Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVI., št. 292
upraviuutvo; Ljubljana, Knafljeva unča a. — reieton «. sm, 3123, inseratn) oddeleK: L.Ju bi Jana, Selen-Durgova uk tt. — Tei. 8492, 2492, odruZmca Maribor: Oospoafca ulica St. 11. — Telefon St 2465. podružnica Celje: Kocenova ulica St.
z. — reieton St. 190. Kafium pil pošt. ček. zavodih: Ljub* 8124, 312&, 31266. i Jana St. 11.842, Praga Oslo 78.180, VVlen 9t 10ft-24"L
Ljubljana, torek 17. decembra 1935
Cena 2 Dia
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno r>iu 26.—t Zk. iJ*»zemstvo Dus 40.—
Uredni«i*o: Ljubljana, Knafljeva ulic* 5. Telefon 3122, 3128, 3124, 3125. 512«. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Stro6smayerj«va ulica štev. 1. Telefon št. 86.
Rokopisi se ne v racajo.
Negativna bilanca
Morda je narobe govoriti o zagati, ako hočemo kairakterizirati sedanjo situacijo v Ženevi. Zakaj problemi so drugače: postavljeni. Da je Društvo narodov s tolako odločnostjo nastopilo v zaščito Abesinije, za to ima vsekako poglavitno zasiugo Velika Britamija, ker je c«d nje izhajala glavna pobuda. Ko je sedaj nastopii presenetljivi preokret v obliki Lavai-Hoareovega mirovnega predloga, se zato po pravici vsa kritika obrača pred vsem na angleški naslov. Kaikor je poprej od Londona izhajaJla iniciativa, taiko pada sedaj odgovornost v prvi vrsti nanj in šefe potem na Ženevo samo.
Zelo je koristno ob tem usodnem, pre-okretu abesinske afere pogledati nazaj na najbolj markantne faze njenega razvoja. Ko so počila prvi streli pri Ual-ualiu in se je očitno pokazalo, da -iMi Rim. iz tega napraviti veliko zadevo, se je upravičeno sklepala, da je nastopal čas, ko bo mogla Italija požeti sadove svoiega sporazuma s Francijo, in to v sogJasju z Anglijo. Do takih zaključkov je biil svet tem boilj upravičen, ker so bili znani stari sporazumi med Rimom, Parizom in Londonom, dogovori, H so dejansko pomenili delitev Abesinije. Zato .je bil svet jako presenečen, ko je opazil, da se Anglija upira italijanskim načrtom, a še bolj, ko so iz Londona začele prihajati čkn dailje bolj energične besede odpora, enostaven veto zoper rimske ekspanzivne težnje v Abesiniji. Britanski odpor se je poslužl ženevske institucije in Društvo narodto^ je pričelo svojo proceduro zoper Italijo, proceduro, o kateri je bUo oedttno, da je samo izraz britanske politike, dasi se je seveda povsem ujemala s pojmovanjem ogromne večine Slanic Drušbva narodov.
To je bila velika uganka za svet, M ni mogel pojmovati, zakaj se je London postavil na tako odločno stališče. Poetično argumentiranje na meglo mimo dejstev, M na njaih stani britanski imperij; našlo je, da se je Anglija zbala prevelikega napredovanja Italije, da je sprevidela, kako je italijanska ^ ekspanzija. nevarna ravno ob ona. veliki poti, ki peilje tam mimo v Indijo, pa da je itaM-jo/nska posest ob zgornjem Nilu afli v njej?ovi bližini opasna taci za angleško pozicijo v Sudanu in v Efipfcu. Bili pa so tudi glasova, ki so fcrcHili, da je angleško stališče izraz notremjepolStičnlh računov, da je pacifistična skrb za načela Društva narodov v veliki meri taktika za bližajoče se volitve, propa<paida zoper laburistično opozicijo, ki bd mogla angleške koncesije v Abesiniji na korist Italiji izrabiti proti vladajoči stranki knservativcev. Ti skeptični glasovi so celo trdili, da bo britanske vneme za Abesinijo takoj konec, kakor hitro bodio volilni izidi zasigurana in ko se bo napetost na Sredozemskem morju daila izrabiti kot argumentacija za povečavo angleške oborožitve na morju, ki je sdeer med občinstvom tako nepopularna, zlasti v letih krize.
Iz teh in še drugih komentarjev se dobro razvidi pred vsem dejstvo, kako sdabo je biLa politična javnost pripravljena na angleško zadržanje in kako ne-zaupno je motrila njene nagibe. Vera v iskrenost britanskega sta&išča je bila jako slaba in je omahovala med siumoni in popolnim nezaupanjem. Toda ko so sankcije vendarle postajaile resnica, dasi v milejša obliki, pa ko so se iz Londona čuile čim dalje odločnejše besede zoper rimsko avanturo, se je svet tako rekoč zoper svojo vodjo vživel v noivo situacijo.
Ni čuda, da je po takih pripravah nenadni preokret, M je nastal v obliki La-val-Hoareovega mirovnega predloga, nalktel na toliko začudenje, na odpor ki ogorčenje. V trenutku, ko se je zdelo, da bo proglasitev petrolejskih sankcij prineslla šele prave učinkovite ukrepe zoper rušilca miru, pa morda izzvalo odločitev med Anglijo im Italijo, v ornem istem trenutku poide novica, da so se v Parizu dogovorili za mirovne predloge, ki so vsekakor v nasprotju z dosedanjimi načelnimi odločitvami, pa seveda z osnovnimi statuti Društva narodov. Govori britanskih državnikov v parlamentu niso demantkali njihove vsebine, dasi je niso razkrili do kraja, ali pustili so določen vtis, da se je sklepal kompromis, ki bi desavuirail Društvo narodov, pa tudi vse dotedanje zadržanje Anglije.
Težko da bi se <Ma sedaj krivda zvaliti na Francijo. Zakaj Laval je ves čas zagovarjal italofilsko politiko in po njegovem bi se Društvo narodov sploh ne bilo angažiralo za abesinsko obrambo. Ali je bilo to stališče pravilno v načelnem pogledu, je stvar zase. Zaenkrat se nam zdi važnejše naglasM, da je taka politika manj škodljiva, nego nastop Anglije, M je tako rekoč mobilizirala ves svet na sankcije, a v odločilnem trenutku popustila. Anglija kot vodja in pobudnik celotne akcije v obrambo Abesinije bi bila dolžna drugačnih odločb. V nasprotnem primeru bi imel svet raje takoj spočetka jasno situacijo. Zakaj v tem primeru bi takoj spoznali, da se pripravlja druga Mandžurija. Sedaj pa se je sprožilo veliko razburjenje, sankcije so oškodovale
V PRIČAKOVANJU SESTANKA
SVETA DRUŠTVA NARODOV
Usoda pariških mirovnih predlogov je zaradi italijanskih zahtev
odpora zelo dvomljiva
u
London, 16. decembra o. V pričakovanju
italijanskega, in abesinskega odgovora rta pariške mirovne predloge, se vrše sedaj za kulisami živahna diplomatska pogajanja. Italijani bd radi dobiiM pojasnita o nekaterih točkah predlogov Hoaraja in Lavala. Bržkone skušaj« doseči še večje koncesije v teritorialnem in gospodarskem pogledu, zlasti glede kodonizacijskega ozemlja v južni Abesiniji. Tudi Abesinci so sprožfli živahno diplomatsko akcijo nele v Parizu in Londonu, nego tudi v ženevi. Zlasti skušajo pridobiti zastopnike malih držav za svojo stvar. Abesinija bi pristala na sporazum, toda pod mnogo bolj miliimi pogoji .
Politični krogi v Londonu so glede teto pogajanj mnenja, da bodo pariški predlogi propadli, če bo Italija skušala zahtevati nadaljnje koncesije. Angleška vlada glede pariških načrtov ni povsem istovetnega mnenja. Vse namreč kaže, da so Eden, ministri vojaških reso rov in finančni minister ChamberlaJn za nadaljnjo sank-cijsko akcijo. O tem pričajo tudi poslednje odredbe admiralskega sveta, da se vojni
ladji »Hood« in »Reoovvn« vrneta v Gibraltar, kamor se vračajo tudi že nekatere križanke, ki so bile že na poti v angleške vode.
Tudi iz drugih t-slogov presojajo londonski krogi zelo pesimistično ves nadaljnji razvoj dogodkov. V Parizu narašča opozicija proti Lavalu in vplivni krogi se trudijo postaviti na noge vlado, ki bi bila pripravljena odpovedati se La valovim predlogom in odločiti s© z« najstrožje sankcijske odredbe proti Italiji. Sankcrfo-ntetični krogi so zelo zadovoljni tudi z izjavo ameriškega predsednika Roosevelta, ki je naglasil da bo zahteval revizijo zakona o nevtralnosti. Jasno je, da bi ženevske petrolejske sankcijske odredbe ostale le grožnja brez učinka, če ne bi tudi Z edin jene države prepovedale izvoz petroleja v Italijo.
Vsekakor bo svet Društva narodov, če ne bo ob pravem času prejel italijanskega odgovora, odredil definitivno zasedanje odbora osemnajstih in končno razpravo o petrolejskih sankcijah.
Kaj še hočejo Italijani
Rim, 16. decembra. AA. Današnji »Gior-nale dltalia« kritiikuje pariške predloge in pravi, da mora predlog, ki naj bi zadovoljil' Italijo, ustrezati temle temeljnim pogojem:
1)	Italiji je treba dati na razpolago kraje, ki ji bodo res mogli kaj koristiti, nam* reč kraje, ki so primerni za naseljevanje Italijanov in gospodarski razvoj.
2)	Treba je z jasnimi določbami zagotoviti trajno nedotakljivost nove italijanske posesti,
3)	V ta namen je treba izdati ukrepe aa zadostno zaščito naseljencev, investiranega
kapitala in javnih in zasebnih imetij.
V francosko—britanskem predlogu ni niti sledu o kakšni zadovoljitvi teh temeljnih pogojev. Članek pripominja, da sporočilo francoske in britanske vlade v ostalem niti ne govori o italijanskih potrebah. Očitno je, da so v Parizu in Londonu pozabili, da te potrebe obstoje. Pred očmi je treba imeti, da se sedanji spor ne da urediti z dvoumnimi in nezanesljivimi formulami. Sicer se pa Italiji ne mudi. Njena vojaška sila v Afriki in njen odpor proti sankcijam v Evropi sta še nedotaknjena.
Naposled se Italija nikakor ne strinja z
Pred volitvami v Pragi
Listi o Masarykovem odstopu — Pogajanja med strankami o izvolitvi dr« Beneša
Praga, 16. decembra, d. Včerajšnji in današnji listi so bili vsi v znamenju hi« storičnega dogodka, ki ga predstavlja resignacija prezidenta Masaryka. Listi posvečajo temu dogodku po več stra* ni. Obširno poročajo o podrobnostih resignacijskih formalnosti, o ukrepih vlade, o pripravah za nove volitve itd. Vsi češki in slovaški listi, a tudi mno« gi nemški in madžarski, dobesedno prinašajo govor, ki ga je o prezidentu Masaryku ie o pomenu njegovega od« stopa imel po radiu ministrski predsed« nik dr. Hodža. Obširni, toplo pisani ter s hvaležnostjo in ljubeznijo prežeti se® stavki so posvečeni Masaryku, njego« vemu delu in njegovim zaslugam. Brez izjeme vsi listi pozdravljajo sklep via* de, da je prepustila predsedniški dvo« rec Lany prvemu prezidentu republik ke.
O tem, kdo bo Masarvkov nasled« nik, listi ne razpravljajo, tem več pa se o tem govori. Splošno velja izvoli« tev dr. Beneša za zagotovljeno. Gre le še za vprašanje, ali bo izvoljen že pri prvih, odnosno drugih, ali pa šele pri tretjih, ožjih volitvah. V strankah sa« mah in med strankami se neprestano vrše živahna posvetovanja in pogaja« nja. Vedno jačje je stremljenje, da se z ozirom na mednarodni položaj pre« preči volilna borba. Nocoj se še ne da reči, aH bo mogoče doseči ta rezultat, ki bi bil vsekakor koristen in razvese« ljiv.
Kako se vola prezident
Prag®, 16. decembra, v. Predsednik češkoslovaške vlade je včeraj razposlal članom senata in poslanske zbornice vabilo k skupni seji narodnega predstavništva, ki bo v sredo 18. t. m. ob pol 11. dopoldne v dvorani kralja Vladislava na praškem Gradu. Dnevni red seje obsega dve točki: volitev predsednika republike in prisego novega predsednika.
Že v soboto in včeraj so v svečani dvorani kralja Vladislava, ki je ena najlepših na Hradčamh, vse pripravili za voiilno sejo narodnega predstavništva Seji bo predsedoval predsednik zbornice poslancev g Malypetr. predsednik senata pa bo oprav-
mmoge države, a nenadoma se iz Londona proglasi — kapitulacija.
Ni čuda, če je tudi v ženevi zavladalo veliko vznemirjenje. Društvo narodov more zavreči Laval-Hoareov kompromis, ali takoj se postavi vprašanje, kaj bi moglo to pomeniti v praiksd. Res da je potreben tudi pristanek Abesinije in da je teoretično mogoč povraitek Anglije na staro bojno linijo. Toda kdo bo po tem kompromisnem pr^kirsu še mogel zaupati, kdo se še hotel angažirati in eksponirati ?
Ijal podpredsedniške funkcije. VoJatev se bo vršila v javni seji brez debate. Potrebna je prisotnost nadpolovične večine poslancev in senatorjev, to je 326 članov narodnega predstavništva, ker šteje senat 150 poslanska zbornica pa 300 članov. Voli se po listkih. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi tiri petine vseh oddanih glasov. Ako pri prvi volitvi noben kandidat ni dobil predpisane kvalificirane večine, »e vrši druga volitev po istem predpisu. Če tudi piri drugi volitvi nihče ne dobi tripetinske večine, se vrši tretja volitev, pri kateri je izvoljen tisti, ki dobi največ glasov.
Takoj po svoji izvolitvi položi novo izvoljeni prezident pred zbranim narodnim predstavništvom prisego na ustavo.
V ČSR so do sedaj štirikrat volili predsednika republike. Prvič je revolucionarno narodno predstavništvo 14. novembra 1918. enodušno profelamiraio dr. T. G. Maea>ryka> ki je takrat bil še v 'Ameriki, za prezidenta republike. Po prevzetju ustave se je 27. maja 1920. izvršila definitivna izvolitev. Od 450 članov narodnega predstavništva ie bilo zbranih 411: 284 giasov je dobil Masa-rVk, 61 nemški nacionalec Naesle, 6 socialistični levičar Munja. 60 nemških socialnih demokratov je oddalo prazne listke. Tretja volitev je bik 27. maja 1927. Oddaniih ie bilo 432 glasov. MasarVk jih je dobil 274. komunist Sturz 54, 104 listki T>a 60 bili prazni. Pri četrti volitvi 24. maja 1934 ie dobil dr. Masa_ ryk od 418 glasov 327. Tokrat »o elasovaK za Masarvka tudi vsi Nemci. 38 fflasov je dobil komunistični kandidat GottvvaM. 53 glasovnic pa ie bilo praznih. Predsednik ee voH na sedem let.
Sokolstvo za Beneša
Praga, 16. decembra v. V soboto in nedeljo se je vršila v Pragi konferenca starešinstva in delegatov vseh žuo Ceske obce sokolske Na konferenci je bila mod drugim sprejeta naslednja resolucija:
Starešinstvo <50S ceni nasvet prezidenta Masai-vka glede bodočega predsednika republike in je prepričano, da bodo bratje Sokoli v narodnem predstavništvu, varujoč določbe ustave, po svojem najbolišem prepričanju in po svoji vesti izvršili svoio vo-lilino dolžnost brez ozira na osebne in strankarske ozire in da bodo volili onega moža. ki bo najbolje sledil načelom prezidenta Osvoboditelja.«
Komunistične demonstracije v Pragi
Praga, 16. decembra. w Z izgovorom, da hočejo manifestirati aa zunanjega mL ntetna dr. Beneša kot predsedniškega kandidata. so Poskušali nocol komunisti prirediti demonstracije po Pragi. V notranjem mestu so ee začeti zbirati že v mra-tou Policija Jih je razpršiSa. vendar so ee kimata zibrali na dragih krajih. Poskušali ®o vdreti tudi v ulico, v kateri Ima svo-pisamne Henlefnova Snrf Ptsko-Ti oim S k a fronta. Prečita itoi je nomero preprečila in ie zvečer cemiiraJa gflavne ulice. Do resnejši incidentov ni jxr
mnenjem, da je fim hitrej§a likvidacija sedanje vojne v Afriki neobhodno potreben pogoj za ureditev miru v Evropi. Spor v Afriki td bilo treba pustiti, da se razvije prirodno, in bi ne bilo treba v zvezi z njim nikomur groziti. Ce bi se tako ravnalo, bi se vojni hitro vrnil njen prvotni kolonijski značaj. Solidarnosti Evrope ne bi bilo treba zaradi kolonijske vojne spravljati v dvora.
Mussolinijev odgovor y četrtek
Rim, 16. decembra, o. Iz dobro poučenega vira se doznava, da bo Mussolini v četrtek po objavi komunikeja o poteku se^e velikega fašističnega sveta 18. t m., sporočil v Pariz in London svoj odgovor na pariški mirovni predlog.
Pred sestankom velikega fašističnega sveta
Rim, 16. decembra, o. V »Italiji 6e pripravljajo ob poteku prvega meseca, odkar so bile uvedene sankcije proti Italiji, za veliko zumanjeipoitično akcijo. Polog raz. nit manifestacij se bo vršila tutdi seja velikega fašističnega 6veta, ki bo bržkone zavzel svoje stališče napram pariškim metodam. Zato vlada zanjo v vseh političnih krogih zelo veliko zanimanje.
Zbiranje zlata, srebra in drugih ko vira se med tem z vso vnemo nadaljuje. Kakor poroča turinska »Stampa«, eo do®iej zbrali okrog 3.000 kg Blata v skupni vrednosti pol milijarde lir. Računajo, da ga. bodo v najkrajšem času nabrali še enkrat toliko.
Abesinija zaupa v pravičnost DN
Addis Abeba, 16. decembra, Abesinski cesar je dopoldne po svojem tajniku
objavil sporočilo, ki prvič uradno naznanja odklonitev francosko-angicških mirovniii predlogov. Sporočilo pravi med drugim:
Predlogi zahtevajo, naj se Abesinija od« reče velikega dela svojega državnega ozem. lja. Področje, ki je bilo Italiji ponudeno za kolonizacijo in gospodarsko prnc*raci-jo, predstavlja nekaj mnogo hujšega, nego kak mandat, ker varuje mandat interese prebivalstva in ker bi vseboval načelo enakega postopanja za vse inozemce. Abesin. ska vlada je prepričana, da svet DN na svoji seji 18. decembra ne bo sprejel nobenih predlogov, ki bi kršili abesinsko Suverenost ter razkosali abesinsko ozemlje.
Abesinci zahtevajo, da Italijani zapusti abesinsko ozemlje
Addis Abeba, 16. decembra, o. Amarv ški cesarjev svetovalec Colson in še neki drugi svetovalci se še vedno mudlijo v Desiju. Cesar je imel z njimi že <Jcige konference o pariških načrtih. Abesinski me. rodajni krogi zahtevajo, naj Abesainija sploh ne pristane na pogajanja in &e rajši posveti nadaljnjim pripravam za obrambo države in naroda, evropski in ameriški svetovalci pa skušajo cesarja pridobiti za pogajanja z evropskimi velesilami. Kako se je cesar odločil, še ni mogoče zvedeti. Morda bo odredil diplomatsko protiofenzi-vo proti pariškemu načrtu. Abesinska dš-ptamacija bo najbrže dobila nalogo pridobiti za Abesinijo vse manjše držanre in Rusijo.
V vladnih krogih izjavljajo, da prihajajo mirovna pogajanja za Abesinijo v po. j štev šele tedaj, ko bo zadnjS Ttaiiicm za. pustil abesinsko ozemlje.
Amerika obnavlja Monroevo doktrino
London, 16. decembra AA. »Times« po ročajo iz Wasingtoma, da ®o nepristranski ameriški opazovalci mnenja, da so dogodki poslabšaiH možnost sodelovanja pri kolektivni varnosti. Po mnenju nekaterih j« sedaj tako sodelovanje sploh Izključeno* Oe bo Društvo narodov pokazalo, da n« more rešiti svoje naloge, bo ameriška jav. nost zahtevale od svoje vlade, naj prioiK izvajati potetfeko popolne politične i^ola cije napram dogodkom v Evropi.
Boji na somalslti front!
Italijanski napadi z letali in tanki južno od Sasabane Abesinska vojska pripravlja protiofenzivo
Addis Abeba, 16. decembra. AA. Po vesteh z južnega bojišča so Italijani v Oga-denu za počeli novo ofenzivo. Južno od gasabane so najprej izvedli naipaid z bombar darjS» nato eo pa abesinske čete na tem predelu napadli s tanki, vendar pa niso dosegli večjega uspeha. Več sto domačinov iz »Italijanske Somalije je celo prestopilo k Abesincem.
Kakor Poročajo iz Hararja, kažejo velika premikanja čet, da nameravajo Abesinci v kratkem podvzeti protiofenzivo na vsej fronti v Ogadenu. pričakujejo, da bo združena abesinska južna vojska še ta teden napadla čete general« Grazianija. Na področju Anala se zbira sedaj največja aibesinska vojska, ki se je kdaj sestala v južni Abesiniji. ZeLo močna vojsika Hapta Makaela, ki j« tu že zbrana, bo v prihodnjih dneh ojačena s četami dagaibursikega guvernerja rasa Sivasija. General Mako-nen je že odredil pohod svojih čet proti jugu, Njegoša naloga je, da varuje proidi-rajočo južno vojsko za hrbtom.
