
Priredji Fran Albrvht. V Ljubljani 1928. Za* ložila tiskovna zadruga v Ljubljani. 108 str. s slik ami. Cena broš. knjigi 36 Din, vezani 46 Din, poštnina 2 Din. — Poskus Fridtjofa Nansena priti v letih 1893. do 1896. na se* verni tečaj, jc eden najzanimivejših in naj* svojevrstnejših. Njegova ladja Fram je z£t* plula n; Severno ledeno morje in tam pri» mrznila. Nansen sam pa se je v spremstvu poročnika Johansena in nekaj psov peš od* pravil po ledu na nevarno pot na severni tečaj. To potovanje, ki j. trajalo skoro dve leti, je pogumni raziskovatelj opisal v svo» jem znamenitem delu na posebno pretresljiv in dramatičen način. Knjiga je okrašena z lepimi slikami v bakrotisku in pridejan jc zemljevid prepotovane zemlje.
—k Sirota Jerica. Pravljica v štirih sil* -ah. — 'Spisal Ivan Albreht Šenkovac 1929. Cena 7 Din, vez. 15 Din. Naročila je pošiljati na naslov Ivan Albreht, Šenkovac p. Dobova. V samozaložbi pisatelja jc izšla lepa mladin* ska igrica »Sirota Jerica«. Pisatelj opiše v vezani besedi pravljično snov o pastorki Je» rici, ki je prepuščena na milost in nemilost brezsrčni mačehi, a jo končno rešijo vile vsega trpljenja in. jo prenesejo v nebo k njeni mamici. Igrica bo zelo primerna za pri» 'redit, v s šolsko mladino.
Vsem šolam šolskim vodstvom in zavo» dom naznanjamo, da smo tudi letos napra* vili najnižje cene, da omogočimo Vaši mla* dim izlet na Bled.
Hotel in restavracija na Blejskem gradu nudi vsakemu še tako skromnemu učencu možnost udeležiti se lepega izleta na Bled.
Očarljivo lep razgled na jezero in tri* glavsko pogorje!
Velika grajska teralsa primerna za igre ne prostem!
Prepričajte se in čitajte naš
CENIK.
Zajtrk ali južina: kava, čaj ali m!e» ko z 2 kruhoma.......3 Din
Kosilo.
1.	vrste: juha pečenka, 2 prikuhi in
močnata jed .....16 „
2.	„ juha. govedina, 2 prikuhi 10 „
3.	, juha, prazen ' krompir in
salata ...... . 5 ,,
Večerja.
1.	vrste: pečenka, krompir,, salata 10 Din
2.	„ rižota s salato ali golaš s
krompirjem .....7 ,,
Okrepčila.
Malinovec, limonada, KI.... 2 Din Prenočišča.
Ležišče s perilom za osebo . . .5 Din na žimnicah......3 „
Sobe so čiste in snažne, kuhinja izborna, pcrcije velike!!!
Pri udeležbi 30 učencev in naročilu hrane 1. ali 2. vrste dobita dva učenca revnih kro* gov isto gratis, 'kakor tudi prenočišče.
Za obilno udeležbo in pravočasno napoved
se prijazno priporoča
UPRAVA HOTELA NA BLEJSKEM GRADU.

★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA
UESTN1 TRG št. IS
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta ¡839. Telefon i lev. 2.282.
Rudolf Warbinek
tovarna, zaloga in izposojevalnica glasovirjev od prvovrstnih svetovnih tvrdk
Ljubljana, Gregorčičeva ul.5.
Popravila se izgotavljajo točno in ceno tudi na obroke.
Hotel .TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
—k Sienkiewicz H.: Na polju slave. Po«
vest iz časa kralja Jana Sobieskega. (Ljud* ske knjižnice 30. zvezek). Ljubljana, 1928. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 292., cena v platno vezani knjigi 40 Din, broš 28 Di n. Izmed tujih pisateljev ga pri nas ni, bi bi bol bolj znan in priljubljen, nego je slavni poljski romanopisec Henrik Sicnkie« wicz. To pot imamo pred seboj prevod nje» gove povtsti »Na polju slave«, 'ki je bila za* mišljena kot prvi del velike, a žal nenapisan, ttrilogije iz dobe znamenitega rešitelja Dunaja pred Turki, kralja Jana Sobieskega. Prevod je izredno skrben in točen ter 'opremljen s številnimi dragocenimi pojasnili, kar še zla« sti povečuje njegovo vrednost, zlasti če po« mislimo, da je edini nemški prevod skrajno površen.
^ —k lika Vešte=Burgerjev»: Umirajoče
dušek Zgodovinski roman iz baročne Ljub» ijarte. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1929. Strani 220 (Prosveti in zabavi, 23.) Bro« »'rana knjiga 52 Din, v orig. vezavi 62 Din, poštnina 2 Din. Konec 17. .n v prvi polovici 18. stoletja*je doživljala Ljubljana zlato do» bo svojega umetniškega udejstvovanja. Iz bogate vsebine podane iz 12 poglavij, o/.na» čenih s pomembnimi letnicami od 1702. do 1756., se dvigata zlasti dva motiva: umetni« »ko delovanje časti in denarja željnega Isi» Par je Robba, ki mora vse svoje večje umet» niške uspehe dosledno poplačati z nesrečami v lastni rodbini, ter tragična ljube/en sli» karja Mencingerja do Robbove žene Zike; oba pa spaja simpatični zvonar Gašper rrancki s svojim zlatim srcem. Med plastič» no podanimi opisi naj omenimo le veselico
na Ljubljanici, kapucinsko procesijo na ve» lik onočni petek, slavnostni sprejem treh »odrešencev«, ki so jih ponoči ugrabili vo» jaki med novake, ter požar v Kranju. Z ve» liko ljubeznijo in z obsežnim znanjeim napi» šano delo bo našlo med občinstvom brez» dvomno mnogo hvaležnih čitateljev. Knjigo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani.
—k Savinšek: Izpod Golice. Povest z go« renjskih planin. (Ljudska knjižnica, 29 zve» zck.) Ljubljana, 1928. Založila Jugoslovanska knjigama. Str. 349, cena 30 Din, v platno ve« zani knjigi 42 Din. — V čudovitem planin« skem svetu okrog Golice se godi vse dejanje povesti in vsaka beseda izraža iskreno in toplo pisateljevo ljubezen do teh naših pre« lepih planin. Burno, nevarnosti in romantike polno tihotapljenje čez Karavanke iz Avstri« jc v Jugoslavijo in obratno je popisano a z>!o nazftrno realistiko. Knjiga se dobi po vseh knjigarnah.
Sprejema šolske izletnike na kosilo od 8 —12 Din; s celodnevno oskrbo in prenočiščem od 25—35 Din. Penzijon pred in po seziji 50 —55 Din.
se priporoča Kati Korošec. ■ ■■■■■■■■■■I
priporoča lepe zračne sobe
M
/
F0T0 APARATE
in potrebščine stalno v zalogi.
Drogerija A.Kanc, sinova
Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
Za pomladansko In letno sezljo
Vam nudi
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana, Miklošičeva c.7
svojo bogato zalogo vsakovrstnega damskegain moškega manufakturnega blaga, samo iz prvovrstnih angleških, čeških in nemških tovarn. Velika izbira, ugodna nabava. — Najnovejši vzorci! Cene solidne in brezkonkurenčne!
Ne zamudite prilike in oglejte si pred nabavo tudi našo bogato zalogo!
Cenjeno učiteljstvo dobi blago na obroke samo proti predložitvi legitimacije.
Gostilna RAŽEM
Ljubljana, na Žabjaku it. 3 Točijo se pristna štajerska,	i
dolenjska in dalmatinska	I
vina, primorska kuhinja, vsak četrtek,	\
petek in nedeljo svete morske ribe.	i
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
&
Najbolj času primerna darila

si nabavite
v konfekciji,DERENDA'
LJUBLJANA, nasproti dram. gledališča.
V veliki izberi se Vam nudijo vsa oblačila za moške, fante in dečke, osobito zimske suknje, kratke in dolge obleke za šolarje, i. t. d. po brezkonkurenčnih cenah!
priporoča bogato zalogo šolskih učil kakor: Slike stenske iz zoologije, zgodovine, zemljepisja, anatomije, matem. geografija, prva pomoč, etnografija, itd. Učila za de-monstriranje iz fizike, optike, mehanike, kemije itd., razne preparate ptic, živali, naravoslovstva. Kosmos Baukasten, Elektrotehnika, optika, mehanika, kemija, dalje šolski stenski zemljevidi na platnu s palicami solidno izdelani. Slike našeg Jadrana dve serije po 6 slik napete, serija Din 180.

Čas je, da se opremite za ribolov. Bogato izbiro Vam nudi
Ribiči!
F. K. KAISER, puškar
LJUBLJANA, Kongresni trg 9
v Vašo korist do
Razlika! 30o/o
če nabavljate blago za obleke, perilo itd. pri tvrdki
NOVAK
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG
Tovarniška skladišča angl. in čeških suken, kamgarnov in modnega blaga za obleke. Schroll-tkanin za telesno, posteljno perilo i. t. d. Strogo solidna postrežba. Priznano najugodnejše cene. Na zahtevo vzorce po pošti.
Priporočamo fvrdke. ki iosenrajo v našem olasilnf
^WWWWWWWWWWWWW)U\ll\IJ\Li)U)UW\UlUW)UW)UWW)Uli
¡Najboljše kupite!!
^	Nogavica, damske in moške rokavice, triko perilo,	£
3	puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate,	Š
|	ovratnike, srajce, Sifone, glote, čipke, vezenine,	g
3	gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike,	^
3	športne ter toaletne potrebščine samo	^
I Josip Peteline, Ljubljana i
3 blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. ^
^nnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmlK
Zapomnite!
V«| •	II* ••
Največja izbira, najnižje cene, prvovrstna kvaliteta.
Na obroke
brez vsakega pribitka.
Primer:
Volneni delen Din 45 — Cr. Marocain Din 33*—
Oblačilnica „ILIRIJA"
LJUBLJANA, Mestni trg št. 17/I.
Telefon štev. 28-25.
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist .Učiteljskega doma« v Mariboru in mUčiteljskega doma'* v Ljubljani