13 italijanskih oklopnih avtomobilov uničenih
Pariz. 16. decembra. AA. Agencija Havas poroča iz Addis Abebe: Po doslej še nepotrjenih vesteh je bil današnji veliki letalski napad na južnem bojišču uvod v novo italijansko ofenzivo. Takoj po bombardiranju je italijanska pehota s podporo mnogošte« vilnih tankov in oklopnih avtomobilov prešla €6 km jugovzhodno od Sasabane v napad. Razvila se je ogorčena bitka, katere izid še ni man. Abesinci trdijo, da so do 9. deloma zaplenili, deloma onesposobili za boj 13 italijanskih oklopnih avtomobilov. Abesinskim četam poveljuje fitaorari Kifra.
Trdovratno se vzdržuje vest, da je več sto italijanskih vojakov iz Somalije prestopilo k Abesincem.
Pričakovanje abesinske ofenzive
London, 16. decembra g. Iz Hargeise v Angleški Somaliji poročajo, da se pričakuje prihodnje dni velika abesinska ofenziva na južni fronti. Glavne sile abesinskih det
so zbrane južno od Sasabane. Na cfoeh straneh reke Fafan se koncentrirani moča oddelki, ki se cenijo okoli 30.000 mož. Že sedaj se vrši živahen transport orožja, municije, poljskih topov, protiletalskih topov, strojnic in drugega materiala na fronto. Transporti v prve postojanke Abesincev
Bombardiranje čet
rasa Deste
Mogadiscio, 16. decembra. AA Zaradi zadnjih italijanskih letalskih napadov sc Abesinci doživeli ogromne iaguibe. Posebne hude so bile iizgube med četami rasa De ste, ki so zbrane ob reki Negeli, 51 milj severovzhodno od Dola. Pri napadu je so-delovalo 15 italijanskih bombarderjev. Letala so letela zelo nizko in bombardirala nasprotne čete dve uiri. Trdijo, da so pri tem PoPoteomia uničilli nad polovico abe. sinskiih taborišč. Abesinski protiletalski topovi ao mo&no db strel je val i italijanska letala. Eno italijansko letalo je zaradi več. je po&kodibe komaj (ln-5eg'o svoje letaMšče, se vršijo na kamelah.
Italijanski komunike
Rim, 16. decembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavito naslednji komunike št. 72:
Na somalskem bojišču so letalci bom-pomembnih dogodkov, razen manjših pohodov naših patrotaih oddelkov ob reki Takazi.
Na smalskem bojišču so letalci bombardirali močne oddelke abesinskih čet blizu Negelija.
Korektura italijanske fronte na jugu
Mogadiscio, 16. novembra. w. Čeprav so Abesinci že večkrat poročali o svoji ofenzivi na somalski froti, niso doslej izvedli nobenih napadov. Nasprotno so Italijani zboljšali svoje postojanke z zasedbo žilave. Dagnereje in Goraheje. Tudi na drugih mestih somalske fronte so Italijani izvršili manjše korekture.
Slovesna proglasitev novih kardinalov
Rim, 16. decembra, o. Na tajnem konsi-storiju, ki se je vršil danes, je bilo slovesno proglašeno imenovanje 20 novih kardinalov. Kardinalski kolegij šteje sedaj 68 Slanov. Papež je imel ob priliki konsisto-rija govor, v katerem se je najprej spomnil umrlih cerkvenih dostojanstvenikov in na-glašal, da je kat. cerkev v zadnjem času razvila živahno delovanje in pričela zbirati svoje sile. O «em pričajo veliki evharistič-ni kongresi v Buenos A-iresu. Clevelandu, Pragi. Ljubljani in mnogih drugih mestih. Obžaloval je, da še ni prenehalo preganjanje katoličanov v Rusiji. Mehiki in deloma tudi v Nemčiji Izrazil pa je nado, da se J
bodo za katoličane tudi ▼ teh državah vrnili boljši oasi.
Kratko je papež omenil tudi italijansko-abesinsko vojno. Izjavil je. da je treba biti zelo oprezen in se zavedati odgovornosti. ker so ljudje, ki vsako besedo, izgovorjeno z najvišjega mesta katoliške cerkve, namenoma krivo tolmačijo. Ljudem dobre volje na vsem svetu sporoča, da Vatikan želi in da se bo trudil, da bi prišlo do pravičnega mini.
Smrt kardinala Legge
Rim, 16. decembra. AA. Umrl je v starosti 75 let kardinal Michele Legga. #re,
fekt koa^gre^gacge zakramentov.
Varšava In Praga
Senzacionalen članek bivšega poljskega diplomata Po«jske pokrajine in odnošaji do Nemčije
Varšava, 12. decembra.
Nasiodmiilsa maršala PusujOskega. ka lareuiio »jopiuaruiui .i.uKiain>rjioui p;tsyztjL JT-ittviuj ouuaat. uuuuju juie avtoritete, s., ;e polrtstma. da šnruiu ai-mja vodilo »pitijuiejo .»aiK vtajde, ajcrep, iiaj se jaui »di »e laito čuutja ju ueprjiiKjreu. laik o je u. pr. poi/suca jiiMuosi spie^eia neiiaum in teuieijuti oirei v auiuanp poi.i> iki s eis^o piiprosllo ugotovitvijo, oa »stare* že ve, liaj dela«. Po smrti maršala pa se pojavljajo čedalje oešči divuuii, aiin je politični koncept polkovnika Beoka pravden un v nutertwu diržove. Ost: i spor a Ce=McotfjJovaškii> je še posobno doprinesel k podrobnejši presoji nove smeri s odnosih Poljske do njenih sosedov Ln nekdanjih saveonukov- Pri temi je zornimlnvo U). kak j zelo je država razdeljena z ozitl>ui a« stailišoe posanieiinili pokrajin napram nein-ako-poljski zvezi m napram sporu s Pra^j.
V Varšavi kot pokitičneni seraišču v la ia Beokov na/x>r skoro neomejeno. Slevuiru jla-sovi sicer neprestano kažejo na agodiovuisivo iin geopolitično dejalo, da nemško prijateljstvo dio Poljake ne more biti iskreno in trajno. vendar se taike ocene pojavljajo do sedaj samo v opozicijskih krogih, kair daye bnbiki' strankairsko-poiiifcčno noto in slabi činguiineai-te protmemško usmerjenega dela presiolin.ie-ne javnusti. Najhujši zagovorniki prijateljstva z Nemci so v Vilnu. To je krožek St ujmi .oke^a- ki ima siilen strah pred Rusijo m celo pred Liitvo Krajkovgb polnitični krogi, vzgojeni v nezdravn avstrijski atmosfera, so predvsem sipeciaiMisiti za kftlenje dobrih »d-nošayev s ČeSkosli »vaško. dooiim je Poznanj zaprisežen sovnažnik Nemčije. — Poznanjci že vedo zakaj. _ in pristaš slovanske politike ter složnega dela z Moskvo in Prago. Zlasti slednja ima v Poznanju tople pniij'aie-ije. ki cst.ro polemn^iira.ifo z vilenskiim in var-ša> iskrim nazorom ter posebno obsojajo neumestno gonijo Kraikova pi-oti Češkoslovaški.
Zato ni n-iikako čudo, da je ravno v >Kmr-jeru Poznan jiskem« izšel alanek najboljšega poznavala poljske zunanje politike iin bivšega poslanika Stanislava Stn-nskeiga. Ta ugilednii poiMiični pisec je pod naslovom »Vit-šaiva-Praea-.Mo^kva-Berlin« podaj nalannno analiizo polssikega spora s čsl. republiko. pni čemer je naizanim.iveiše to, da je Stranski ves spor narisal nipitamčno tako. kakor noemi-mo njego o zgodovino iz nedavnega °kspo-zeja dr. Beneša Ln iz ;z.iav v osj. t/sku.
Pisec v sa-ojem ovinku nrred vsem podčrtava neiskreno taikMloo Nemcev, ki z želerano doqlednosiil-> prišeriftavajo Varšavi, da je nje poliiitiiono ooolanst.vo — večno in nepremostljivo eonrašt-vo do Prage V Berlinu «e če boje. da bi pod vfciso nviaredne um en jen/isti in «tvaiTTiositi, s kakršno se tešinsk.i spmr b-raivna/va n'a čeSkopflovašiki! strani prišlo io pomiirimja med obema slovanskima iir*a-vama- Npmci ooraaria io Polivke, da je Tesin le s1n?»w*?t. kri je novziroafe d« se je izkazalo briotvto n-PFipnv^s+va med Prasro in Var-Jra-vn »VoTki'whBr Beobachter« je pred paT
ckuevv napisal naslednjo prozorno trditev: !	uitso rv.juu>A> Ui oedlLuAu/va^iLU ae teži
! v vpraaanj'U losi.utsiif aianjsuie marveč je ' naauu v ireuuuKu. ko mi CenosWaitj začo<li ! oviraw nastiuiiek uove velesile od ViaJa. Od-I ločukia poteza v tej stiiem je bila poJiAČcia iu vojaška zveza Češkoslovaške t Rusija-. beueševa poiiUka ae je začela a tem oasia-! njiati po diveh U-et|uiab ua Moskw> in ie po i eni tietjiai na Pariz Husk.i vpkv v Pragi ! je veiika opasnost za Poljsko, osobito ako bo pnšlm do rusko-ruuiiuiaiice zveze.
V	isti trobijo Madžari, pnavi dalje Stronski. »Pester LLoyd« je v zveza s član kom Hitlerjevega glasila napisi »PoljsRe pritožbe isaradj manjšine na Tešinskem so ®aiuK> zunanji povodi za n-eeoglasje. Jeiro spora leži v vse močnejs aiktivnoeta
fcov v evropski pofcttuki Črta Praga-Varšava se na noben naoin ne more spravita v *»dad s orto Praga-M«skva.< Vse to 90 inremski glasa i. ki maj naženejo Poljsko, da bn * 6 svvnjo politiko pregrešila proti zgodovin;, proti svojii krvn in proti svojemu slovainsite-niu poslanstvu.
V	Berlinu pravijo, da se je spor začel pred dvema letoma. To je res. kajti na no dive lefci sta pretekli od razgovora med kan-oeLarjem iliiitlerjeui un poLjskam poslan Jcxn v Berlinu Lipskim. Tedaj se je za'6ela velika ljubezen med Berlinom m Varšavo. Neoioi hočejo Poljakom suganrartii, da je bil to ia oetak gradJbe velesaile na Visli. Kdor aooe, naj le verjame. Dejstvo pa je, da so se začela trenja med Prago in Varšavo — natanko pred dvema letoma
Stronfiki nadaljuje: »Ko je stvar teka. b nam BerLin ne smel dopovedovati, dia je vzrok za nesporazum med Prago «n Varšavo — sporazum med Prago in Moskvo. Ta tr-diitev je v očitnem nasprotju z dubro zinanim razvojem dog^odkov v vzhodni Evropi v zad-njiih dveh letih. Dejstvo je. da se je čsJ poljisiloi spor začel točno z novim prijat^ilj-stvom med Berlinom iin Varšava dejstvo pa je tudi, da je sporazum med Prago in Mosilcvo poldruso leto mlajši Poostritev w> ložaaj tedaj ne pada r*a dhbo zakliuSka čsl.-ruske ziveze- marveč natančno na Sas raTi? v vera med Hitlerjem in Lipskim. še na tretje dejstvo je treba pokazaiti Češkoslovaška je šele tedaj urednila svoje odnošaje z Rusijo, ko je oo zaslugi Poljgke iin N^mfiSje oropala Ba-r<tTioii,ieva zamisel kolektivne vair-ni^eti na vzhodu šel*1 o«t«m aba L^vail in dir BeneS skleniUa Mino^ne pogodibe t Mn«ikvo.	fptgia ie Poljska že l^ta 19^2
sklenila z Moskvo pailrt o nenapadaniu: iz te no?odbe b" sp biila čistin lahko rairviTa ro inška zveza Zalkai v Varšavi zamerijo ora Sk' vVrli ako je storila 'sto. ka>r je delala Polrska? V tem no^Vdu so nrifilri v Pra ^i s>korrv tri Ma za Polisloo. »Na i nam B^rPin ne e.'iTv1»e n^rs v oW na i nam np niarofe. dia i^ffio dlfilcp v ia'rn Vi da oKra^mo TČi runoč od resnice^ končuje iz^dmo ^»oRre-čenii članek g. Stronskeg«».
Iz ise^^ljikiSi govorov ministra dr. Kreka
V nedeljo je zboroval g. minister dr. Krek v Celju. Kakor poroča »Slovenec«, po katerem posnemamo tole poročilo, se je zbralo nad tisoč pristašev dr. Antona Korošca v dvorani Ljudske posojilnice. Gosp minister je najpreje govoril o sedanji politični skupnosti, kakor je označeval novo ra-dikalsko stranko. Ta politična skupnost je bila ustanovljena kot nosilka ljudskega de* niokratičnega življenja. Hrvati danes stojijo ob strani, kar ni vzorno uiti za narod niti za državo. Bivša SLS je ostala v pozitivni smeri, »deloma iz zvestobe do zaveznikov radikalov v Srbiji in muslimanov v Bosni in Hercegovini, deloma pa iz političnega računa.« Proti novi politični skupnosti ne bo nič več mogoče vladati, pa naj bo njena smer zastopana v vladi, ali pa tudi ne. V tej politični skupnosti (mišljena je vedno JRZ) je pristašem SLS zasigurano mesto, ki jim gre po njihovi moči in po odgovornosti, ki jo nosijo.
>Končni cilj današnje politične smeri je, da pridemo do takega miru, da bomo ljudstvo lahko povedli k mirnim in svobodnim volitvam.« Nadaljnjo smer Lo pa dajalo ljud« stvo samo z novim svobodno izvoljenim zastopstvom. V politični skupnosti (JRZ) so »slovenski politični, gospodarski, socialni in kulturni interesi najbolj zavarovani. Doklor bo dr. Korošec v vladi ne bo padla nobena senca na kakršnokoli slovensko svetinjo.« Nova skupnost se je postavila na načelo samouprave, kar je prvi primer za vsedržav-no stranko (g. ministru najbrž ni znano, da vsebuje program JNS glede samouprav zelo precizne in dalekosežne določbe. Op. ur.). Pristaši bivše SLS so si o samoupravah že zdavnaj na jasnem. Svobodno izbra* no ljudsko zastopstvo naj po svojih močeh in po svoji pameti vodi zadeve svoje občine in svoje pokrajine. (Problem samouprav ni izčrpan s tem, da te samouprave vodijo svotodno izvoljeni zastopi. temveč njegovo bistvo leži v obsegu njihovih poslov in v finančni zagotovitvi njihovega dela. Op. ur.).
_ Povsod vpijejo k delu za izboljšanje naših razrvanih gospodarskih in kulturnih razmer. Vlada sama pri razmerah, ki vla* dajo danes v splošnem gospodarstvu, ne more bog ve kaj Dobiti mora vzpodbudo in načrte iz organizacij. »Delavska in kmečka vprašanja, to je cela gora težav in križev, človek bi se kar razjokal nad kupom prošenj in pritožb, ki jih moreš komaj v majhnih malenkostih dovoljno rešiti Trajna in popolna rešitev pa je samo v res pristni demokratični obliki.< Reševanje teh proble* mov je posebno težko danes, ko je prazna državna in zasebna blagajna in je nas gospo, darski organizem izčrpan.« Vsako umetno sredstvo- kakor inflacija ali žigosanje denarja. pa bi bila nesreča za skupnost.
Res je. je zaključil minister dr Krek svoja izvajanja da je bilo dr Korošca kot jetni» ka na Hvaru lažje zagovarjati, kakor pa dr. Korošca kot notranjega ministra Silno težko mu je ostati na njegovem mestu ko vidi, da ne more storiti, kar bi rad in kar bi moral Toda pristaši morajo pokazati, da znajo nositi tudi odgovornosti Odklan ajo naj prišepetavanja in namigovanja in naj ostanejo požrtvovalni in uvidevni
Ko se je. kakor poroča »Slovenec«, poleglo navdušeno odobravanje kakršnega dvorana Ljudske posojilnice še ni doživela, je govoril še znani gospod Zpbot ki ;e opi sal »vso sramotno igro tako imenovanega nacionalizma« ^hod ie bil zaključen z vda' nostno hrrojavko ministru dr Korošcu in >red*edniku vlade dr Stojadinoviču. »Slo-^nec« zr ključu je Svoje poročilo z ugotovi-
tvijo, da je celjsko zborovanje »vse dvome razpršilo« in da »danes vemo, kako Celje stoji.«
Popoldne je minister dr. Krek govoril v Braslovčah, kjer je zlasti poudarjal zasluge kr. vlade za gospodarsko in politično obnovo. Razmere so težke, ali vlada je pokazala dobro voljo. G. minister je posebej poudaril znižanje železniških voženj ob nedeljah in praznikih, ki omogoča meščanom, da gredo na deželo zaradi športa, deželanom pa, da pridejo v nedeljo v mesto po opravkih. Drug zgled dobre volje je znižanje zeml^Uk-iga davka, ki je »sam na sel:,i sicer že razmero« ma nizek, pa ga je vlada kljub temu vsaj nekoliko še znižala, da pokaže vsej državi, da ima prav resno in dobro voljo, da ustvari boljšo bodočnost in izvrši splošno zboljšanje v državi.
V političnem oziru je največji korak napravila vlada z amnestijo, ki se Slovenije si« cer ne tiče mnogo (Po več mesečnih zatrjevanjih »Slovenca« so se v Sloveniji vršila najhujša politična preganjanja, pa nas le veseli, da je g. minister podčrtal majhno udeležbo Slovenije na političnih obsodbah. Op. ur.).
Tudi z braslovškega shoda so poslali brzojavki gg. dr. Korošcu in dr. Stojadino» viču, razen tega pa še banu g. dr. Natla-
čenu.
Krvavi izgredi v Pekingu
Peking. 16. decembra. w. Poaicija Je razgnala 5000 dijakov, ki so demonstrirali proti avtonomističnemu gibanju. Demonstranti so pozivala k oboroženemu odporu proti japonskemu napadu Policija, ki je najprej oddala Le nekaj sflepib strelov, je končno streljala v množico Pri tem je bilo 10 demonstrantov ubitih, 15 pa ranjenih. Sedaj vlada mir, vendar pa je policija v strogi pripravljenosti.
Odgoditev španskega parlamenta
Madrid. 16. decembra. AA. Predsednik republike je podpisal dekret o odgoditvi parlamenta do 27. decembra. Mislijo, da bo po preteku tega roka izdan dekret o razpustu parlamenta in o novih volitvah. Danes je bila seja radikalskega poslanskega kluba pod predsedstvom bivšega predsednika vlade Lerrouxa. na kateri so definitivno ugotovili, da radikali, ki so stopili v novo vlado, niso tega storili z dovoljenjem kluba in tudi ne zastopajo v vladi radikalne stranke
Novi nemški poslani7 v Pragi
Berlin, 16 decembra b. Za nemškega poslanika v Pragi je bil imenovan dose danfi poslanik v Atenah dir, EJisenloCh
Fond za spomenik kralja Aleksandra v Zagrebu
Zagreb, 16 decembra o Nabiralna ak-cija ki se je pokrenila že tam za zgraditev dostojnega spomenika pokojnemu kra t ju Aleksandru 1 v Zagrebu je žela loatei velik uspeli gotovini je zbranih 2,530.00^ dinarjev.
Beležke
Dva italijanska ukrepa
Zagrebški lasti poročajo, da so italijanske oblasti prepovedale nadailjnjo službo božjo v hrvaščini v zadrskem samostanu sv. Mihajla. S tem ukrepam so morali redovniki tega samostana ustaviti hrvatske pridige, petje ta spovedovanje. Na ta način bo ostalo veliko število nadih ljudi, ki žive v Za dru, brez verske utehe, ker ne razumejo dovolj italijanščine, da bi mogli poslušati italijanske pridige, ah se oeCo izpovedovati v italijanščini.
Istočasno čitamo v italijanskih listih, da je odobrilo ministrstvo za propagando večjo vsoto za italijanske misijonarje, ki pojdejo oznanjat katoliško vero med Abesince v njihovem jeziku.
Kdo intrigira?
»Obzor« se neprestano srdi nad Pohorci, da intrigira jo v svojih glasilih proti združeni opoziciji, ker opozarjajo na čudovito različna mišljenja njenih sestavnih delov glede osnovnih nač«l državne in narodne politike. V isti sapi, ko očita zagrebški starina Pohorcem, da so grdi infcriganti, pa sam pravi:
»Izjave dr. Dragoljuba Jovanoviča magijo slabljenje kompaktnosti združene opozicije. Pomenijo pa tudi nerazumevanje zahtev in teženj Hrvatov, zbranih ofcoli dr. Mačka, ter potrjujejo vesti o neurejenih odnošajih med bivšimi demokrati in zemljoradniki. Spričo vsega tega res ni čudno, če se v srbijanski javnosti vse bolj utrjuje mišljenje, da je stvarno sodelovanje med demokrati in zemljoradniki nemogoče. Razumljivo pa je tudi, da se na hrvatski gtrani povprašuiejo, kaj bo z izvenpanlamenitarno opozicijo, če se bodo stvari tako nadaljevale, kakor jih je zastavil dr. Dragoljub Jovanovič.«
Kaj tudi »Obzor« intrigira?
Minister Djura Jankovič o samouravah
Minister za šume in rudniike g. Djura Jankovič je imel v nedeljo shod JRZ r Mladenovcu. Govoril je o svobodi, demokraciji, političnih zakonih in potrebi velikih strank. Glede JRZ ie dejal, »da ne misli delovati niti na verski, niti plemenski, niiti pokra vinski osnovi, nego na osnovi ljudstva JRZ se želi razširiti med vsem narodom. Vsi, ki hodijo okoli z vprašanjem ureditve države, morajo javnost odkrito
Zoper trdo stolico,
hemoroide in črevesni katar je naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica, večkrat na dan ponžfta, dobro sredstvo.
Ogl reg. S. br. ««5/35
obvestiti o svojih ciljih m namerah, da bo« mo vedeli, kaj hočejo. Naše stališče v vprašanju državne ureditve je jasno ter obeleženo v programu JRZ Treba je urediti lo* kalne samouprave in prenesti na nje vso ono oblast, ki je narodu najbolj potrebna. Vse tisto, kar tvori jedro državnega živ* Ijenja in moči, pa mora ostati tudi v bodoče osredotočeno v eni sami roki. To je naše stališče. Naša naloga ni razedinjevati narod, nego pozvati na sodelovanj« vse Sr» be, Hrvate in Slovence, ki tvorijo skupno steblo jugoslovenskega naroda «
Grol o ureditvi države
Ker so govore demokratskega prvaka, bivšega ministra Grola o bodoči ureditvi države zelo različno tolmačih, je sedaj porabil nedeljski shod v Sremskih Kartov-cih za to. da je poskusil obeležiti gledanje demokratov na to veliko vprašanje. Dejal je med drugim: »Čeprav so se Srbi, Hrvati ta Slovenci v teku časa farmira/li pod vplivi zgodovine, vere in raznih kultur v posebne individualnosti, vendar so kljub vsemu etnično enotni. Preureditev države je treba izvesti s pristankom vseh Srbov, Hrvatov ta Slovencev, ki so se leta 1918. združili v tej državi. Narodu je treba dati pokrajinske samouprave, ki pa morejo biti samo okvir, ker je mogoče izvesti pravo preureditev države samo s popolnim preporodom našega političnega, gospodarskega in socialnega žMjenja«.
Mnogo bolj na jasnem glede pogledov Davidovi6eve skupine na ureditev države si JugosJovenSka javnost tudi po t^h Izjavah g. Grola np bo.
Dr. Janjič vstopil v JRZ
V nedeljo je nastopil prvič po petomaj-skih volitvah v svojem srezu Rumi tudi narodni poslanec in bivši minister dr. Vojislav Janjič Najprej se ja opravičevat da nI mogel prej obiskati svojih volilcev ker jim zaradi stalne nejasne politične situacije ne bi vedel nič pravega povedati. Sedaj je nastopila jasnost v našem političnem življenju ter je zato pred nekaj dnevi tudi on. dr Janjič. stopil v pos'ar!ski klub JRZ.. Za ta korak se je odločrl. ker pomeni Jugoslovenska radikalna zaj^dri-^a uresničenje gesla »Svi radika'i na okop« Pripravljen je dati roko celo Boži Mak-rnovi-ču, ki ga je nekdaj nemilo goni' po Srrmu. Posl. dr Janjič je pri tem vzk1ikn;l: »Kot radikal sem se rodil in kot radikal b^m tudi umrl. Zato pa stoji za menoj tudi ljudstvo in danes je v državi najmanj 40 do M) srezov ki bi me z odprtimi rokami »prejeli za svojega poslanskega kand'dnta«.
Na očitek, da je bil izvoljen na Jevtičevi listi kot policijski pos'anec. je dr Janjič odgovoril, da so poPcisti v rums^em srezu korpor<itivno glasovali zanj iz osebne simpatije do njega
Jdbor za trgovski zakon
Be<»erad 16 iecembra p Danes je za« seda' skupščinski odhor za proučitev načrta novega trgovinskega zaikona. Zasedanje se jutri nadaljuje.
Novi poslanski klubi
Beograd, 16. decembra, p. Predsedstvo Narodne skupščine je določilo prostore za novi poslanski klub. ki ga ustanavljata narodna poslanca Voja Lazič in Uroš Stajič. Novi zemljoradniški poslanski klub se bo konstituiral Sele, ko se sestane Narodna skupščina in se v Beogradu zbero vsi narodni poslan« ci. K novemu klubu je pristopil doslej tudi Luka Avramovič ki je til izvoljen za narodnega poslanca na listi dr Mačka. Klub bo imel za enkrat kakih 10 člaqpv. Tako vsaj upajo ustanovitelji Vendar pa to ni gotovo, ker se pripravlja še drugi »zemljo-radniško—demokratsiki« klub ki ga snujeta nekdanja stebra Jevtičevega režima posl. dr. Dragutin Jankovič in Vojislav Djordje-vič.
Euwe — novi šahovski kralj
Mateh za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Aljehinom in Euwejem se je končal z zmago ni
skega prvaka
Amsterdam, 16. decembra, u. V nedeljo je bila odigrana tu poslednja partija v matehu za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Po 40. potezi je Aljehin predlagal remis, ki ga je dr. Eiuwe sprejel. Končni rezultat mateha po 30. partiji: Euwel +9 — 8— 13. Aljehin +8 — 9 — 13 oziroma 15 in pol: 14 in pol za Buweja. Dr Euwe je
postal s tem novi svetovni šahovski prvak. •
Mateh zn svetovno šahovsko prvenstvo med dosedanjim svetovnim prvakom dr. Aljehinom in nizozemskim prvakom prof. dr. Buwejem se >e pričel 4 oktobra in je trajal torej 10 tednov. Dr Euwe si je moral iz 30 dosegljivih točk priboriti najmanj 15 in pol (med njimi 6 celih točk), dočim bi dr. Aljehin že samo s 15 točkami ostal svetovni prvak.
Rezultat mateha Aljehm-Euwe je nedvomno senzacija za ves šahovski svet, čeprav po dramatičnem razvoju turnirja ni prišel več nepričakovano. Od L 1927., ko je Aljehin v Buenos Airesu z rezultatom 6 : 3 vrgel Kuibanca JOse Raoula Copablan-co s šahovskega prestola, je bil takorekoč diktator v šahovskem kraljestvu. Na vseh mednarodnih turnirjih je v polnem obsegu upravičil sloves svetovnega prvaka, s svojim fenomenalnim uspehom v San Remu pa je naravnost zadivil svet Evfemija Bogoljubova, ki ga je dvakrat pozval na šahovski meidan. je obakrat gladko odnravil in zato nihče ni slutil, da bo Aljehin že prav kmalu izgubil šahovsko žezlo.
Ali je novi svetovni šahovski prvak dr. Euwe res dr Aliehinu enakovreden ali morda še močnejši nasprotnik, bo pokaza-
la še bodočnost Dr. Aljehin si je namreč za vsak primer zagotovil še contra^match z Euwejem in takrat sc bo pokazalo, ali je Aljehinova zvezda res pričela ugašati, ali pa se bo zablestela še z večjim sijajem kakor kdajkoli.
Vsekakor se ne more trditi, da bi Euwe-jeva zmaga ne odgovarjala deja-njskemu izidu mateha. Dr. Euwe, ki je poleg Flohra nedvomno eden najbolj nadarjenih in sposobnih šahovskih velemojstrov, je prišel na mateh dobro pripravljen. Treniral je s Flohrom m igral v splošnem ves čas ▼ veliki formi. Aljehin je prišel na turnir nasprotno sploh nepripravljen in vrh tega še fizično in duševno indisrponiTan. Kljub temu je nastopil v dveh periodah v formi, ki je omogočala siklep, da mu Euwe ni dorasel, nato pa so se pri njem pojavili zopet znaki, ki so pričali, da Aljehin ni več junak iz San Rema. V zaključni fazi mateha se je še enkrat povzpel in zaigral v stilu pravega svetovnega prvaka, toda bilo je že prepozno. Dr. Eu"we si je tedaj že tako utrdil svoje uspehe, da mu je bila zmaga zagotovljena.
Novi svetovni prvak prof. dr. Eorwe vee-kakor za Aljehinom ni prevzel nič kaj zavidanja vredne dedščine. Razen Aljehina, • katerim bo moral znova pomeriti svoje sile, ogrožajo šahovski prestol še drugi nevarni pretendenti. Tudi Cajpablanca in Flohr sta zelo resna kandidata za svetovnega šahovskega prvaka, da o šahovskih zvezdah nove Rusije niti ne govorimo. Zuckertort, Steinitz. dr. Lasker, Capablanca, dir. Aljehin. dT. Euwe. Kdo bo prihodnji svetovni prvak?
Pred razpustom grškega parlamenta
Atene, 16. decembra b. Grški ministrski predsednik je danes razpravljal 6 kraljem o razpustu narodnega predstavništva. Kralj je odigodil svojo odločitev do jutri.
Ljudska stranka je sklenila zahtevati sklicanje narodnega predstavništva za sredo Enak sklep je sprejela stranka Teo-tokisa. vendar pa je še negotovo, ali se bo parlament mogel sestati, ker je vlada odločena, da ga razpusti.
Vohunski proces v Curihu
Curih, 16. decembra. AA- Danes se je pred tukajšnjim sodiščem začela razprava proti skupini obtožencev zaradi vohunstva Obtoženi so Renato Lolli, časnikar iz Milana, ki so ga aretirali 22. juiija v Curihu, Robert Stiefel, tiskaT iz Oirriha, Otto Kai« ser. pevec iz Curiha. Rudolf Bellen, letalec iz Basla, in Pasquale Guerra, izvoznik zelenjave iz Ravenne.
Obtožnica navaja, da }e glavni obtoženec Renato LolH organiziral v Švici s podporo ostalih obtožencev vohunsko centralo za dobavljanje podatkov o nemški vojski za italijansiki glavni generalni štab. Razen tega so Lolli in njegovi tovariši zbirali v Švici podatke o švicarskem izvozu orožja ▼ Abesinijo.
Lolli se zagovarja, da ni opravljal voja« Skega vohunstva, temveč samo časnikarsko reportažo večjega sloga. Kaiser, Bellen in Stiefel izjavljajo, da niso niti slutili, da gre za vojaško vohunstvo. Stiefel posebno poudarja, da nima pojma o vojaških zadevah in da je že od vsega začetka s poudarkom izjavljal Lolliju, da mu ne mara pošiljati nikakih podatkov vojaškega značaja
^runing se vrne v Nemčijo
Berlin, 16. decembra, o. Tu so se razširile vesti, da se pripravlja bivši vodja kato« liškega centra in kancelar dr. Briining, ki se sedaj mudi v Ameriki na povratek v domovino. Kakor zatrjujejo, mu nemške oblasti ne bodo delale sitnosti.
Izdaja potnih listov
Beograd, 16. decembra. AA. Na vprašanje o izdajanju potnih listov za potovanje v inozemstvo, osebam, ki dolgujejo na davkih, je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva naslednje načelno pojasnilo. Pri izdajanju potnih listov je treba razlikovati med osebami, ki se za vselej izselijo iz države in osebami, ki zahtevajo potni list le za začano bivanje v inozemstvu. Osebe, ki se za vedno izselijo iz države, morajo k prošnji za potni list priložiti tudi dokumente, da so plačali ves dolžni davek tako za tekočo poslovno dobo kakor za prejšnje, ki bi ga morale odplačati v obrokih. V smislu § 28 zakona o izpremembah in dopolnitvah in zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934. Osebe pa. ki zahtevajo potni list le zq začasno bivanje v tujini, morajo predložiti izkaz, da so plačale dolžni davek in davčne obroke, ki 90 dospeli v plačilo po § '28 omenjenega zakona. VSa do zdaj izdana navodila o tem vprašanju se s tem razveljavijo.
Francosko odlikovanje za ministra dr. Spaha
Beograd, 16. decembra, p. Danes popoldne je posetil prometnega ministra dr. >pa-ha francoski poslanik Dampierre in mu iz« ročil red legije Časti II. stopnje, s katerim ga je odlikoval francoski predsednik republike Lebrun.
Priznanje švicarskega sistema za beton
Beograd, 16. decemfara. p. MinitBer si javna dela Je i®daj odlok, s katerim se priznava uvedbo tako zvanega švicarskega sistema za sestavo armiranega betona, kakor je bil določan po predpisih z dme 14. maja 1935. Odslej se bo smel sestavljati armirani beton Po tem sistemu po vsej državi.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes : Pretežno oblačno, megleno in zmerno hladno vreime,
Nov0sadska vremenska napoved za torek: Nekoliko bo snežilo in deževalo temperatura brez sprememb.
Na toaletno mizo
lepih dam,
ki hoeejo ohraniti zdravo Koto ln sdrav naravni tale spada It
RIVIERA
TOALETNO MILO,
M je tzoelano po kpmt^nfh strokovnjakih oa bazi olivnega olja
OMEOA - Helvetia
ure in zlati nakrt
kom. dr.. Zagreb. Nlkoličeva 7/L
na obroke!
„ALEM'___
Na zeljo cenik brezplačno!
Pri zapeki,
lenivem Črevesju, odvišni želodčni kislini in zastoja žolča pomaga naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica.
Ogl. reg. a br. 16485/36
brežiške mestne občine. Z zgledno vestnostjo je vršil županske posle do leta 1932. V dobi njegovega županovanja je bilo »grajeno tudi veliko in moderno uradno poslopje sreskega načelstva. Politično vedno odločno napredno nacionalnega prepričanja je bil velik podpornik slovenske knjige ter dobrotnik številnih narodnih in narodno-obrambnih društev, katerih se je spomnil tudi v svoji oporoki.
Jutri v torek ob 15. bo g. Supan nastopil svojo zadnjo pot Naj bo našemu dobremu in plemenitemu prijatelju ohranjen večno blag spomin.
Tediju Deklevi
v spomin!
Iz Postojne nam pišejo:
Zapustil nas je nenadoma S. decembra t L in odšel v večnost naa Tedi Dekleva, ena najbolj popularnih in markantnih oseb« nos ti Postojne in cele Notranjske. Priljubljen ▼ vsaki družbi, ki jo je osveževal s svojim humorjem, je bil vodnik in svetovalec v vseh aktuelnih vprašanjih in sporih. Najbolj pereče in kočljive zadeve je znal reševati v zadovoljstvo vseh. Malo je tako srečnih značajev, da na odgovornih mestih nimajo nasprotnikov.
Po končanih študijah je bil Tedi Dekleva dolgo vrsto let zaposlen pri odličnih trgovskih tvrdkah. V zreli moški dobi se Je vrnil v svoj rodni kraj in prevzel v Postojni
Smrt pod vlakom
■Ljubljana, 16. decembra.
Ne daleč od Kariovškega mostu, kjer Je preni dnevi neki nenizanec skočil v G*ru-berjov prekop, je prišlo snoči na železniškem. prelazu na Hradeckega cesti pod Golovcem do novega, ge vse etraihotnejše-ga samomora. Potd lokomotivo tovornega vlaka, ki odhaja ob 9.02 z dolenjskega proti glavnemu kolodvoru se je vrgel 43-letni bivši železniški uradnik, Bdaj bamovinski zvamičnSk Alojzij Križman. Kmalu potem, ko Je viak pasiral prelaz, je nekdo e Hra-deokegia ceste našel na progi razmesarjeno truplo im o stvari olbvestil železniške, ea čnrvaja, nakar so i® stražnice na Dolenjski cesti pofcJicaM policijsko komisijo.
Vlak je nesrečnika prereza! na dvoje te ma iztrgal srce, proga pa je bila vsa okrvavljena. Pokojni grižiman je bil od Sv. Antona pri Kopru v Istri doma, bij je oženjem tn ©če treh otrok, že dalj časa je žtvej ločeno odf družine. Številnim življeu s&fcm težavam se je nazadnje pridružila
™ KINO SLOGA ™
Danes nepreklicno zadnjikrat vesela burka
Charlejeva teta
s priljubljenim Paul Kempom v gL vlogi Zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Se nesreča, da je bil reduciran na železnici. Zadnje čase je živeti v neki težki depresiji, im kadar se je malo opil, je pripovedovali prijateljem in znancem, da se bo kou-čal. Iz poslovilnih pisean, ki so jih našli pri njem, je razvidno, da je živel v veliki bedi. Na odredbo komisije so truplo zapeljali v mrtvašnico Pri Sv. Krištofu.
OB i7. DECEMBRU
Drugič se obnavlja danes rojstni dan Velikega kralja — brez njega, č&m dalje smo od onega nesrečnega marsej. skega dneva, tem bolj spoznavamo in tem bolj čutimo, kako zelo nas je prizadela nenadomestna izguba. Na novo se odpira rana na današnji dan, M je bil poprej dan veselja, ki pa je sedaj le še dan žalosti, a ob enem dan hvaležnosti ki dan obnovljene prisege, da bomo z vsemi telesnimi In duševnimi silami izvrševali Vo-diteljevo poslednje naročilo: Čuvajte Jugoslavijo!
Profesor vojne akademija g. Mffie Pavlovič Je poleg &tev0mih dmglh deft objavil tudi spomine na tafulja Aleksandra. Po njih posnemamo tudi naslednjo zgodbo, ki priča, kako je bil Veliki kralj že v ramd mladosti ves prepojen jugoslovenske ideje.
Balo je v času aneksijske krize (1908/9), ko pokojni kralj Aleksander še ni bil prestolonaslednik, nego samo gojenec petrogradskega paževskega korpusa. Srbija je bila v tistih dneh v mrzličnem razpoloženju. Takratni srbski zunanji minister dr. Milovan Milovanovič je razposlal po Evropi de* legacije, da bi pojasnile evropski jav*
nosti veliko krivico, ki se je pripravlja* la srbskemu narodu. Najširše polje de* la je imela delegacija, ki je odpotova* la v Rusijo. Njen najboljši in najbolj neumorni pomočnik pa je bil takrat dvajsetletni princ Aleksander, ki je porabil ves svoj prosti čas, da pojasni ruski javnosti pravo stanje stvari na Balkanu.
Princ Aleksander je stanoval takrat v slovitem Zimskem dvorcu. Pohištvo je bilo še iz časa Katarine II. V teh prostorih so se vršila številna posve* tovanja med mladim princem in srb* sko delegacijo. Takoj v prvih dneh po prihodu delegacije, je prišlo do nasled* njega razgovora:
urjasica sita
Po pustošenju poplav v Južni Srbiji — Kaj je Luda Mara napravila Kavadarju m Vatošu
Skoplje, 16. decembra.
V	splošnem Je promet v Južni Srbiji, ki so ga onemogočile katastrofalne poplave, spet normalen. Mednarodni vlak Pariz—Atene je v soboto ob 16. že v redu odpeljal proti Djevdjeliji železniški promet počiva samo še na progi Skoplje— Hanrijevo, kjer so valovi odnesli. most Tudi cestni promet se normalizira. Razo. rana je še cesta od Skoplja do Kačanika fai ob Kravi reki pri vasi Vozareu in Pa-Eku, kjer so hudourniki odnesli tudi mostove.
V	Skcpl^u Je še mnogo vode v Detoar-malL Park m zemljišče zoološkega vcrta so prekopali z globokimi kanali, voda pa se še vedno nd odtekla. Nižji prostori mnogih hiš so še vedno pod vodo. Baje prodira v nje tudi podzemna voda. O orjaški svli hudournikov nam najzgovornejše pričajo rasdejanga v Kavadaru, kjer Je hudournik, kakor Jo »Jutro« kratko že poročalo, odnesel enonadstropno ctočn> Sko hišo. O tej nenavadni nesreči nam poroča rojak g. K. V. Iz Kavacžarja
Lada Mars
Je bodcomSk, let izvira na vzhodnem po. foočja 950 m visoke gorske ptanotj Vita. čeva. že v maju, prav gotovo pa v začetka junija presahne ta hudournik popolnoma. Na nekaterih aemijevfdSb sploh tA
zaznamovan, v drugih pa Je zarisan pod imenom Vatoša. Narod, ki žžrvi Ob tem hudourniku in pozna njegove muhe, pa mu je dal znaičadno fane >Luda Mara«, črim pade na pobočja bregov, ki visijo v sotesko Lude Mare, mato več dežja, se vsa voda z goHh hrfbov zlije v razo rano ta precej strmo korito, da Luda Mara vzkipd ln odnese vse, kar najde na poti. Voda se pojavi naenkrat kot en sam val,
KINO UNION
Jutri ob 20h PREMIERA
GOLGOTA
ki doseže višino S m. Prav tako hitro tudi pade in potok teče mirno in nedolžno.
Občina Kavadar ni siromašna. Nekdaj Je bdik> denarja na kupe, ko so opij prodajali za 1000 D<in in še več in ko je imel tobak višjo ceno. Za svoje rastlinske spe-cialitete so dobivali ljudje letno 10 in 100 tisoče dinarjev. Ko je imela občina milijonske dohodke, ni nihče mislil na to, da bi mogla občina zgraditi lastno hišo. Občina Je uradovala v najetih prostorih. Šele, ko so dohodki občine začeli padati, so se občani spomnili na lastno hišo. Ku-pffli so staro enonadstropno begovsko hišo in v njej uredili svoje pisarne. Hiša Je stala na obali hudournika in »zidana« je bafla kakor vse stare hiše iz blata.
ObčtMka hiša
v hudourniku
Okrog 3. zjutraj 10. t- m. je voda po strašni plohi in burji, med katero je bliskalo tn grmelo kakor v avgustu, silno naraSl«. in upokojenec Petrovič, ki stanuje ob hudourniku, je s strelom iz puške opo_ zoril sosede na nevarnost. Kaj je počel takrat stražnik v občini, ni znano. Menda Je spai. V eni url je voda tako narasla, da so se valovi zaganja® v ogel občinske hiše, pol ume pozneje pa Je bila hiša že zrušena im odnešema. z vsem, kar je bilo v njej. Pretaivatoem se Je zjutraj nudila žalostna Slika. Tam, kjer je stala prej cfoftEru ka tc&a, jte tekfia umazana voda, o hiši pa ni bflo niti sledu. OstaM so le zidovi nekih dozidarah prostorov. Po vodi so odp&vvaJe tri težke blagajne, vse pohištvo, pdsakii stroji in ves arhiv.
ZjtstraJ. ko je voda že pau&a, ao se na vrbah, ki jih Je voda prinesla iz bližnje vasi Vatooš, mogle videti gomile aktov, med katerimi so tudJ dragoceni dokumenti. Da omenim samo regulacijski načrt, ki Je stal občino preko 300.000 Din. Predsednika občine v času nesreče ni bilo v Kavadarju. Bfl Je nekje na Službenem potovanju in o nesreči ga niso mogli Obvesti, ti, ker so bile pretrgane telefonske žice. Zjutraj se je na mostu, ki je bil tud v hudi nevarnosti, zbral radovedni Kavadar ter motril žalostno sliko. Uradniki so imeli polne roke dela in trume otrok so bredle vodo in razkopavale po dokumentih ki so obviseh po vejah dreves in na produ. Od-mešeni Občinski spisi in predmeti so predstavljali za mnoge občane veliko izgubo. Nekemu občanu Je občina za dolžni davek zaplenila šivalni stroj, vreden 6.000 Din. Zaostali davek ni znašal niti deseti del vrednosti. Mož je nekaj dni pred nesrečo rotil uradnike, naj mu vrnejo stroj, da z njim zasluži in takoj plača zaostali davek. Stroja mu niso vrnili in mu gr tudi ne bodo, ker ga Je odnesla Luda Mara... Koliko zaplenjenih preprog, pušk,
»Kaj mislite gospodje o bodočnosti Srbije?« je vprašal princ Aleksander. Odgovarjala sta mu Mile Pavlovič in Cemovič. Dočim je Cemovič predlagal združitev Srbije s Črno Goro, je pred* lagal Mile Pavlovič, da je treba raču* nati tudi s priključitvijo Bosne in Her* cegovine. Bodoči jugoslovenski kralj je stopil z mladeniškim korakom pred steno, na kateri je visela karta Balkan* skega polotoka, ter pričel kazati s pr* stom po karti. Dejal je:
»Evo, to je vaša država, vaš na* črt . . . Toda kje so ostali Sandžak, Stara Srbija, Makedonija?«
Delegati so bili malo zmedeni ter pričeli pritrjevati: »Seveda. Imate prav. Seveda smo mislili tudi na to.«
Princu Aleksandru so zagorele oči v tistem njegovem posebnem sijaju: »In kaj mislite storiti z Dalmacijo, Boko Kotorsko?«
Cemovič in Pavlovič sta pričela ner* vozno stopicati pred zemljevidom. Go* jenec paževskega korpusa je upiral v oba gosta oči, pa nadaljeval:
»Kaj je? Ne želite osvoboditi tudi Hrvatske in Vojvodine? Ali ju mislite kar prepustiti na milost in nemilost črnožolti hidri?«
Zajel ga je že plamen navdušenja in njemu svojskega optimizma: »Ako ni zgodovina brez pravega smisla ter ni* zanje samih slučajev, ako vladajo v njej zakoni logike, potem se bo mora* lo z nami izvršiti to, kar se je zgodilo s Francijo, Nemčijo, z Grčijo in Ita* lijo.«
»Visočanstvo misli na Srbohrvati* jo?« je vprašujoče vzkliknil Cemovič.
»Hrvatosrbijo?« ga je popravil Pav* lovič.
Bodoči voditelj jugoslovenskega na* roda je odmahnil z obema rokama: »Niti eno, niti drugo, nego ime, ki ob* stoji že iz Napoleonovih časov. Ime, ki ga omenjajo že Vuk in Dositej Ob* radovič, Tomaseo, Štrosmajer, Ljude* vit Gaj pa vsi do Skerliča. Ime. ki ži* vi v dušah nas mladih nosilcev novega pokolenja". . . Poglobite se malo bolj v našo zgodovino in ko se boste vrnili domov, se pričnite pripravljati, da bo* ste več. kakor Srbi in Hrvati, da bo* ste — Jugiosloveni!«
Dogodki so se razvijali s filmsko na* glico. Princ je postal prestolonasled* nik, zmagovalec v balkanskih vojnah, izgnanec, osvoboditelj in zedinitelj ter tvorec in graditelj Jugoslavije.
■■ KINO UNION
Tel 22-21 SAMO ŠE DANES
GRACE M O O K K kot Carmen, Traviata, Butterfly
v svojem velikem uspehu
•^ce /|'ti£iezttf
pohištva in drugega Je odnesla, se bo iz_ kazalo šele pozneje. Občina je brez strehe, brez aktov. Nastalo škodo cenijo na 3 milijone dinarjev.
Porušene hiše v Vatošu
Južno od Kaivadarja je Luda Mara iste noči v Vatošu porušila pet hiš. Ljudje so se rešili v zadnjem hipu. Betanirami nosilci mostu preko Lude Mare so popustili. Most je porušen, enega nosilca ni več. Kameniti bloki z mosta, težki preko 3.000 kg, so v koritu hudournika 800 m daleč od mosta. Ce bo hudournik dose-gefl. še enkrat višino, ki jo je imel v noči od 9. na 10. t. mn se bo zrušilo najmanj hiš. Tudi reka Črna je močno narasia. Bila Je 3 m nad nanmalo. Most pd vasi Vozaroi, ki spaja 30 vasi a Kavadarjem, je porušen. V bližini starega mosta zidajo novega. Cma tudi njemu ni prizanesla. Most, ki Je spajal Palikuro s Stobajem, je tudi porušen. 30 vasi, ki nimajo svojih trgovin, ter kupujejo in prodajajo samo v Kamadarju je odrezanih od tega svojega trgovskega središča.
Na prvi sliki (foto Marjanovič-Kam. dar), vidimo ostanek mosta v Vatošu, na drugI pa Imamo primer, kako ao vsdovi hudournika izpodjedali tudi tnteej&e stavbe.
Dr. Tomaž Romih f
Novo mesto, 16. decembra Kakor Brežice, kjer je umrl nekdanji šolski upravitelj in mestni župan g. Ignacij Supan, tako je tudi Krško izgubilo odličnega vzgojitelja in nesebičnega rodoljuba in javnega delavca. V dolenjski metropoli je včeraj pri svojem sinu. sodniku okrožnega sodišča Boži daru Romihu za vedno zatisnil oči g. dr. Tomaž Romih, upokojeni ravnatelj krške meščanske šole.
Zaslužni pokojnik se je rodil 18. decembra 1853. v Dob ju pri Planini nad Sevnico. Ljudsko šolo je obiskoval doma in v Celju, tam tudi gimnazijo, vseučilišče pa v Grad* cu. Po končanih filozofskih študijah je ho-spitiral na vadnici državnega moškega učiteljišča v Mariboru pri učitelju Miklošiču pol leta, potem pa je leta 1876. nastopil službo suplenta na deški osnovni šoli v Ptuju. Na mariborskem učiteljišču je leta
1877. položil zrelostni, naslednje leto uspo-sobljenostni izpit za osnovne šole, leta 1882. pa v Gradcu usposobijenostni izpit za me* ščanske šole. Nekaj let je učiteljeval v Ptuju, leta 1887. pa je postal stalni strokovni učitelj na deški meščanski šoli v Krškem. Na graškem vseučilišču si je leta 1800. pridobil doktorat, po upokojitvi ravnatelja Lapa j neta pa je prevzel leta 1906. vodstvo meščanske šole v Krškem, kjer je ostal do svoje upokojitve leta 1923- V Krškem je bil najuglednejša osebnost. Polnih 12 let je kot župan vodil občino, ustanovil je občin* sko hranilnico in občinsko bolnišnico, bil pa je tudi soustanovitelj Sokola. Po njegovi zaslugi so bili obnovljeni od trtne uši uničeni vinogradi, skrbel je za zgraditev številnih vodnjakov z dobro pitno vodo, kot odličen pedagog pa je dvignil krško meščansko šolo na zgledno višino, utrl pa je tudi uspešno pot obrtno—nadaljevalnemu šolstvu.
Ko je bil po 471etnem službovanj ju dele« žen zasluženega pokoja« ni poznal oddiha. Obnavljal je sadove dolgoletnih prizadevan; ter požrtvovalno in nesebično pomagal povsod, kjer je bila njegova pomoč potrebna. Ves se je posvetil blaginji skupnosti in zato se ga bodo vedno s toplo hvaležnostjo spominjali vsi njegovi bivši učenci, krški občani, vinogradniki in kmetovalci. V priznanje velikih zaslug ije bil odlikovan z re dom sv. Save, združenje meščam&ošolske* ga učiteljsiva ga je imenovalo za častnega člana, mesto Krško za častnega meščana, častni član pa je bil tudi raznih društev in ustanov.
V Krškem, kjer si je s svojim delom in blagim značajem postavil najtrajnejše spomenike, ga bodo jutri v torek ob 16. položili k večnemu počitku. Bodi mu ohranjen blag in časten spomin! Ugledni Romihovi rodbini iskreno sožalje*
Ignacij Supan t
Brežice, 16. decembra Kakor je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, je umrl v nedeljo zjutraj v Brežicah tamoš-nji dolgoletni šolski upravitelj, bivši mestni župan in predsednik sreskega cestnega
odbora g. Ignacij Supan. V Brežicah Je g. Supan učiteljeval od leta 1891. Ko ja kot šolski upravitelj stopil v pokoj, je ostal na vidnem mestu javnega življenja v Brežicah ln vsem srezu ter je še zadnja leta, ko je že pešal, z zanimanjem spremljal vee pojave narodnega življenja v ožji domovini, zlasti pa Posavja.
Umrl je v 76. letu starosti. Rodom iz Smarjete pri Rimskih Toplicah, je po maturi leta 1881 nastopil idealno, a težko pot slovenskega učitelja. Služboval je v Št. Lovrencu pri Storah, Teharjih, St. Petru nad Lažkim, kjer je bil prvi učitelj novoustanovljene šole, v Brežicah ter kot začasni upravitelj v Dobovi in Zdolah. Povsod, kjer je služboval, je krepko posegal v javno življenje. Kot nadarjen glasbenik je ustanavljal in vodil pevske in tamburaške zbora, z zgledno zvestobo vse do zadnjega je sodeloval pri nacionalnih in kulturnih organizacijah, zlasti pri Sokolu, deloval na zadružnem polju in bil tudi soustanovitelj slovenske posojilnice v Brežicah. V svoji ukaželjnosti je mnogo potoval. Njegov značaj je bil kremenit. Fraz ni ljubil, vse njegove besede so bile izraz plemenitega in rodoljubnega srca. Svojega nacionalnega in naprednega prepričanja ni nikdar skrival. Kot prepričan Jugosloven je že v začetku tega 9toletja prepotoval Srbijo In Bolgarijo ter bil med onimi, ki so se leta 1903 udeležili kronanja blagopokojnega kralja Petra I. Spomini na to dobo so mu ostali najdražji.
Ko je bil upokojen, so ga občani v velikem zaupanju leta 1928 izvolili za župana
prelepo domačijo. Zaupanje ljudstva ga je zaradi njegove zmožnosti postavilo na mno* ga odgovorna in častna mesta: v občinskih, narodno gospodarskih, narodno političnih in kulturnih ustanovah. V burni in žalostni doti političnega in državnega preloma je znal v svojem rodnem kraju umno voditi in krmariti posle v raznih javnih ustanovah. Kot spreten diplomat je rešil ▼ tej dobi, kar se je rešiti dalo. Se v najnovejšem času je razvozljal zapletena in nevarna gospodarska javna vprašanja s primeroma malimi žrtvami v zadovoljstvo vseh.
Vsepovsod je bil priljubljen- To je pokazal zlasti njegov pogreb v Postojni, ko so se zgrnile okrog njegovega groba množice Notranjcev. Slava njegovemu spominu!
Domače vesti
JU
♦	Nj. Vet. kraljica na prireditvi Kola srbskih »est«r v nedeljo je bila v Beogr*
posvečeno novo iH^oPJe il. zeueKe gimnazije, zgrajeno v Uloci kraujice Nata Uje posvet Un <>Dred je izvršil patriarh Varoava. Slavnosti se je udeležila NJ. Vei kraljica Manja, popoldne ob 5. pa Je o.tvo>rila razstavo Kola srbskih sester, ki je prirejena zaradn tega. da bi se z njem mi dohodki podprla revna šolska mladina p>af * »i t Krajev
♦	Slovenski rudar kot domoljuben pesnik. Tone Sajovie: Žalno posvetilo Viteškemu kralju Aleksandru (Uedinitelju. Onega usodnega večera ko smo zvedeli za smrt na» šega velikega kralja, so *e napolnila vsa srca širom domovine z grenko bolečino tdi-rta uteha, edina vedra misel v vsei tei žalosti je bila kraljeva oporoka: Čuvajte mi Jugoslaviio kot prva direktiva m prva dolžnost v obči zmedi In vso to bol opevajo pesmi rudarja Toneta Sajovica. Njegove drobne knjižice »Žalno posvetilo« ni treba citati s kritiko stilista- ni treba v nji iskati pravil poetike in metrike, najgloblja poezija vse zbirke leži v tem. da rudarski sin iz naših najbednejših krajev pozablja ua vse okrog sebe. ženo in dete. na svoj kruh <n na glad ki ga davi in predaje svoje srce in vsa svoja Čustva mrtvemu vladarju Ko beleži v sobici klic svoje duše- čuti da ni sam. da je ob njem duh in oporoka
Umrlega- — »Čuvajte uii Jugoslaviju« ,.ie stih. ki se kot refren javlja v vseh pesmih, a odgovor nanj je- globoka zavest, da bodo on — rudar in vsi njegovi tovariši izpol> iajevali to oporoko, katere veličino in misel je spoznal naš pesnik v veličini žrtve: Kraljeve prelite krvi. In medtem, ko je ves naš narod potrt od boli a Kosovo^ polje kot svedok vseh naših narodnih bolečin in radosti »šumi, šumi«, da nas stalno spominja na dolžnosti in želje našega umrlega vodje, so vse želje in vse uade uprte v našega mladega kralja Petra II To je vsebina pesmi našega rudarja pesni« ka, ki nam daje dokaz kako globoka je bila vez med našim pokojnim vladarjem in narodom in kako je ta razumel dojeti vso tragiko dogodkov, vso . usodepolno nesrečo potrtost kakor tudi svetlo zvezdo naših novih nad Zato naj sprejme naša javnost •i razumevanjem to knjižico kot niz vzdi hov in želja, iiodrenja in nad. a rudarju Sajovicu naše popolno priznanje, da je na tako enostaven način v vsej svoji prepro« stosti znal prikazati vse to, kar je občutil on in ob ajem ves naš narod.
SMUČARSKE OPREME
v največji izberi pri
S P O R T - K M E T d. z o. z.
specialna trgovina LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 7.
♦	Predavatelji Z{(D b0do predavali: pri
Soko-u v Skofji Loki 18. t. m. ob 20. g Vik firnat o potovanju s »kraljico Marijo.« Predavanje spremljajo skioptične slike Pri Sokoiu v Trbovljah 18. t. m ob 20. g. prot Dolžan o vesoljnem potopu; pr; SoiKo.u v Mostah 20. t. m. ob 20 g. Viktor Pirnat o potovanju s »Kraljico Marijo« IV del.
♦Tečaj za pouk telovadbe za učiteljice
natroduJi šol. Banska uprava namerava prirediti od 2. do vštetega 7 I. 1936 lz-.popolnjevaini tečaj za pouk taiovacibe za ujeii.eij.ee narodnih šoi in to s posebnim ozirom na novi učni načrt, ki predpisuje 2 telovadn; uri na teden. Tečaj se bo vršil ie v primeru, če se prignasi najmanj So učiteljic, sprejelo pa se jih bo največ 30 Za učiteljice izven Ljubljane 6« bo poskrbelo za cenejšo skupno hrano in stanovanje; te stroške plača vsaka tečajn ca sama. Prijave za tečaj z uatančnim naslovim naj se pošljejo nekolkovane pro sveunnmu oddelku bantske uprave najkas-naje do 2-3. t. m Pozneje dospele prijave Se ne bodo upoštevale.
♦	Tragična smrt s0mDorskega župana.
Na ža.ezniški progi Sombor—V imkovci ne daleč od som barske bolnišnice so naši. mrtvega dr. Lazarja Radišina, uglednega eomboioikega meščana, ki je bil 4. t. m imenovan za predsednika mestne občine. Nesrečnega župana je zidrobda lokomoti va. Vest o tragični smrti se je nagio raz širila po vsem mestu Somiborsiki odvetnik dr. Vlajkovič je pripovedoval, da j« « svojim prijateljem dr. Radišincm zvečer še govoril, k0 sta se sprehajala po mestn okolici Dr Radišin se mu je zdel čudno izamišljen, da se je dr Radiišdm sam vrgel pod vlak, je gotovo, nihče pa ne more raz. ložiti, zakaj je to storil. Zapustil ni nobenih pisem, nikomur ni govoril o kakem samomorilnem namenu in tako ostane sa. mo še duševna depresija kot Povod tragične smrti Pokojni dT Radišin je bil zaradi svojega blagega značaja priljubljen po vsem mestu in ni imel sovražnikov.
♦	Romanje v Meko In Medino. Našim muslimanskim romarjem v najsvetejše is. laimske kraje bodo prihodmje leto delali zapreke konflikti v Vzhodni Afriki in tu di to, da se Egipt v zadnjem času krčevito hrami tujcev. Vprašanje je, če bodo romarji mogli dobiti potna dovoljenja |(a kor vse kaže, se bo dalo potovati v Meko in Medino samo preko Grčiie iz P i reja ali Soluna v Beirut v Siriji, od koder bodo potnike vozili francoski panniki skozi Sn-eški prekop, Rdeče morje in dalje do Džide Tudi potovati bo tre>ha na tak način nazaj Naša, bolgarska, alfbanska in poljska viala »o sicer prosile egiptsko vlado »a izdajo tranzitnih vizumov za muslimanske -iinar Je, a ee še ne ve, kak uspeh bo imela ta Intervencija.
Z. K. D. film
senzacija iz džungle in živalstva
R A N G C
In drugo Sloni, tigri. levi. udavi, opice
♦	Ne pozabite za praznike albuma »Na. ti kraji*. To je najlepše darilo, ki ga ^h-ko poklonite sebi, svojemu možu. svo.un otrokom, svojim znancem m prij.iteijeaii Debela knjiga e 87 najlepšimi posnetki pioi. Ravaika, Kraševca, Pianinška un dru. giih stane v izaaji A 40 Dm, ? izdaji B 30 Din, pri naročilu treh izvodov ipn Tiskov na zadrugi, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev 16J 20 odstotkov popusta pn 5 ali več izvodih pa 26 odstotkov popusta.
•	Za DožiCna in novoletna voščila raibi-te Cirii Metodove razglednice, kajti s tem pomagate šolski družbi, domačim obrtni kom m domačim umetnikom.
« Starši! Za oožic Kupite ev0fl klavir, ski mladini »Deset povesti« na motive narodnih pesmi skladatelja Vasilije Mu ka, ki jih je založilo pevsko društvo »Ljub Ijanski Zvon« Cena zvezku le 5 Dm Zbir ka se lahko naroča na naslov pevskem društva Ljubljanski Zvon, naprodaj pa je tudi v vseh Knjigarnah
+ Obiskovalcem vinske razstave in sejma v Ormožu je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo, ki velja od 17. do vključno 19. t m Vinska razstava se bo vršila 18. t m. Obiskovalci naj pn odhodu kupijo celo vozovnico m legetima-cijo za polovično vožnjo Vozovnice naj na postaji v Ormožu ne oddajo, ker velja s potrdilom obiska razstave za brezplačno vožnjo pri povratku.
•	Obledele oblake barva ▼ različnih barvah in plisim tovarna JOS RE1CH
*	Eno srce — ena radenska!
Iz Ljubljane
n— Ob p-ireditvi podoficlrjev ljubljanske gamizije v soboto 14 t. m na Taboru je nekdo pomotoma odnese! uz restavraci je na Taboru uov moški volneni ša! črne sive barve. Dotičnega. ki je to pomoto napravil, prosim, naj šal odda v restavracij, na Taboru (proti nagradi).
je sprido dogc slfeov
v Afsrl
u— Predavanje univ. prof. dr Kidriča v Ljubljanskem klubu. Drevi ob 19.45 predava v Ljublj. klubu univ prof. dr. Fr. Kidrič o razmerah v Ljubljani okoli 1 1828. Kakod izvemo, bo ugledni znanstvenik seznanil poslušalce z novimi rezultati svojih prešernoslovskih raziakavanj.
u— Ni Izmišljena zgodbica, čista resnica je, da bodo let«8 naši malčki videli žive jaslice, angele rajati in ubirati srebrne strune. Pa še mnogo drugega se bo nudilo radovednim očem pri božični pravljični uri 19. L m, ob ii 17. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Torej ne pozabite pripeljati dece Prispevek za stroške ie 3.— Din. TKD Atena.
u— Prvo predavanje slovenskim ženam lektorice ljubljanske univerze, ge. Coop*. land bo v torek 17 t m. ob 16 pri Zvezi gospodinj. Breg 8. Tema: Družinsko življenje v Veliki Britanija bo nazorno prikazana s skioptičnimi slikami.
u— Nesreče na zmrzlih tleh Odkar je nastopilo hladnejše vreme se množe ne sreče na cesti in kirurški oddelek vsat-dan sprejema po nekaj bolnikov, ki s-postali žrtev poledice. Ljubljančani menda še niso vživeli v dejstvo, da se j ziima že čisto resno pričeta in da bt bii treba sproti posipavati hodnike Včeraj s. reševalci prepeljali v Siajmerjev dom 5. ietoega akviziterja zavarovalnice >Jugo slavije« Franca Ditr.cha, ki si je bil na Celovški cesti zlomil roko, in 36-ietnega nameščenca uprave »jutra« Stanka Potoč nika, ki je zjutraj na poti v službo pade na Kodedjevem tn si zlomil nogo.
n— Zveza jug0sloven8kih naprednih akademskih starešin v Ljubljani ima red ni članski sestanek drevi ob 20. v restav raciji »Zvezde*. Na dinevnem redu je pre davanje g dr Slodnjaka o temi: Frat< šuklje m njegova doba Vabimo vse sta rešine, da se sestanka udeleže; po preda vanju tovariški razgovor z aktivnimi aka damlki Odbor.
' JNAD. Jadran. — Danes zvečer ob 20. se bo vršilo v restavraciji »Zvezda« predavanje dr. Slodnjaka: Suklje in njegova doba. Po predavanju pa je prijateljski ve čer, na katerega so vsi člani in fianicc vabljeni.	Odbor.
a— Kongres glasbenikov zaključen. Kongres Zveze glasbenikov ki se je bil v ne« del jo zjutraj pričel v prostorih JNAD Jadrana v areni Narodnega doma se je včeraj dopoldne nadaheval z razpravo o raznih aktualnih vprašanjih jugoslovenske ga glasbenega življenja Posebno pozornost so zborovalci posvetili vprašanju penzijske ga fonda za osebje naših državnih gleda* 1136. ki je bil pred nedavnim časom z zakonsko uredto osnovan, a tako, da ga člani opernih orkestrov niso deležni Kongres je sklenil, naj vodstvo zveze stori potrebne korake, da se to vprašanje reši na najpra-vičnejši način. Po zborovaniu so se udeleženci še enkrat zbrali pri skupnem kosilu, popoldne in zvečer pa so se predstavniki jugoslovenske glasbe iz ostalih krajev države odpeljali domov.
Planinski dom na „Uskov niči" od 21. t. m. dalje stalno odprt in oskrbovan* Snežne razmere idealne.
Najlepši spored za božični večer bo. mo slišali na intimnem koncertu Glasbene Matice ljubljanske v nedeljo 22. t m. v Hubadovi dvorani. Ravnatelj Betetto bo pel 4 Premrlove »Božične pe«mi« koncertna in operna pevka ^a Golob-Bernut Frančiška 3 Bachove »Božične arije«, konserva torist Bohinc Stanko bo zaigral 3 skladbe primerne za božič na ora'ah polee tega izdajajo trije solisn, godalu. tvintet m čembalo Corellijev »Concerto grosso« ki je napisana za sv večer. Posebno opozarjamo da je intimni koncert tokrat v nedeljo ob 8.15 zvečer. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni
99
ELITNI KINO MATICA
TELEFON Zl-24 Danes ob 4.. 7»4 in 9"4 uri
senzacija m atrakcija HARRV PIEL v veiefilmu
R T 1 S T 1 44
Senzacija kakršne Se niste videli.
III
I
u_ podružnica sadjarskega in vrtnar skega društva ima jutn v sredo ob 20 pri Mraku na Runski cesti svoj abor. Vabljen« v»i člani m prijatelji vrtov
u_ Podružnica Ferljalnega Saveza na
joirudični fakulteti univerze v Lju<bijan si je izvolite na rednem občnem aboru lo t m ta-ie odbor: predsednik: Muro Mer har cand .ur., tajnik Ljudevit Jamš, stud-■jut., blagajnik: Vinko Butala, cand. iur. odborniki: Ivan Dvoršak, cand iur., Stan. Ko Osterc. oand. iur., Ljudevit Zupan, cand iu>r, nadzorni odbor: Rudoll Fajs. cand' iur. Franc Jenko, cand iur., Vinko fucko stud mr — Oni tovariši, juristi. lenjaici ki žeie da dob« proiomorane ,e mimaoije S:0venskega pianinsKega <wu štva oa leto 1936 še pred božič«m. Jo naj zroče g vratarju univerze skupno z zne s kom 7 Din najkasneje do petka. 20 t m
u— Komorna šola drž. konservator'ja. ki jo vod- prof Slais. bo nastopila na II. javni produkciji konservatorija ter bo izvajala izključno >e komorna dela «kl«d itelj« Co-rellija Produkcija bo v petek 20. t m. ob 6.15 v Filharmonični dvorani
u— Drevi ob 20. bo prv3 plesna vaja slušateljev abiturijentskega tečaja v dvorani Trgovskega doma. Ro~ny! Vljudno vabljeni!
u— Iz sodnopisarniške službe. Pred ko misijo apelac'jskeiga sodišča v Ljuhljam sta napravili I pisarniški izpit zvamčnio )krožnega sodičča v Ljubljani Karla Kranjčeva s prav dobrim in Ida Pavlinova z dobrim uspehom.
cs^btualnejši
film sezone
1
ne g
„_ Po jubilejni skupščini Trgovskega
oolniškega in podpornega društva- V poro* jiiu o jubilejnem zboru TBPD. ki ga je ob-avilo ponedeljsiko »Jutro«, se je vrinila majhna formalna pomota, ki jo danes po-uravhamo. Zbornico za TOI sta na skupščini zastopala predsednik Ivan Jelacin m
tajnik dr Pless.
_ umrla je v nedeljo gospa Helena
Paplerjeva, vdova policijskega okoliškega nadzornika. Dosegla je lepo starost 75 let. Stanovala je na Poljanski c. št. 48. Njen pogreb bo danes ob 16. Naj v miru počiva.
u— Zagonetna neznanka na policiji^ Z ■dgoneke Postaje v Logatcu so pripeljali ia ljubljansko policijo čudno, P« videzu nekaj nad 35 let staro, hrvatsko govorečo aensko, ki ne ve dati o «ebi nobenega ia-icsljivega podatka tn odgovarja na vsako vprašanje samo >Ne znam«. S težavo se im ie že v Logatcu posrečilo, d« so spra vili lz nje izjave, da se piše Ana Prašni tn ia je doma i<z Senja v primorski banovin-A ko so povpraševali pri tamošnjib oblasteh »o izvedeli, da tam ne poznajo ženske • ega imena Neznanka je majhne, čokate »ostave raševnata obleka pa jo izdaja. ia je bržkone pobegnila te kakšnega zavo-
. _ Obiščite veliko nmetniffko razstavo ' opifevem paviljonu, ki »stane odprta nžtfne praznike.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI
TELEFON 33-87_
i»RVlC V LJUBLJANI !
SENZACIJA SEZONE !
E V 0 L T A
Napeta vsebina. Romantična ljubezen. Krasni posnetki iz zoološkega vrta. Nekaj samo enkratnega I
V dopolnilo Foxov zvočni tednik ! Film predvajamo samo v torek, sredo
in četrtek ob 1. in 9. uri. Znižane cene! Predelana aparatura!
V soboto premiera duhovite .»perete. BLAŽEM MED 2ENAML
Iz Maribora
Z redom Belega orl* V. reda je bil
odlikovan upravnik mariborske moške kaznilnice g Niko Vrabl. Iskreno Čestitamo!
a— Hadži ttaden Mu-tafa t Maribora. Znani pisatelj in novinar z Jave. Hadži Raden Mustafa pride te dni v Maribor in bo v petek 2q t- m predaval v Ljudski univerzi o svoji domovini
a— Gledališke novice. V režiji odličnega režiserja ljubljanske drame g- Cirila De* bevca bo v soboto 21. t. m. premiera M Rostandove drame »Veste. Na Prv' tožični praznik bo premiera znane Kalmanove operete »Bajaderac.
a— Slovesna izročitev sokolskih znakov deci in naraščaju. V Narodnem domu je bila v nedeljo svečana izročitev predpisanega sokolskega znaka deci in naraščaju Zgornja dvorana je bila nabito polna eo-. kolske mladine ter okusno okrašena z ze» lenjem in državnimi barvami, v ospredju pa slika prvega Sokola kralja Petra II. Pri-svojo udeležbo župni po6lovodeči podstarosta srčno sokolsko slovesnost sta počastila s br. Ljudevit Kranjc in župni tajnik M. Doj-činovič. V krasnem sporedu so se vrstile točke programa in je po uvodnem pozdravu pojoče sokolske mladine spregovoril tople in prisrčne tesede matični starosta br. Fra-njo BureS. Po ljubkih deklamacljah In nekaterih glasbenih točkah je govoril o po* menu sokolskega enaka br. Lavrenčič. nakar so matični funkcionarji pripeli Sokoli-čem na prša srebrne sokolske znake in tudi deca ki ie bila prevedena v naraščaj, je
ZA PULLOVEIUE PRISTNA
ANGLEŠKA VOLNA
Toni Jager, Dvorni trs 1, Ljubljana
dobila svoje znake Izredno uspeta sokolska mladinska slovesnost se je zaključila s himno >Hei Slovani«..
a— Ob velikem spremstvn so pokopali na pobreškem pokopališču dobro gospo in mater Mariio Zfokarnikovo Plemenita rajnka je mati bolnišniškega uradnika g. Viktorja Zlokarnika in tašča poslovodkinje prodajalne tukalšnje Tiskovne zadruge ge. Zlo-karnikove Lepa udeležba ,ia pogrebu je do-*az priljubilenosti blage pokojnice v v5"!1 slojih prebivalstva.
a— Čeden kavalir. Tovarniška delavka Julijana se je napotila proti zastavljalnici, da bi tamkaj z zastavljalnim listom dvigni« la zastaviieni površnik Spotoma se ji je pridružil neki znanec, ki ji je dejal, da je on tudi namenjen v zastavljalnico in da ji lahko op dvigne površnik. Dala mu je de» nar nakar sta se dogovorila, kje se bosta sešla. da ii bo izročil površnik. Julijana je čakala in Čakala, znanca pa ni bilo. Minil ie teden, minilo je 14 dni in ker ga le ni :
H Zvočni kino Ideal m
Danes ob 4. 7. in 9-15 uri nepričakovana premiera velefilma
LJUBIM ŽENE
Clark Gabte — Carola Lomhard
Ganljiva zgodba žene, ka je žrtvovala vse, da zadrZi ljubezen moža
a— Za 85 par premoga, mesec in teden dni zapora Mali kazenski senat je včeraj obsodil pomožnega delavca Štefana uslužbenega v železniški delavnici ker je ukradel 5 kg premoga v vrednosti 86 par, na mesec in 7 dni zapora, pogojno za dobo 1 leta
Iz Cdja
I
ie pravo iznenadenfe in velika umetnina
I
bilo. je zadevo prijavila orožnikom. Škode trpi 140U Din, za »znauceuu pa poizvedujejo.
a_ »Žrtcvc limhnškega razhojništva brez
sledu izginila. Od doma ie poLegnil pred dnevi llletni dijak Josip Curič iz Limbuša, ki je, kakor znano, fingiral limbuško »raz-bojništvo«. o katerem smo izčrpno poročali Tukajšnja realna gimnazija je pred dnevi prejela neko anonimno pismo, da je imenovani Josip Curič bolan v bolnišnici in da ne more v šolo V bolnišnici pa ni bilo sledu o Josipu Curiču in se vršijo poizvedbe glede njegovega pobega.
Smučarji! Pomnite, da je URAN KREMA zares edina specijalna Za Vas Nikoli ne boste vedeli, kaj je lišaj, razpokana koža lica in rok, četudi ste oa ostrem vetru m mrazu — samo ako se dobro masirate z URAN KREMO.
a— »Abesinoe« pri Grafa. Policija je are-irala 471etnega moškega, ki je dejal, da je iz Abesinije Pozneje se je dognalo, da je njegova domovina nekie drugje. V zvezi s tem so se po mestu razširile najgorostasnej-še govorice češ. da se pri (rrafu nahaja neki abesin«ki ras, poglavar itd. Zadeva je sedaj pojasnjena.
e— Na lednem članskem s^tanku JNS
za Ceuje in u.^ioo, ki Oo juiri ui Zfl. v Uei/>KcJii domu, bo poiočai narodni poam-nec g Ivaai Preko''s>tk o političnem položaju in deiu skupsčijisikji ^aboiov.
e— Napravile red! Ravnateljstvo dat dvorazie^die trguv*>ke šo^e v ceiju je ne. davuo pn'isui>o zavoninu u/aruzfcuje »Kuiu tan< na trgovski šoli. dia je stopilo iz Zveze ku^liuunh drušiev v Ljubljani, in je jKorotanu« tudi piepove<lalo Miklavževo obuaritev. Trgovca, ki so darovali blago, «e<isij vprašujejo, zakaj ni bilo Miklavževe obdaritve. Bivši čiaui »porotaua«, katere ga delovanje je sedaj skoraj popom^ma zamrlo, prosijo ravuateljstv0 Trgovske Šole, da razčisti zadevo in ukrene vse potrebno, da Se delovanje »Ko^ut-a^a« sp«t oživi.
e_ Umrl je v petek v Zavodmi t starosti 44) let g. Vaieutin Lebič. hišni posest-nik, tesar in polir pri g. Kukovcu ud bivši dolgoletni član občinskega jtbora za Celje-okolico. Zapušča vdovo in Pet nepreskrbljenih otrok — V Ceijski bo.nišni ci sta umria 68 letni dninar Jakob Zurej iz Trnovelj im 44 letna šivilija, vdova Angela Pianinčeva iz Trbovelj.
e— Opozarjamo na razglas o sečnji in prodaji božičnih drevesc, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva
e— Kino Union. Danes Ob 16.30 in 20 30 velefilmi »Valček na Ne vi« ln zvočni tednik.
!Pot R prehladu,
vodi največkrat skozi usta Zato si pogosto* desinficirajte usta in grlo s
Mr. Bahovčeviint
P9
S mre (ca

bonboni
iz smrekovega ekstrakta tn mentola, ki ublažijo kašelj tn hripavost. Zavitki Din 4.— in L m fj— v leKarmtn m uro v ijah Apoteka
Mr. L. Babovec
MTTBUANA tunigiuuu irjj iter. 12.
osno

gospodarstvenikov. Industrijcev, trgovcev, obrtnikov in vseh podjetnikov v borbi proti krizi jemlje po vsem svetu vedno močnejši razmah in — kakor povsod Ugotavljajo — ima borba tudi vedno večje uspehe. Najvažnejše je, da so podjetniki vseh vrst v tej borbi mobilizirali vsa reklamna sredstva od plakatov, svetlobnih reklam
dc veti a Hanona«
kakor imenuje trgovski svet časopisne oglase zaradi tega, ker zadenejo vedno v polno, v velike množice kupujočega občinstva. Mesec december je posebno važen v tej dobi splošnega oboroževanja proti krizi. V vseh časopisih se vidi, s koliko voljo, premišljenostjo in originalnimi idejami znajo privabljati moderni trgovci nove odjemalce ter obdržati svoje stare. Vidimo tudi, kako spretno znajo vzbujati pri najširšem krogu potrošnikov čut potrebe po teh in onih novostih, po že znanih predmetih in blagu. Vse tvrdke in sploh vsi oglaševalci vedo, da je čas pred velikimi prazniki v vsakem oziru trgovsko najživahnejši, ker si hoče pač vsak po svojih močeh nekaj nabaviti. Zaradi tega je treba v tem času pokazati vse, kar podjetje ima, nudi, in česar je sploh zmožno. Najvažnejše za vsako podjetje je organiziranje ali utrjevanje poti do odjemalca in, če je kdaj čas, da se ta pot pregleda in utrdi, je to gotovo meseca decembra pred prazniki. ko se vsak naročnik in čitatelj časopisov še posebno poglobi v njegov oglasili del. Premnogi primeri dokazujejo, da pade vsaka, nekdaj še tako znana in sposobna tvrdka v pozabo, če ne izpolnjuje najvažnejše zahteve časa, da se o najbolj važnih prilikah predstavlja kupujočemu občinstvu, vabeč ga s svojimi oglasi k posebno ugodnemu nakupu blaga. Citatelj vsakega razširjenega lista si sam doma prireja neštetokrat, prav za prav vsak dan, zlasti pa o priliki tako važnih praznikov, kakor so ob zaključku leta, važen pregled vsega podjetništva v kraju, okraju in širom domovine.
Moč pravilne, smotrene reklame se občuti pri nas v slehernem, še tako skromnem domu. dočim pri podjetništvu in trgovanju še vedno lahko opažamo, da ni pravega smisla zanjo. Mnogo je trgovcev in drugih podjetnikov, ki se reklamnih sredstev poslužujejo smotreno in z najboljšimi uspehi, so pa med drugimi tudi nekdaj sloveče tvrdke. ki so se popolnoma odtujile velikemu krogu odjemalcev samo zaradi tega. ker se jim niso ali niso znale predstaviti ob pravem času. Nazadovanja mnogih tvrdk ni v toliki meri kriva splošna kriza, kakor pa dejstvo, da se niso znale ob pravem času in na smotren način predstaviti velikemu krogu odjemalcev, ki jih je izgubil iz spomina, ker jih nikoli ni našel v oglasih svojega dnevnika.
Ko predočujemo našemu podjetništvu in trgovskemu svetu moč reklame in silno voljo ter požrtvovalnost modernih trgovcev in drugih pridobitvenikov, ki iz pojavov splošne krize črpajo tudi ideje borbenosti in odpora, moramo opozoriti na največji in še vedno pri vseh kupčijah močni krog »Jutrovih« naročnikov in prijateljev. Ti naročniki in čitatelji so tudi najvestnejši bralci oglasov, ker jih smatrajo za kažipot pri nabavah vsakdanjih potrebščin, še bolj pa pri vsem tem. pa potrebujejo za razne družinske in svečane prilike.
Gg. trgovce in podjetnike, ki bodo hoteli za velike kupčljske dneve pred božičnimi prazniki uveljaviti «voio vnlio In borbenost v boiu proti krizi, izkoristiti v naši ožii domovini najmočnejšo rnihlikaoltsko silo *Jntra«. prosimo. <la nam svoja naročila za oglase, ki nai izide?« v naslednji številki »Jutra«, dostavijo en dan prej v dopoldanskih nrah. Naročila *a oglase, Id naj izidejo v »Jutru« zjutraj 22. t. m., za taUnTva.no »rlatn nwWW. oa prosimo, nai nam dn«fcavf!o najkasneje do petka dopoldne. Oglasni oddelek »Jutra« ima telefon 24-92, 84-92 ln 33-92.
P © R T
Zaključek skupščine nogometnega saveza
Na poti k profesionalizmu — Do državnega prvenstva bomo prišli preko podsaveznega prvenstva
dvojnem putalnem sistemu V teh finalnih tekmah bi sodelovali samo prvaki podsa
Beograa, 16 Lecembra. Včerajšnja skupščina JNS je traiaia do 6. zjutraj Najvažnejša vprašani« ao se razpravljala ponoči tako da v včerajšnjem poročilu še nismo mogli objaviti končnih rezultatov teh problemov
Kakor vsako leto se je tudi včeraj na skupščini zopet razpravljalo o sodniškem vprašanju Končni rezultat je bil da je bilo s 360:62 glasovi sklenjeno, da oni sod niki. ki n,iso predložili tozadevnih prošenj, ne bodo sprejeti nazaj v vrste sodnikov
Nato ie v imenu odbora petih g. Dem-bič od zagrebške Conoordie sporočil novo stilizacijo § 7, odnosno 20 splošnega pravilnika ter § 23, ki govori o sklepanju pogodb igralcev O tem vprašanju se je razvila zelo ostra in dolgotrajna debata V zelo težki atmosfer se je nato glasovalo o tem predlogu Pivu glasovanje je dalo 236 glasov za status quo glede amaterzma a 201 glas za raovo stilizacijo G Hadži pa je nato objasnil. da je bilo g!,»sovunje nepra. vilno ter odredi,] drugo Pri trm je 245 delegatov glasovale za now stilizacijo. 237 pa za status quo Pa tudi to glasovanje ni obvel javljalo in delegati so morali glasovati še tretiič. Pritretjm glasovanju se je 321 delegatov izjavilo za novo stilizacijo, 22° pa za dosedanjo stilizacijo o omete, rumu.
Nova stilizacija o amaterizmu Sprejeta stilizacija o amaterizmu se g'e-•r: Amaterizem v smislu § 20 splošn^-oa pravilnika dovoljuje klubom, da dajo igralcem odškodnino za izgubljeni ča*> ob priliki potovanj, treninga in tekem a sorazmerno od izgubljene mezde. Maksimalno višino odškodnine določilo klub a odob"i jih odbor za pobijanje ppofesio-aizma pri JNS. Krš;tev določbe v amaterizmu pomeni. ako bi igralec zahteval ali k'ub daj večjo odškodnino za izgubam delovn čas 7.a svoje prireditve bosta da'« odškodnino podsavez ali 6avez. Ta odško^n na pa ne sme biti večja, kakor jo dajo klubi svojim igralcem
Ni kršen princip amaterizma: 1 ako se da igralcu pomoč, če pride v gmotno težk položaj, 2. ako se zaposli igralec ter dobi pošteno zaposlienje
Paragralu 8., čl 3. se doda nov odstavek, ki se glasi: Novo verif cirani igralec more izjaviti, da se želi verificirati za dcičnj klub za gorov čas Ze verificiran igrlec more dati naknadno tako izjavo Verfici-r>anje te izjave spada v delokrog p-ni&ave-za. a potrdi ga odbor pri savezu Sk'epa-nje posebnih pogodb o prevzet ju igra!cev med posameznimi klubi ni dopustno
Drža\'no pr\-enstvo
Po daljšem odmoru je prišle na dnevni red najbolj delikatno vprašanje, t. j. od> igranje državnega prvenstva V debati ki je trajala zelo dolgo v kateri ie sodelovalo več govornikov, jc g Hadži obrazloži! stališče JNS Izjavil je, da ie bilo skupščini predloženih 10 predlogov Predlog zagrebškega podsaveza. tako imenovani Rer gerjev predlog, ie bil odklonjen s 411:99 glasovom Po dolgi deb3ti se ie prešlo na glasovanje: za Mgr ali za podsavezno prvenstvo S 388 proti 151 glasovom je zmagalo načelo podsaveznega prvenstva.
Glede novega načina državnega prven* »■tva je inž Popovič iz Sarajeva predlagal, naj se iz%ede podsa vezno prvenstvo, po n« terem bi prišlo do finalnih tekmovanj po
vezo v Ta predlog j« podpiralo 10 podsa vozov, in sicer Ljubljana. Skoplje Nil Kra gujevac. Novi Sad Petrov grad, Subotica. Osijek, Sarajevo in Cetinje.
Tajnik g Milanovič se je Izjavil proti temu predlogu Zastopnik zagrebškega pod saveza pa je celo zaklical: »Šestega januar* ja bomo imeli izredno glavno skupščino, na kateri bomo sprejeli »istem Mpe«
Ob 3. uri zjutraj se je pričelo glasovanje o dveh predlogih. In siceT o predlogu »ni Popovi č in o predlogu g. Martinoviča Predlog inž. Popo-vida je bil sprejet z 389:114 glasovom
Delegat Hajduka, g Kaliterna Ie nato izjavil v imenu Gradjanskega Concordie Haška. in Hajduka, da imenovan' klubi ne bodo sodelovali v takem državnem prvenstvu, ker po pravilih v to niso prisiljeni.
Skupščina je nato rešila nekaj upravnih
vprašanj Med drugim je dala Pet raku in živkoviču odpustmeo za šv carski, odnosno franooski savez. Skupščina se je končala ob 6. zjutraj.
Plavalna sekcija Sf( Ilirije vaJbi vse
avoje članie ua aujtui članski sestanek da-aes ob 18.15 v restavraciji štrukelj.
SK Reka. Drevi ob 20. izredna seja upravnega odbora v gostilni konzuma na Glincah Vsi igralci morajo do 24. t m. prinesti upremo gospodarju Sajetu. Tržaška c. 4 (Smučarska sekcija). V četrtek ob 20. v gostilni »Konzum« aa Tržaški cesti sestanek tekmovalcev in smučarjev. Strogo obvezno-ker je lo zadnji sestanek pred tekmami. Istočasno vpisovanje novih članov sekcije.
Vremensko Por°6"o JZSS: Pokljuka. 15-lecembra: tem p —6, oblačno, mirno. 40 cm snega, sneži, pršič. Smuka idealna. Zelenica, 14. decembra: —4, oblačno, mirno, na 80 om podlagi 10 om novega pršlča Smuka idealna Blstrica-B0h. jezero, 16 decembra: —3 C, oblačno, 40 cm pr&iča Smuka prav dobra Bled, 16. deceambra —6 C, oblačno, po malem sneži, na 12 cm podlagi 3 om pršiča Kranjska flora, Ra. tečK-Planica, 16 decembra: —5 C, baro meter se dviga, visoka megla, 40 om sre-ža Vršič, srnica in Tamar, 16. decembra: 100 om pršiča.
Gospodarstvo
Za zaščito ljutomerčana
Pred kratkim je imela vinarska po-
druzoitca v Ljutomeru seaianeK vinugrari-aii&ov, aa se spui žt^aujujeu o zaščiti ui>iua-cega pndeujia. iiaiaKii neuSoonega vrtauue-aa je bil obisk bolj pičeu, venaai so uu«. it^ouei vp-iitssauje temeljito obravnavali, predsednik g. Zeuuijič je v uvodu poaJ<ra-vii direktorja v p. g. Zmavoa. preu^eiUiika Vinaaišidegtt društva g peiova^ja m kmet referenta žniii&išiča. Nato je poroča, da je prošnja za zasedo »ljutomerčana« vložena ter navajaj kričeče dokaze za to. da je ta zašč ta potrebna Nato je tajnik g Lipovec prečuiai osnutek posiovuika ^a oiaufc. katerih pridelek bi se zaščitil, iu § 7 venskega iakooia, ki je piav dober, pa ga ponija § 23 pravrnuiia, ki djovo»juje me šanje vina skoraj do Polovice Navaja pri mer, da dobi konzum en t v enem litru vina le eno kapljico »ljuujmerčaua«., ako se trije pcekupoi tega vma po^užijo aa poredno omenjenega uovo^jenja. U ZniUaru-je Poročal o že storjenih ukrepih giedt zaščite Za to akcijo je tudi sr©ski kmetijski odbor dovolil znatno podporo. Direk. tor žmavc je piedmet razgovora še vsestransko pcjasnil; temeljne smernice je ok začrtaj že na zborovanju 29 seplemubra t. L Grajal je, da se tudi po gostu nab v naših vinorodnih krajih ue toči povsod dobro vino. Debata o mejah zaščitnega okoPSa se je kon ala s sporazumom, d« sestavljajo jedro okoliša občine Ljutomer, okolica, Kog, Sv Mikiavž. Ivanjkovci in Hum Od sosednih občin pa se priključi jo vrhi. ki spadajo v to akcijo V ožji odbor z« aa&čito Se priiteeneta še dva vinogradnika ta prizadetih občin ptujskega sreza. V njean so torej gg. Zern jič Fric. Rajh Jakob. Lipovec Jgnac. Žnidarič Ja. koib.. Petovar Lovro in Tomažič Josip Do. segei se je nato tudi sporazum glede trs-nih sort Trsnemu izbo,ru 6e še pridasta renski ml in g in tram in ec, črta pa se mo dri burgundec, ker prihajajo samo bela vina za naš okoliš v pošteiv!
Vinogradniki So ostro obsojali dejstvo, da se za staroznane ljutomerske gorice rab! v zadnjem času naziv »onnoško.lju
tomerski vinarski okoliš«, dael gre v©8 pridelek iz njih v svet pod imenom »iju tomerčan« Ogorčenje pa je zbudilo poro čilo, da je neka vinska tvrdka v Ormožu uvozila tri cisterne banatčana Na vpra. šanje. pod katerim imenom je šlo to vino v promet, si lahko vsak sam odgovori — V zvezi z določitvijo zaščitnega okoliša se je sprož?l* že dolgoletna želja nekaterih vinorodnih občin ptujskega sreza. d« bi se Politično priključile ljutomerskemu srezu kar je bilo že večkrat sporočen, n« ofUnčilm« mesta Pestem ek je bil zakliu čen z uent.orv'tv«V>. da s* jo pTnibVm za šč'"te znatno razširil preko prvotnega na črta.
Go«oo(tarKke vesti
=Za tuje lastnike naš;h vrednostnih papirjev Z odlokom finančnega ministrstva z dne 12 t m je stavljeno Narodni banki kraljevine Jugoslavije v dolžnost, vodi* ti nadzorstvo nad domačimi vrednostnimi papirii ki so last tujcev. Z istim odlokom je odrejeno da so ti vrednostni papirji založeni samo pri denarnih zavod;h. ki lah* ko posluieio z devizami Zaradi teh sklepov poziva Narodna banka vse depozitar-je. ki nimajo pooblastila za posle z devizami in pri katerih so domači vrednostni papirji oseb ali tvrdk s prebivališčem v *u« jini da ravnajo po določbah navedenega sklena in da nrocijo Narodno banko za dovolienje. da lahko prenesejo te vrednostne papir ie tu ice v v depo pooblaščenih zavodov Vse formalnosti prenosa ie treba izvesti najdalje do 15. januarja 1 1936.
= Novi zvezek tarife za prevoz blaga med jugoslovenskimi in avstrijskimi železnicami v jugoslovensko avstrijski železniški zvezi stopi v veljavo 1. januarja Zvezek obsega posebne dopolnilne določbe k mednarodni konvenciji o prevozu blaga na železnicah in splošne tarifne določbe Aneks
»Bugec vas primi!« je Grafenauerjeva vdova v nedeljo pozd avila vsakega po-grebca, ki je prišel na Brdo v Z.iljski dolini pokropit pokojnega Franceta in ga spremi' do groba Prišli so mnogi, zelo mnogi. Ne samo t> koroških tal, — tudi spo štovalci in tovariši iz Jugoslavije. Zastopa-no je bilo Slovensko poetično društvo v Celovcu, kakor Klub koroških Slovencev v Ljubljani s svojimi podružnicami Zgrinjale so se mno?ice k pogrebu, veličasten je bil pogreb A vendar iih je še toliko ostalo to stran Karavank, ki 3o si zaman želeli pohiteti to nedeljo v Zili=ko dolino Meja je pač meja in Ziliska dolina je da-leč. Pa veUko je tudi slovenskih eno? in fantov po Koroškem, ki so šele v nedeljo po maši izvedeli da je njihov najboljši besednik izdihnil Ker je bilo pom >toms rečeno, de bo pogreb že dopoldne, nisc več utegnili pohiiet tja Nemški ''st* niso niti črhnili o smrti 6'ovensket1« p-vobo^ite lja. vsak naš kmet in župnik na Koroškem pa tudi nima radia Treba bo večje povezanosti k; naj jo organizira Slovensk' po'itično društvo v Celovcu. Novica kakor je smrt Franceti Grafenaueria ki so ga tisoči od Zile do Mežice in Djekš iskre no ljubili, bi morala iti po deželi iz vasi v vas.
Grafenaueria je smrt rešila trpljenja ki ga je povzročal rak trebušne slinavke A še v poslednjih borbah — v četrtek je ves dan medlel med življenjem in -mrtio — je večkrat spregovoril njegov bistr duh, da tudi niegova netimrjoča š^gavost Saj je bi' France Gra*enauer na ipristneiši fin duhovitega Ziliana mož iz k'epkef« starinskega naroda na skrajni narodnostni meji Zato so tud ob njegovj =mrti in pogrebu priš1i v posebni meri do izraz« «tar? zil-ski običa}i- »varovali« so ga kak^T pravijo bedenju ob mrliču m onr«vliai: nro litve ki imaio čisto svoi zvok svojo melodijo Poslani«"ie Vercey jn tako doma kakor drugod med SVivenei zato so bil' vs4 oni tervi preprost zeleni venci s črni. mi Jakovi tem prepričeva'nej§i dokaz ka ko zelo so Grafenaueria cenfi niegov nai oži priiflteM'" iz Pazeča iz Hoč iz Dul i? Narvolia Iz ^el z Rrdjt in ostalih vasi k: »0 zdriižpne v br idko ihMno Nflilenš' pp fe seveda bil venec kluba koroških Slo.
Kmalu no poMn»»vy so se račele n« Mo. ste ValroT ee imenu'e lrr*» nad R-d^m »p nad 7i!o k'er s»oil G"»f<»nane-Sev skrom ni dom. ogrinjati gruče pogrtbcev, črno
GraSenauerja
i opravljenih mož- fantov v ze'enkastih in lodnosrih ob.ekah žena in dekiet . ki nosijo črne rute prav tako prevezane kakor Crnogorke in Reziianke in dost otirok je prišlo v starši mladine ki je 6net enkrat lahko družno žebrala tako kakor solzni očetje in matere
Brdski župnik Eger velik sivolas, tudi nekoč v preganjanju 'zkušen 'e pred hiše zapel pogrebne molitve pripev«'« sta mu dva župnika iz soeedniih far in vsem trem je otožno zvene' glas ob joku svojcev Potem so se og'«sili domači pevci ki jih uči mlad' brdsk- organis* Ulrik Rauser ki jih m mnogo in šele nekai čas« se zbi-aj^ k petiu Tod« niihova starinska pogrebna pesem se ie močno dojmila vseh domačinov zato, ker ie njihova nas zato ker smo jo čuli prvi pot V treh čudovito preprostih kiticah govon mrlič svojcem in pri-jateliem kako «e mora ločiti 'n kako nekoč. k^ otud; nas zadene kosa smrti ravno km«!', da nam tjrob odk'ene skupaj bomo mirno spel'« pa nam naroča v«e dotlej: »Bog vas obvar Bog va.« obvar'. o pozabite me nikdar'« — Vsr pesem »o pevci odpeli, potem pa Je s^om'1 p--ed krsto narodni oslanec <? Karel DoberSek Poslovil se je od pokojnega v menu Narodne skupščine pa tudi kot predstavnik one"« koščka Koroške ki ie nekoč polno zavedna zaupala svoie glasove Francetu Graben, auerju in se po prevratu rešil« v Jugosl«. vi jo Slovo. k? g« je opravi! g D-oheršek. in njegovi poudarki pokoinikove brezpri-merne poštenosti iz narodne zavednosti »o napravili na Ziliane močan vtis
Sele ko se je razvil sprevod izp-ed hiše nizdo! ob zasneženih gajih m pobočjih proti Brdu se je videlo, kako mnogo je po-grebcev Spredaj za črnim križem — t ga potem n« pokopališču zasadilo na grob po enakem običaju kakor v naših južnih kr«. lih - je šla šolskd mladina toda žal ne v spremstvu učiteljev Čeprav le bil Grafen iuer tisti, ki je zgradi' šolo n« Brdu današnji Schulhaus Z« mladino možje in fantje Dolga neprekinjen« »enga h ka teri so se priključili deleiniti In prijatelji 12 Jugoslavije Najstarejši meo niimi g Hoehmiiller iz Maribora |e v sp-emstvv rrredsednika kluba koroških Slovencev g dr Felaheri« -7 LmhM«ne nese' b:a*inicf z redom Jugosloven-Ice kr^ne triie d'"g" delegat' «0 nes,|! krasn* ven«»c Za de'e«at-se <ivrsti'i p#»vr; in duhovš*ina r« krs»r
so	z Crr«*en«tierfevn mamo ^ S^er.
ke, oba zeta. vnuki in vnučice. ostali so-
rodniki iz bližnjih in daljnih koroških krajev pa ne samo krvni srodniki. temveč tudi Francetovi bratje po srcu in zavesti, stari koroški narodni stebri, k^kor so Voi-pernik in Falej. AichhoJzer in Miha Gra_ fenauer z njim pa zastopniki iz vseh krajev Koroške Iz Celovca so prihiteli in se spotoma pnkliučili sprevodu, konzui Ko-sier monsinjoT Va'entin Podgorc. prof dr Tischler in Zwjtter Žalni sprevod je za_ ključila nepregledna vrsta žen« in deklet
Pokopališče je daleč onkraj farne cerkve, za samotnim tihim gaiem Nanj zre Pob-rač ki se je ta dan ves skril v megle z druge »tram Zile pa zro ▼ dolino strme Karnske planine. V dolini proti šmohorju so zadnje tri slovenske vasi. Velika vas. Potoče Limarče Komaj komaj )ih zaznavamo le'o je snežiti ko se je sprevod zgrnil na rvokop«!?šču okrog jame blizu zida Pogrebne obrede je tu vršil monsin-jor Podgorc Domači pevci so lepo zapeH »Nad zvezdami*. Potem pa je «»o«pod monsmior povzel besedo in se v dolgem govoru poslavljaj od pokojnega ki ga je oris«l kot vzornega narodno zavednega krščanskega moža Primerjal ga ie svetniku Krištofu čigar podob« je naslikana na t©_ 'ikih koroških cerkvah. Kakor }e Krištof nosil ljudi in ne^o? samem Krlst« ?ez hu-doirrni potok, tako je France Grafenai-er prevzel nase breme odgovornosti in skrbi za svoje drage koroške rojake in se }e prebijal čez hudournike 5n skozi viharje Gra_ fenauerju so se zgodile mnoge krivice, tli kakor le on odšel r»ot večnosti tako pridejo nekoč nred »o^bo tudi vsi tisti, ki so ga preganjali . M~n«jnjor Podgorc je govori' dosledno v blagoglasnem koroškem narečiu Prav t«ko se je v presrčni domači besed/ no^lmvil od «vnie«n d-a«ega prijatelja brdski župnik Ebner (V"r«išpja navedba da je govoril tudi nemški, je bil« pomotn«)
Pevci iz Brnice. ki so se prišli korpora-tjvno po»'ovit poleg dTu<*ih Brničanov. so tudi ob grobu Franceta Grafenauerja opravičili sloves enega n«jbo' iših zborov n« slovenskem Koroškem. Niihova »Vigred« ie plava'« nad z:m«ko pokrajino krasno ubrano Poslednji pa se ie od pokojnega poslovil g. dr JuMi Felaher, državni tožilec v Lf'ibljani dom« Iz sosednjih Me. lošic Sporočil je pozdrave vseh koroških rojakov, ki bivajo ▼ Jugoslaviji posebej pa se Je Franretu zahvalil » imenu v«eh brdskih študentov ki jjh |e pokojni spravil v šole da bi neko? vztrajno <slu*i'i n« rodu Vsi 30\ izpolnjl' niegove nade a France Grafenauer je še na stara 'et« bi1 v svoi'h željah m na.dah »-mel<*'ši kakor •nladina Govor o dr F»»loherv» le h'i kra frk fl lf s cvoii> ^(J-^a+os^tp nfl imn'"''! in ns''i»nši. /aključi' relj.*a«tno pogreb"-
S snežinkami je ob neutešnem joku dru.
s tarifnimi popusti Izide kasneje Obenem Mapi v veljavo novi »eznam prog in razdalj za prevoz blaga med jugoslovenskimi m avstrijskimi železniškimi postajami Seznam obsega poleg uvoda o njegovi uporabi še poseben seznam jugoslovenskih, odnosno avstrijskih prometnih področij, spisek za odpošiljanje in razdalje na jugo* slovenskih m avstrijskih, odnosno avstrij-■»ko-madžarskih progah Istočasno stopi v jugoslovensVo-avstrijski železnici zvezi v veljavo nov« tarifa zvezek 2 a in 2 b tarife po predmetih za prevoe blaga od avstrijskih postaj na jugoslovenske postaje. Zvezka obsegata v zbiralni mapi tarife za izvoženo blago s posameznimi vozninskimf postavkami za jugoslovensko*avsitrijske, odnosno avstrijsko-madžarsk« proge.
= Izplačila po nemškem tn italijanskem kliringu Po poročilu Narodne banke je bil 16. decembra izplačan po nemškem kliringu kot zadnji avizo št. 9.153 od 15. junija, po italijanskem pa avizo št. 76.480 od 19. avgusta.
Borze
16. decembra
Na ljubljanski borzi je deviza na Amsterdam popustila, med tem ko so se okrepili Bruselj, London, Nevvork in Praga. V ljubljanskem privatnem kliringu so ostali avstrijski šiHingi neizpremenjeno na 8.85—8.95, grški boni so notiraK 30.15— 30.85 in nemške marke (MtrtnSke nakaznice) 14—14.20 V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.94, grški boni po 31, angleški funti po 249.67.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda malo popustila in se je za kaso trgovala po 365 ta 367 (v Beogradu po 364.50). Nadalje je bil promet v 4% agrarnih po 46 in v PAB po 238.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2965.72—2980.32, Berlin 1756.0&—1769.96, Bruselj 738.^3— 743 29, Curih 1421.01-t 428.08, London 215.28—217—34 Newyorb 4&14.73—4381.05, Pariz 289.60—291.03. Praga 131.63—182.73.
Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38. London 15.1860. Newyork 308.25, Bruselj 52, Milan (klirinški tečaj) 24.82, Madrid 42.2250, Amsterdam 208 80 Berlin 124, Dunaj ">6.75, Stockholm 78.30. Oslo 76.30. Kobenhavn 67 80. Praga 12.79. Varšava 58-20, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 364—365, 4% agrarne 45.50—46. 50. 7% Blair 71.75 bi., 8% Blair 81.50, 7% posojilo DHB 75—76.50, 6% begluške 61—62 6% daJm. agrarne 60—62, 7% stabilna. 77— 79; delnice: PaB 237—238, Trbovlje 120 den., šečerana Osijek 135 bi.
Beograd. Vojna škoda 363—364 (364.50), za dec. 363.50—364, 4% agrarne 45—46, 1% stabiliz. 78 bi., 6% datan. agrarne 62.25—62.75 162.50), 6% begluške 64.25— 64.50, za dec. 64 25—64.75 (64.50). 8% Blair 81.75—82.25, 7% Blair 71 75—72 50 (72.50), 7% posojilo DHB 76 dem.. Narodna banka 6350—6500 (7400—6450), PAB 238—240.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chlcago (16. L m.) Začetni tečaji: Premica: za maj 99-76, sa jul. 101, za dec. 102; turščaca: za maj 60.25, za jul. 90.6260 za dec. 57.8760
+ W In ni peg (16. t m.). Začetni tečaji: pšenica: sa maj 90.1250, n jul. 90.3750.
+ Novosadska blagovna b0rza. Wne 16.
L mj Tendenca prijazua frucnei srednji. Pšenica: baška 169 — 106; baška, ladga TL s« 171—173; baška ladja Begej 170—172; sremska tn slavonska 162—104; banatska 162—167; Oves: baški, sremski tn sJavoo-eki 130—132.50 Ječmen: ba6kj m sremski, 64 kg 132.50—137.50. Turičica: baška, sremska in banatska stara 106—106; baška. sremska in banatsk« nova 101—102; banatska 104—106. M0ka: baška in banatska »Og« in »Oggt 237.50 — 362.50; »£< 217 50 — 242.50; »5« 197.50 — 222.50; >6« 17760—202.50; »7< 146—160; »8< 105—110. Fižol: baški im sremski beti bre« vreč, 2 odstot. 230—240. Otrobi: baški, sremski in banatski v ju tastih vrečah 82—86; baški v jn tastih vrečah, lanija 84—8«.
+ Budimpeštanska terminska borz« (16. t. m.) Tendenca nedoločna. Promet slab. Pšenica: Za marc 18.26—18.27, za maj 18.31—18.32. Turščica: Za maj 16.27— 17.28.
RADIO
Torek 17. decembra
Ljubljana U: Šolska ura: Ljubimo jo zemljo (g. Edbin Boje). —12.: Operetni venčki na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Slovenske narodne pesmi na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Koncert slovanske glasbe (Radio orkester). — 18.40: Vzgojm pomen življenja- — 19: Cas. vreme, poročila spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna cira: Iz zgodovine naše zemlje: Rimska doba (dr. Nikola Vulic iz Beograda). — 20: Operne arije s spremi jevanjem Radio orkestra; poje operni tenorist g. Jože Gostic, vmes koncert Radio orkestra. — 21.15; Ci-mermanov trio. _ 22: Cas, vreme, spored, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16.20: Prenos koncerta tepcev.
—	18.10: Zborovsko petje. 19: Godba na pihala. — 19.30: Prenos koncerta z Dunaja.
—	22-20: Komorna glasba. — Zagreb 12X15: Jugoslovenska glasba na ploS5ah. — 17.15: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos z Dunaja. — 21.30: Lahka glasba. — Praga 19-30: Koncert francoske glasbe. — 20.20: Schuter-tov koncert — 20.45: Večer holandskih skladateljev (iz Ameetrdama). — 21.15: Iz We-berjevih oper. — 22.30: Koncert škotskih dudakov. Varšava 20: Cajkovskijeve in We-berjeve skladbe sa orkester in klavir. — 23.05: Plesna muzika. — Dunaj 12: Lahka
godba. _ 15.20: Božične pesmi za deco. —
16.05: Pesem in popotnik. — 17.25: Koncertna ura. — 20.06: Nemška narodna glasba. —20.45: Dunajski zvoki. 22.10: Gaspar Cas-sado—čelo. — 23.15: Jazz. — Berlin 19: Koncert orkestra. — 20.10: Zvočna igra. — 21.16: Orkester in solisti. — 28: Prenos iz Miinchena—Mlinchen 20.16: Zvočna igra— 20.45: Orkestralen in pevski koncert.—23: Nočni koncert.—Stuttgart 20.16: Prenos iz Mflnchena.— 20.45: Simfoničen koncert — 2245: Cbopinove skladbe.—23: Lahka godba.— 24: Koncert Weberjeve glasbe^
_*. _
Naše gledališče
DRAMA
Torek 17.: Zaprto (Gostovanje t Celjn: Izdaj« pri Novari). Sreda 18.: Vesela božja pot A.
OPERA Torek 17.: Zaprto.
Sreda 18.: Kraljičin ljubljenec. Red Sreda-Četrtek 19.: Aida. Red Četrtek.
Občinstvo v Celju opozarjamo na ponovno redno gostovanje ljubljanske drame v celjskem Mestnem gledališču. Naši člani upri-zore izredno efektno dramo »Izdaja pri No* vari«.
Mariborsko gledališče Torek 17.: MalomeščanL B. Sreda 18.: Zaprto.
žice in prijateljev padala prst na krsto, sveta koroška prst. ki smo jo zares tudi blagoslovili s krsto vred. saj je tak običaj, d« vsak pogrebec pokropi pokojnega v jam« z blagoslovljeno vodo.
Vrnili smo se na Brdo. Napolnile 90 se prostorne sobane gostilne Mihe Grafenauerja blizu cerkve ogrel j smo se ob čaju ii? v bratskih razgovorih. Monsinjor Podgorc je za slovo priporočil, naj storimo vse, da
bo Francetu Grafen«uerju postavljen tu na narodni meji lep. dostojen, četudi ▼ zasnovi skromen spomenik. Prireditev je bila soglasn*. Brdo je pomalem že tonilo ▼ mrak, po vsej debelo za sneženi Ziljski dolini so legle modre večerne 6ence Za nami je stalo samotno pokopališče z novim grobom, po zadnrih slovenskih vaseh pa narod, osamljen zdaj bolj, kakor je bil kdajkoli.	R.
IhO p;'
DVAKRATNO BOŽIČNO VESELJE
BREZPLAČNO
DRAGOCEN RADIO APARAT
Zahtevajte neobvezno pojasnila in ponudbe od naših trgovcev
PHILIPS RADIO
Kroglice za dobro letino
Zanimivi poskusi na Kalifornijskem vseučilišču
rastlin v vodnih bazenih
Kultiviranje
Oddelek za rastlinsko fiziologijo na Kalifornijskem vseučilišču je izvršil v zadnjih petih letih nič manj nego 5000 poskusov z novovrstnimi kemičnimi »rastlinskimi kro-glicaimk, ki naj bi rabile povečanju letine. Uspehi teh poskusov so izredni. S pomočjo kroglic so n. pr. žetev pšenice, ječmena, ri-ža in bombaža povečali za 25 do 50 odstotkov nad normalo, pesa. korenje in druge podobne rastline so dozorele 20 do 30 dni prej nego običajno in so bile za 60 odstotkov večje, ne da bi se njihova okusnost zavoljo lega kaj zmanjšala. Vrtnice so dobili sredi zime pri normalni sobni temperaturi v 65 do 80 dneh, mačehe s premerom 10 do 12 cm niso nič posebnega več, v 60 do 70 dneh pa so dobili iz semena vrtne gra-šice poldrug meter visoke rastline s prepolno cveti.
Vsa skrivnost te nove metode je v tem, da dajejo rastlinam v natančnih količinah in pr%rovrstni kakovosti mešanice iz sedmero prvin rastlinske hrane. Te v kroglice združene sestavine raztopijo v »"nlji ali vodi, v kateri naj bi rastlina rastla. Sestavine' so dušik, fosfor, magnezij, železo, kalij, žveplo in kalcij. Vsaka rastlina zahteva drugačne mešanice nekaterih ali vseh teh elementov, eksperimenti pa so ugotovili, da zadostuje 20 različnih mešanic, vsaka za določeno skupino rastlin.
Z rastlinskimi kroglicami so poveeaili be-hi.še za skoraii sto odstotkov, ne da bi postal za človeško prehrano uporabni del rastline zavoljo tega slabši. Krompir je svoje gomolje povečal za polovico, ne da bi vrhnji del rastline postal zavoljo tega kaj
Izročitev Nobelove nagrade
Švedski kralj Gustav V. izroča ge J o 1 i o t-Coriejevi, hčeri soodkriteljice radija, letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo
Bedni konec
kraljevega svetovalca
V bolnišnici v Jassyju je umrl pred kratkim Juon Igiroseanu v največjem pomanjkanju in siromaštvu. Pokojnik je bil nekoč zelo ugleden mož in eden prvih svetovalcev pokojnega rumun^kega kralja Ka-rola I. Imel je tedaj v okolici Bukarešte krasne gradove in palače ter je bil večkrat izvoljen za poslanca in senatorja. Ob izbruhu svetovne vojne se je umaknil na svoja posestva, utrpel pa je kmalu tako velike izgube, da je njegovo na deset mL lijonov lejev cenjeno premoženje skopnelo v nič. Ko je obuboža.!, se je podal na ulico prosit miloščine. Nedavno so ga zaradi popolne izčrpanosti pobrali in oddalo v bolnišnico, kjer je zdaj sklenil 6voje nekoč ugledno življenj'
Chsplm — predsednik Amerike
Neki ameriški list je naslovil na svoje čkatelje vprašanje, katera nepolitična oeebnost bi se jim videla najprimernejša za predsednika Zedinjenih držav. Največ glasov je dobil ChapMn, ki je postaj v zadnjih časih spet zelo popularen. Sledijo mu Jack Dernpscy, Al Jolson in HenrT Ford
Nosno kost si je zlomil
v Zuozu v Švici, kjer je preživel nekaj dni svojih letošnjih zimskih počitnic angleški zunanji minister sir Samuel Hoare. Tukaj ga vidimo pri drsanja
višji ali pa da bi se zmanjšalo povprečno število gomoljev na določenem prostoru. Ce so pa to zelenjavo kultivirali v vodi namesto v zemlji, tedaj je rastlina zrasla dvakrat hitreje, uporabni del rastline je postal še večji in tudi povprečno število rastlin na isti ploskvi se je zelo pomnožilo. Pšenica. ki je rastla v vodi, je bila po zaslugi rastlinskih kroglic dvakrat večja, nego tista, ki je rasla v zemlji.
Ni čudno, da so začeli na omenjenem oddelku delati potem pred vsem poskuse s kultiviranjem rastlin v vodnih bazenih. Pri tem so ugotovili, da je najboljši medij za pridelovanje zelenjave in žit po novem načinu plitek betonski bazen, ki je pokrit s pokatranjeno lepenko ali z gosto mrežo iz močno galvanizirane žice. ki je prevlečena še z grobim platnom. Rastline rastejo v luknjah, ki so tesno druga poleg druge in segajo s svojimi koreninami v vodo, kamor
moli določeno število kroglic oziroma kratkih cevk, v katerih drži mavčna masa hranilno mešanico. Doma uporabljaš ustrezajoče posode
Kar se tiče stroškov tega postopka, je dejal prof. dr. Gericke. ki je vodil poskuse, da stane zgradba 15 do 20 cm globokih betonskih bazenov prilično trikrat toliko kakor vsakoletna priprava istega ozemlja po doslej običajnih metodah. Toda potem drže bazeni pol stoletja in ni treba nobene obdelave zemlje, nobenega namakanja, pletve, redčenja rastlin in drugih podobnih zamudnih in dragih del. Zadostuje, da se bazeni polnijo z vodo in da se od časa do časa obesijo vanje nove kroglice. V ozemljih, kjer malo dežuje, zadostuje ujeti malo deževnice. Množina vode. ki bi po starem načinu obdelovanja zemlje, zadostovala komaj za površino enega jutra, zadostuje za deset juter bazenov.
Jugovzhodna Abesinija
Najlepša živina v Ogadenu — življenje v Džidžigi — Moderno orientalsko mesto z letališči in vojašnicami
lz Dagaiburia, ki ga časniška poročila z abesinskih bojišč v zadnjih časih imenujejo tak0 često, drži avtomobilska cesta skozi popolnoma brezvodno visoko planoto preko Agima, Gobanota in Biladžija. Ti kraji, ki so zarisani samo v najboljših zemljevidih, so bolj slučajno nakopičenje nekoliko tu-catov tukulov (abesinskih koč), ki jim morajo prebivalci ob koncu deževne dobe ute-či v Dagabur, kajti le tam dobe dovolj vode. Severno od Dagaburja naletiš na prve studence šele pri Madžiji Alei kjer se pase na krasnih tratah najlepša ogadenska živina. V dobi suše romajo nomadi od vseh strani proti Ohri Kalifu, kjer je vedno dovolj vode za napajanje živine, čeprav seveda ne toliko kakor v deževni dobi. Pri Ture Dželeju se začenja dežela Duarinska, kjer je v majhni globini povsod dovolj vod6, tako da so izkopali mnogo vodnjakov in redijo lahko večje črede. Duarinska dežela meji na severu na okrožje Džidžige, ki ima na jugu širno ravan in ki se proti severovzhodu naslanja na stopničasto dvigajoče se gorske višine. Velik del trgovine med pristanišči v Adenskem zalivu in abesinsko notranjostjo gre preko Džidžige, ki je listala sčasoma prav impozantna trgovinska metropola in ki je že doslej imela od vojne velik dobiček. Izvrstna avtomobilska cesta veže Džidžigo s Hararjem in Dire-davo, zadnja je velika postaja ob progi Džibuti—Adis Abeba.
Iz Džidžige gre karavanska cesta proti Francoski Somaliji in Avsi, katere poglavar dedžas Jajo je pred časom prestopil baje na italijansko stran.
V Džidžigi je dosti življenja in gibanja.
Tam je cel kup skladišč in tudi nekoliko evropskih trgovin za številne tujce, ki prebivajo v tem mestu začasno ali trajno. V Džidžigi se razvija čedalje bolj prva <*.ity, ki odriva tukule domačinov proti periferiji. Ima tudi svojo oetrt vil, kjer stoje mični bungalowi sredi lepih vrtov. Tu je cela vrsta konzulatov, več grških kavarn, pravi poštni in brzojavni urad ter—kinematograf. V bližini Džidžige je velika katoliška mi-sionska postaja. Evangelska misionska postaja je v švedskih rokah. V bazarih naletiš pred vsem na indijske, perzijske in arabske trgovce.
V splošnem je Džidžiga precej moderno orientalsko mesto z izrazitim mohamedan-skim obeležjem. Lahkoživi lepi možje prebivajo tu in mične ženske, ljudje, ki se zelo razlikujejo od zakrknjenih Tigrincev in napihnjenih Šoancev. Amharci so zelo ponosni na »svojo« Džidžigo. Naredili so iz nje ogromno orožarno in v najbližji bližini so uredili najmodernejša letališča, ki jih ima Etiopija danes sploh na razpolago-Tu so tudi velike vojašnice za najboljše abesinske čete, ki jih instruirajo belgijski častniki.
Neguš je postavil za upravitelja Džidžige enega svojih najboljših in najbolj zvestih uradnikov, pogumnega Afa Voka, ki ie bil v bojih pri Dolu težko ranjen in je med tem laje že umrl. v vojnem poveljstvu Džidžige imata glavno besedo ras Nasibu in Vehib-paša. Cesar se je pred kratkim posvetoval s tema dvema o položaju na svojem najvažnejšem bojišču. Za Abesinijo je vprašanje življenja, da jI uspe ubraniti Džidžigo proti Grazianijevl armadi.
Japonci na Kitajskem
Japonska vojaška patrulja na ulicah mednarodne koncesije v Šanghaju
Eno okradel, drugo odvedel
Sleparski ženin iz Budimpešte
V	Bradiejovicah je policija aretirala 23-Jetnega trgovskega nameščenca Johann a Gatfaila, fei ima navzlic svoji mladosti ie precej pisano življenje za seboj. BiH je že večkrat zaprt zavoljo ženitnih sleparij in drugih hudodelstev. Zadtaja njegova dejanja ga (bodo spravila menda oa dalj časa med) štiri stene.
V	nekem pariškem nočnem lokata ae je Gafifaji pred kratkim seznanil t mlado gvL camko. imela je nekaj prihrankov, pa jo je premotiti, da ee je zagledala vanj ter ga je začela materialno podpirati in se dala pregovoriti* da je odeia z njim v Linz, kjer je.hotel GafifaJ odpreti trgovino _ z njenimi prihranki. Denar je v Linzu skrila Pod blazino, toda čez nekoliko dni ji je ^ssinH. Ko i6 mladega moža postavila na odgovor, JI j« priznal, de. je denar sam vael, pa le zato, da bi ga boflje shranil.
Bila je taiko zaJJufoljena, da ae je s tem od' govorom (zadovoljila. Se isti dan je Gatfal izginit Is Lin za, z nJim je izginil seveda todi deoer, a podjetmd mladenič «1 je vrael aa spremstvo Se neko mlado šivlljico, ki J! je zmešaj glavo, da Je ostavila očetov
Mož, ki je nadziral brzojavke o mayerlin-ški tragediji
v Badnu v Avstriji je umrl v starosti 87 let Julius Schuldes, bivši načelnik avstrijskega dvornega brzojavnega urada. Ze pred 25 leti je stopil v pokoj, v zadnjih časih je pisal knjigo svojih spominov o ma^er-linški tragediji, pri kateri je imel v toliko nekaj opravka, da je takrat nadziral vse brzojavke, ki so šle o njej v svet. Dodeljen je bil v tistem času dvom cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa.
dom. Staršem je pustila pismo e sporočL lam, da potuje v Pariz. Nekodtiko dni pozneje so prejeli njeno pisemce z Dunaja, Potem pa iz Fnankfurta ob Meni. Policija, ki je dotoiHa vpogled v ta pisma, pa ima vtos, da jih Je diktiral Gatftal in da nava. Jajo neresnične podatke, ki naj bi zabrisali sled za beguncema.
IzdaOa je aa njima tiraflico, ki je imela ta uspeh, da so ju že 24 mr pozneje prijela v Budedevioah, od koder Je Gaffal doma. Dekletu so nasvetovaili, nad se vrne do mov, ka/mor pa doslej še ni prispela, Gaf-falu, ki je večino ukradenega denarja že porabil, pa pretipava jo Po vseh pravilih vest
Masaryk kot pre^dent
čast prvega državljana zahteva tudi odgovorno delo
Odstopivši prezident ČSR Tomaž Gar-ri/gue Masaryk je bil štirikrat izvoljen za državnega poglavarja Prvič 14. novembra 1918, ko so se vršile volitve bolj v obliki manifestacije kakor volitev, drugič 27. maja 1920, tretjič 27. maja 1927 in četrtič 24. maja 1934.
Masaryk se je kot prvi državljan vedno zavedal svojih dolžnosti in je bil na delu tudi tedaj, ko je takorekoč imel počitnice. Ndti bolezen ga ni odvezala dolžnosti na. pram državi. Prebiral je vestno poročila, podpisoval zakone in dekrete, skliceval narodno predstavništvo itd. Celo za svoje bolezni v lanskem letu so prezidentovi tajniki opravljali normalno službo. Predlagali so mu pošto in referate in poročevalci so mu ustno obrazlagali izvlečke iz listov, ker so zdravniki Masarvku prepovedali aitanje. Tudi v najbolj kritična dobi svoje bolezni je Masaryk na ta način ohranil
kontakt z zunanj'm svetom in ni prekinil svojega dela za državo.
Za Masar>'ka je torej pomenilo pred-sedništvo samo napor in delo. Že pri svojem povratku v domovino. 21. decembra 1918 je Masaryk na \Vilsonovem koiodvo_ ru v Pragi poudaril to de stvo. Dejal je, da čaka vse in vsakogar mnogo dela. ker bo treba premagati ogromne težave. Ma-servkovo načelo pri delu p? je bilo formulirano v besedah: »O vsem se bomo prijazno sporazumeli«.
Masarvk je ostal zve«* svoji ob1 juta, sledil je vsem važnejšim dogodkom ter zasliševal posrednike javnega mnenji in ljudske volje s tem, da je sprejemal obiske predsednikov parlamenta in senata. A tudi s člani vlade je bil prezident v najožjih stikih. Poleg tega je vedno rad sprejemal domače in tuje novinarje ter jim je dajal izjave, ki so jih želeli od njega.
Bojišče pred Gorahejo
Abesinski položaj pred Gorahejo po umiku abesinske vojske (Stvar sama sebi je zdaj zakasnela, zanimiva pa je slika, ker je nova)
Trgovina s smrtjo
Strupeni plini za Italijane, plinske maske za Abesinoe
Taista francoska tvorndca, ki izdeluje strupene pline za Mussolinijeve čete v Afriki, pošilja obenem plinske maske ne-gušu za abesinsko vojsko. Francoski tvor-ničarji torej služijo na dve strani, toda zdi se, da so doslej zaslužili več pri Italijanih nego Abesincih, kajti uvedba plinskih mask pri primitivni vojski je mnogo bolj komplicirana nego raba strupenih plinov v armadi, ki ima za to vse priprave.
Abesinske čete se baje tudi upirajo na_ tikanju plinskih mask. Nadalje sodijo, da nimajo abesinski vojaki več nego sto do
150 takšnih mask, kar pomeni pravtf m?
v primeri z ogromnim številom neguševe vojske, ki šteje milijon mož. Podoba ji tudi, da si abesinsko vojno vodstvo pra* nič ne prizadeva, da bi preskrbelo vse vo. jaštvo 6 plinskima maskami. Vobče se zdi, da nastajajo v abesinski vojski velike težave glede uvedbe modernejšega orožje. Nemalo pripomore k temu tudi dejstvo, da so abesinski poglavarji veliki skopuhi, ka vtaknejo denar rajši v lastni žep kakoc ga porabijo za zaščito življenja svojih voj. ščakov.
Novi predsednik Švice
Za predsednika Švicarske konfederacije Je bil te dni izvoljen zvezni svetnik Albert Mey er
Drsanje po rokah
V nekem londonskem varietšju nastopa mlad artist s umetnijo, s katero se ne more poaašatfi noben oficialni mojster v drsanju: s drsanjem po rokah. Mladi mož si je amlfiflil na rokah močne lesene rokavice, ki ao opremljene z jeklenimi drsalkami. Z nogami navzgor in z glavo navzdol tevaja mož na ledu najtežje' dnsailme figure.
Hauptmaim bo usmrčen v januarju
Justifikacija B. R. Hauptmanna na električnem stolu se bo izvršila predvidoma 13. januarja 1936 ali pa v tednu, kj bo imel ta datem. Sodnik Trenchard je v zadevi že izdelal novo usmrtitveno povelje, katerega bo predložil sodniku iz Fleming tona v podpis. V Trenoonu 6e vršijo usmrtitve navadno ob torkih in bo najbrže tudi ugrabitelj in morilec Lindberghovega prvorojenca usmrčen na ta dan.
Za kratek čas v Abesiniji
Italijanski vojaki v zavojevani Tigri urejajo vrt in sadijo rastline
Raztreseni beračev manager
V neki hotelski soibi v norveškem meatn Arendalm Je odkrila strežnica pri pospravljanju pod blazino zavitek s 4.000 norveškimi kronami Denar je izročiiLa policiji. Kmadai potean je pritekel ves razburjen po®ajbljivi gost. V splošno presenečen je se Je mož predstavil kot >manager< nekega slepega berača, ki s svojo lajno že dve leti roma okrog. Trdffl je, da izvira ta vsota iz efce dediščine. Policija mu pa prav ne verjame ter bo že prelskada, od kod fana !beraSk& družba z o- ta denar.
ANEKDOTA
Du Jaroalav Stramekr je bil nekoč povabljen v Topolčianke. Sedela sta s prezi. dentom Masarvk cm v parku in molčala. Gostu je postalo mučno, pa je skušal razplesti razgovor: »Kako veličastno se pno Iti hrasti v nebo, kakor stebri gotskega hrama. Sto let »o stari, kaj bi nam povedali, ko bi znali govoriti?«
Na ta poetična tzMv je pripomnil T. G. Masaryk: »Ma nismo hrasti, bi rekli, mi smo kostanji, g. doktor!«
VSAK DAN ENA
»Alfred, jaz ti bom pisaila, tt pa boS seveda pozabili name še preden bo pri kra_ ja ta teden.«
»Veš kaj, piši mi in pripomni, da je pi. sanje od moje rdečelaske«.
j»Oaaafc Farattfe BSaAc?
Zane Qrey:
22
Teksaški iezdec
»Podvoriti ji hočem. Pozabavati se in dobiti pravico, da se zasmejem njenemu ljubimcu v brk «
»Lažeš!« je zakričala Kate Blandova,
»Saj nisem rekel, kaj bom potem še storil z njo!«
Strast je delala njegov glas še bolj hripav.
»Izpusti me že!«
»Ne, ne! Ne izpustim te! Resnico ji hočeš iztrgali, ubiti jo hočeš.«
»Resnico!« je siknil Bland.
»Da. Zlagala sem se! Jen se je zlagala! A zlagala se je zaradi mene, da bi me rešila. Ne smeš je ubiti — zaradi tega.«
Bland je strahovito zaklel. Nato je bilo slišati hrup besne borbe dveh teles — drsanje z nogami — žvenket ostrog — ropot mize ali stola, ki se je prevrnil — in bolesten ženski krik.
Duane je stopil skozji oiprta vrata. Kate je ležala preko podrte mize. Skušala se je spraviti na noge. Bland je bil obrnjen drugam. Odprl je vrata v Jen-niejino čumnato in je stal z eno nogo že na pragu. Duane je slišal dekletov slabotni, zgroženi vzkrik. Nato je glasno in jasno zaklical:
»Stoj!«
Bland se je zasukal kakor maček in otrpel obstal
---» —sV
na pragu. Njegov pogled, hiter je takoj uganil pomen Duanove^ . ■
Blandova visoka postava se je risala v okviru vrat. Položaj je bil slab za poseg' po samokresu. A naprej ni več utegnil stopiti. Duane je bral to obupno misel v njegovih očeh. Za hipec se je Bland ozrl na ženo. Nato je bilo, kakor da bi mu vse telo vztrepetalo v zamahu rok.
Duane je ustrelil. Bland je padel na obraz. Njegov samokres se je sprožil, ko se je dotaknil tal in zdrknil izmed krčečih se prstov. Duane je obstal nad njim in se sklonil, da bi ga obrnil na hrbet. Bland ga je kalno pogledal. Nato je izdihnil.
»Ubil si ga, Duane!« je hripavo za vpila Kate. »Vedela sem, ga ga moraš ubiti!«
Opotekla se je proti zidu. Njene oči so bile široko odprte. Močne roke so ji krčevito grabile predse. Obraz ji je počasi bledel. Prestrašena je bila videči, na pol omamljena, a žalosti ni kazala.
»Jennie!« je rezko zaklical Duane.
»O, Duane!« se je začul udržani odgovor.
»Da, jaz! Pridi venkaj! Hitro!«
Z omahujočimi koraki je stopila iz čumnate in se, ker je videla samo njega, spotaknila nad Blandovim truplom. Duane jo je prijel pod pazduho in jo porinil naprej. Bal se je žene, da ne bi opazila, kako jo je zvodil za nos. To ravnanje je bilo varuško in tudi njegov okret proti vratom je bil značilen.
»Duane!« je za vpila gospa Blandova.
Duane se ni utegnil razgovarjati. Umikal se je in držal Jenniejo za seboj. Tisti mah se je začul s poti
- :-r< '----> Kate Blandova je planila 1:	71 o
se je spet obrnila, je postala njena o^iost spoznanje.	i
»Kam hočeš z Jeno?« je vzkliknila, in njen glas
je bil čisto moški.
»S poti!« je odvrnil Duane. Njegov pogled je bil brez besed dovolj zgovoren. Tisti hip se je izpreme-
nila v furijo.
»Pes! Ves čas si me imel za norca. Delal si se zaljubljenega. Prepričeval si me in zaklinjal, da me ljubiš! Zdaj pa vidim tvojo podlost. Vse to je zaradi dekleta! Pa je ne dobiš. Žive ne. Sem z dekletom. Ta ne bo več zapeljala nobenega v taborišču!«
Bila je močna ženska, in Duane je moral napeti vso moč, da jo je udržal. Še preko njegove vzdignjene roke je s kremplji grabila po Jennieji. Njena besnost je rasla od trenutka do trenutka.
»Pomagajte! Pomagajte! Pomagajte! je kričala z glasom, ki se je moral razlegati do najzadnje koče v dolini.
»Izpusti! Izpusti!« je tiho. rezko zaklical Duane. V desnici je še držal samokres in le s težavo se je otepal ženske. Vsa mirnost duha ga je bila minila ob njenem klicanju na pomoč. »Izpusti!« je ponovil in jo jezno pahnil od sebe.
Tedajci je strgala s stene puško dvocevko in od-skočila. Njene močne roke so grabile po zaporu. Odprla je puško, porinila dva naboja v cevi in napela petelina. Duane je planil k njej in zbil puško kvišku. Sprožila se je. Smodnik mu je osmodil .obraz.
Tr -
t- : II konjema!« je zavpfl. Kakor blisk je šinila Jeunie skozi vrata.
Duane je z železnim prijemom držal puško za cev. Zgrabil jo je z levico in jo stresel tako da je ženska omahnila na tla. A njenega prijema m mogel zrahljati. Bila je enako močna kakor on. ___
»Kate! izpusti!«
Skušal jo je zastrašitL A žena ni videla samokresa, ki ji ga je držal pred obraz ali se je bila pa njena razsodnost dotorej umaknila strasti, da Ji je bilo vse eno. Preklinjala je. Bruhala je iste kletvice kakor Bland, dokler je bil živ. Kakor tigra se je borila z njim. Njen obraz ni bil vee ženski.
Izpred hiše je začul krik — hripav, grozeč krik iz moškega grla. To ga je opomnilo, da izgublja cas. Ta peklenšček v ženski podobi mu je utegnil pokvariti ves načrt.
»Izpusti!« je šepnil. Ustnice ga niso več hotele ubogati. V trenutni besnosti se je njegov pnjem za cev puške zrahljal. Z nenadno, podvojeno, nepremagljivo močjo mu jo je izvila in sprožila. Duane je začutil udar — sunek — in skelečo bolečino v prsih. Nato je v togoti treščil puško z žensko vred ob zid. Padla je, in podoba je bilo, da je omedlela.
Duane je odskočil, se zasukal in zletel skozi vrata na verando. Rezki pok samokresa ga je ustavil. Jennie je držala enega konja za uzdo, Euchre je sedel na drugem. Vzdignil je bil svoj Colt ii> streljal po poti. Nato se je razlegel osamljen, debel pok. Euchre je nehal streljati in zdrknil s konja.
114 uit urni pregled
Kreftov! „Malomeščani" v mariborskem
gledališču
Pred leti, ko se je znašel Bratko Kreft, kakor mi je pripovedoval, v težkem življenjskem položaju na cesti brez kruba, je komaj pol ure zatem zasnoval svoje »Kreature«. Pozneje je te svoje kreature prekrstil v prizanesljivejši naslov »Malome-sčani«. Na Kreft prvi, ki je v našem slovstvu 6egel v to dobo Motive in momente, ki jih zasledimo v »Malomeščanih«, najdemo že pri V. Levstiku in Jušu Kozaku. Bae pa je Bratko Kreft prvi, ki jih je odrsko priredil in obdelal. Kreft je brezobzirno razgalil vso tisto navlako denun-ciantstva, ovaduštva in neiskrenosti, ki se je bila pri nas toli nagrmadila ob izbruhu svetovnega klanja.
V celotni strukturi drame se odraža ustvarjajoča sila mladega talenta, ki je v 6vojih »Malcmeščanih« kakor v »Celjskih grofih« izkazal sijajno žilico za odrske potrebe in okuse. Pripomniti bi bilo le, da se zdi, da je razporedba na štiri dejanja. kakršno si je. avtor zamislil po ljubljanski krstni predstavi, primernejša in organičnejša, ker se pri štiridejanski razdelitvi poedini dramatični viški povsem skladajo z učinkovitimi zaključki poedinih dejanj (kdo ga je izdal? ob koncu prvega dejanja in že omenjeni trije vaški 3. in 4. dejanja).
Ta »vesela slovenska legenda« vzbuja obilo veselja in komike, pa tudi trag.ke. Avtor sam jo označuje za komedijo. V bistvu je satirična kumedija, morda celo narodna tragikcmedija. Veliko smešnega in zabavnega gre skozi ta tri dejanja. Toda v smešnost »o oviti le učinki te nerodne kreaturnosti. Suha stvarnost sama pa je brutalno podložena z globoko realnostjo tragike. Pristavek pod nasiovom, da gre v te»n primeru za »veselo slovensko legendo«, ne nudi veliko tolažbe, da bi se vse to moglo prenesti v kakšen drug kotiček zemlje. V tem nas potrjujejo tudi nekateri značilni vrinki v besedilu, ki dajejo tem »Malem eščano.m« izrazito naše obeležje. V momentu kolektivne krivde in kolektivne prizadetosti, tehniki razkrivanja itd., izluščiš lahko marsikaj tipično cankarjanskega. To pa niti najmanj ne zabrisuje okolnosti, da je Kreft naš naj-poklicanejši odrski tvorec, ki mu je dano, da v vsaki besedi, vsaki oarskj reakciji očituje svoje mojstrstvo v postavitvi problema ter silo dramatičnih zapletkov in raz-plstkov pri reševanju postavljenega smotra. Nedeljski veli'ki uspeh ob mariborski prvi uprizoritvi »Malomeščanov« je znova utrdil Bratku Kreftu sloves odrskega tvorca in dramskega pisatelja.
Skrbno, temeljito in vešče je pripravi) uprizoritev režiser Joško Kovič. Ker ni posebnih sceničnih prob.anov, se je lahko tem bolj posvetil zadevam notranje režije in podrobne izdelave vseh elementov drame. Nedvomno je tudi njegova zasluga, ako so bili poedini liki vestno pripravljeni in verodostojno podani. Zasedbo pa jc Kovič tudi sijajno pogodil taiko da ed je pri dani sestavi dramskega ansambla boljše skoro ne moremo misliti. Razen Brede ni nobene absolutno dominantne odrske podobe in so poedine vloge malo-dane povsem izenačene. Kakor pri nedavni krstni predstavi »Majde«, je bilo tudi pri mariborski krstni predstavi Kref-tovih »Malcrneščanov« opaziti elan m zagon, s katerim so se vs> sodelujoči lotili svoje na,'oge. Predstava pa je bila obenem razveseljiva revija nekaterih mladih talentov, ki rastejo in zorijo na deskah mariborskega odra.
Branka Rasbergerjeva. Že svoj čas ob svojih nastopih v dramskem studiu je zbudila pozornost, saj je nedvomno izpričala, da se po njenih žilah pretaka topla odrska kri. Da zamaši gledališka uprava radi odhoda Severjeve v našem ženskem dramskem ansamblu nastalo vrzel, je mlado nadarjeno igralko angažirala. Breda v teh »Maiomeščanih« je bila njena prva glavna ženska vloga kot poklicne igralke. Ta njena Breda se je kretala na neki liniji, kjer ne more biti več govora o pojavih začetništva, ampak kjer se z vsemi značilnimi poudarki uveljavlja odrska zre-losit. Uspešno je šla mimo nekaterih preizkusnih čeri. ki jih je imenitno obšla (za-znanje o smrti brata Lojzeta, ob vrnitvi od »intervencije« za Ivana) in verodostojno je b^o njeno prikazovanje te izravno-težene Brede ob težkih udarcih strte m'a-dosti, ko prehajajo znaki hude nervozno-sti že v moralično in živčno razkrojenost. Niti naimanj ni bilo čutiti, da bi ji sila naporna vlo^a delala kakršnekoli preglavice. Konflikt, udarja na plan v tej Bredi — ali slediti k'icu čustva ali bogastvu — je tukai rešen v prilog slednjemu momentu. Rasberoerjeva ga ie kot igralka lahkotno in nad vse prenričevalno razčistila
Odvetnika in občinskega odbornika dr. Kostanjška je že sam avtor označil kot materiaiHsta in predstavnika starejše generacije. Ravno v njem se kreše dvojni konflikt te drame: mlajše in starejše generacije na eni strani ter avstrijanstva in srbo-filskeg« mišljenja na drugi strani. Tik do pričetka vojne je bil ta dr Kostanjšek mlad in srbofil. Čez noč postane star in avstrijanski. Dt Kostanjškovo vlogo ie režiser dodelil Gromu. Njegov Kostanjš k je bil eleganten, reprezentativen, retorično vznesen in tipično rodoljubski z vsemi slabostmi brze asimilacije in prikrojitve. Potem politični uradnik pri deželni vladi Niko Komar. Medvedova žena Amalija ga v trenutku afekta prav imenitno ozračuje z besedami: »Tudi ti si se delal liberalca in revolucionarja pa si sedaj postal klerikalec in najvnetejši avstrijsk4 priganjač.« S subtilno izdelavo v maski in vsem ostalem ga je plastično podajal R. Nakrst, ki se razvija v enega naših najboljših kara-kternih igralcev. Vzorec priiateljčka in dobrovoljčka nudi sodni oficijal Polde Tomšič. D. Gorinšek je razvil v njem precej komike, ni se pa popolnoma približal tis trn osnovnim potezam pijančeTskega in prijateljčkarskega rodoljubčka, s kakršnimi si ga je zamislil avtor. Uspešno sta 6e uveljavljala v tem medsebojnem ma'ome-ščan®kem »grizenju« tudi P.Kovičev Matija Medved, uradnik pri finančni kontroli in njegova žena Amalija v uspel, kreaciji
ko sa zene
omiadilo
četrt ure pred odhodom?
Prečitajte pazljivo naslednji uvod, pa boste doznali, kako silno enostavno je ravnanje pri olepšanju in pri negi lepote. Ta način lahko tudi vi koristno uporabite že pri prvi priložnosti. Popolnoma gotovo je, da boste navdušeni zaradi doseženega uspeha.
1D minut nage feoote
S Otrite lice, vrat in hrbet vanjem Creme Mouson tako :a izrez na obleki, s CREMO MOUSON.
Opazili boste, kako hitro prodira CREME MOUSON v kožo. r—| Potem nadaljujte z vriba-| 2 | vanje CREME MOUSON tako dolgo, dokler ni koža nasičena, ostanek, ki ne more več prodreti pod kožo, pa bo ostal kot bel oblog na licu, vratu in hrbtu. ■ _ i To naravno masko za olep-| | Sanje pustite 5 do 10 minut primerno lastnostim vaše kože, da mirno deluje.
Prijetno boste občutili zdravo gibanje prebujene in osvežene kože, lahko pa bosta ta čas tudi opazovali, kako CREME MOUSON gladi in mladostno napenja površino kože. I . I Ko ste med tem I I očistili roke ter jih tudi negovali s CREMO MOUSON, otrite prej have-dena že namazana mesta na lahko z nežno in čisto brisačo. Smer te zdrave masaže vam kažejo naznačene puščice.
Iznenadeni in nepopisno osrečeni vidite potem, kako se obnovljena nežna koža v divni gladini brez sijaja pokaže pod odstranjeno masko.
Ne zamudite priložnosti, temveč izrežite in dobro shranite to navodilo za nego lepote ter si nabavite CREME MOUSON, če je slučajno že nimate doma.
V vsaki strokovni trgovini se dobi CREME MOUSON.
Z GlOtOKIM 0UNKOM
M. Zakrajškove. Just Košuta je b 1 v vsem ponašanju, govorjenju in dlatcoceparski pe-dantnosti tipičen profesor Grilc, prekipevajoč v patriotizmu in »ljubezni do domovine«, učiteljica Slava E. Kraljeve ra čednostna in krepostna Gnlčeva nevesta. Vse pogoje za verodostojno interpre?aci;o vodilnejših vlog pa je pokazal tudi Ver-donik. čigar kndet in pesnik Sevnik je bil polnokrven predstavnik mlajše generacije v v6em liričnem zanosu in ideal:sMčnem entuziazmu (slavospev svobodi ob koncu II. dejanja).
Nedeljski uprizoritvi je prisostvoval tudi avtor, ki ga je občinstvo, ki ie gledališče dodobra napolnilo, navdušeno pozdravljalo. Avtor je moral dvakrat pred zastor, kjer so mu izročili lep spominski venec.	c
Pet knj&g za 20 Din vam da j edino Vodnikova dražba
Najslajša in nafboljš*
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz F ruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 l naprej ga razpošilja: B. Martnkov, Sremski Xarlovci, Fruška gora.
Zapiski
L. M. Skerjančeva "Silita v starem slogu« za godalni kvartet in godalni orkester, ki je bila lani z velikim uspehom izvajala vprvič v Zagrebu je na sporedu simfoničnega koncerta, ki ga priredi Collegium musicum v Beogradu dne 23. t. m. pod taktirko univ. profesorja dr. iVliloje Milojeviča. Prva izvedba isteea dela v tujini bo nekaj dni nato v Atenah na koncertu atenske Filharmonije. Dirigiral bo dirigent Mitropo-ulos solo-kvartet bo izvajal Zagrebški kvar« tet. '
Dr. Fran Ilešifi je objavil v »Južnoslo-venskem filologu« topografske ln jezikovne zapiske z naslovom »Nešto o Jelši na livarn i o jelšanskom govoru«.
!,><>•	v;--"::'/- O ; ;
Samo naše domače praške
F. BODNER
zaloga klavirjev
MARIBOR
Gosposka ulica 40. Zastopstvo
HisMnMnill
Salonski planino Din 15.000 Na mesečne obroke Din 300.—
f
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa
MARIJA VADNOV
ROJ. DEKLE V A,
vdova železničarja
dne 15. t. m. po kratkem trpljenju.
Pogreb nepozabne bo v torek dne 17. decembra 1935. ob pol 3. uri pop. iz hiše žalosti, Poljanska c. 41 na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 16. decembra 1935.
ŽALUJOČI OTROCI.
MoJe največje veselje
so lepa ročna dela. Vzorce dobim iz priloge »ŽENA IN DOM«. Ta list me vsak mesec razvedri, ker prinaša mnogo lepih reči.
Pišite upravi »ŽENA IN DOM«, Ljubljana, Dalmatinova ul. lO-o, da Vam pošlje eno številko BREZPLAČNO NA OGLED.
Oglejte si »ŽENO IN DOM«.
Stane skupaj s polo za ročna dela in kroje samo Din 18.—, za četrt leta. Če pa nakažete naročnino Din 68.— za vse leto — DOBITE KRASNO SVILENO RUTO ZASTONJ.
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA! *
Največja izbira! *
Oglejte si naše izložbe!
& E. SKARF!RNČ
LJUBLJANA
Sokolsko društvo Brežice naznanja žalostno vest, da je 15. t. m. preminul brat
SUPAN IGNACU
ŠOLSKI UPRAVITELJ V P. LN POSESTNIK V BREŽICAH.
Ustanovniku in dobrotniku našega društva slava in hvala! Pogreb bo 17. t. m. ob 15. uri. Brežice, dne 16. decembra 1935.
ODBOR.
f
Posojilnica v Brežicah sporoča tnžno vest, da je preminul dolgoletni član njenega na-čelstva in soustanovitelj Posojilnice gospod
SUPAN IGNAC
ŠOLSKI UPRAVITELJ V P.
Ohranimo ga v častnem spominu! Brežice, 15. decembra 1935*
NAČELSTVO.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—^
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra«	1 _ ____
odgovor, priložite	$.m v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predafl naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana.
Sli+ibo dobi
Beseda I Oin. <ta7ek	3 CIa,
ca ilfro ali dajanje	aslova
5 Oln NajminJSI	tnesefe 17 Oln.
Mesarskega
pomočnika
sekafa prt čoku z večletno prakso sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« poa značko »Mesarija«.
27027
Brivski pomočnik
dober onduler, dobi stalno mesta. Na*top takoj. Stanko Osema/T, brivec, Cerklje pri Kranju.
1	srmi-fl.
Brivskega
pomočnika spre fine Salon. Smartinska
ceste ;:e.
27,1684
Brivskega
pomočnika
prvovretne-ga, delavnega, ne pod 35	starega,
sprejme takoj za stalno wm»o<enje ralon »Ela« Ljubljana, Ga.je>va 6.
1	srmw
Službe išče
v.:?..;1
Vsaki. beseda 50 pJi davek Oin, is la/anje naslova 5 Din. aajmanjši znesek 12 Oin
Šofer
i znanjem nemščine, francoščine, italijanščine in ru-»k opoijščine. teli službo. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Kavcijo položim c.
29869-2
Plačilna natakarica
Sče mesta takoj. Prevzame tudi buffet ald mlekarno. Naslov v vse« poslovalnicah Jutra.
271100-2 Boljša natakarica
z zelo dobrimi spričevali, išče službe z jannarjeim v boljt-i grtstniiTBi ali restavraciji. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod šiiro »Ltobra moč<.
27ijJ6-2
Zobotehniea
perfektna v keramiki, zlatu hn kaučuku, želi preaneniti m?«flo. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moče.	27ilt56-2
Gospodinjsko
pomočnico
pošteno, najraje siroto, iščem. Pahor, Majka J-ugo-vičev 1 (nova hiša nasproti Lušč-iAnice riža).
27144-3
Mesto oskrbnika
sli v tovarni iščem. Vajen vseh strojev. Imam li5let.no prakso v Ameriki. A. Kesel, Ježica 65.
217)1137-2
Potnika
aa prodajo zobotrebcev, sprejmemo. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ►Agiien«.
27172-5
Besedi. 1 Din. iavek $ Din. za Šifro al) dajanje naslova 5 Dia Naj man J H tnesek 17 Din.
»Kraljica peči«
Patentirana pei, ki gori
r enkratnem polnjenju ce-dan, ee dol« pri: A. Se-meaič in drug, železarna Ljubljana. Miklošičeva cesta 16.	26710-
Kavarniški inventar
naprodaj a&radj opustitve kavarne »pti Viaduktu«, Smartinska cesta 24, kjer se lahko ogleda. Natančnejše informacije daje g. Kregaj, Medvedova 34.
'30835-6
Poceni!
Din
5 kg kljukane g>ow 70.-5 kg la gosje maati 100.-5 kg la svinjake mafcti 70.-5 kg dionuač« salame 75.-
5	kg domačih klobas 80.-
6	kg domače slanine 75.-o kg pitanega pu rmana 75.-o kg pitane pune 75.-Razpošilja po pošti fnanko v vsak kraj A. Majerovič, Čonoplja.
27139-6
Živali
Beseda I Din. davek ' Oln. ss ilfro ali daianje i aslova 5 Din. Na)manjil toesek 17 Dla.
Primerno božično
darilo
e« Kstokrroi jazbečarji (Zwergte>ckel), resasti foks-terijerji, mladiči pol leta stari. Naslov v vseh poslovalnicah Jutm.
97111114^7
Glasbila
Beseda ) Din. davek 3 Oln, za lifro ali dajanje naslrva 5 Din. NajmanjSI mesek J7 Din.
Violo
zelo dobro ohranjeno, z
napisom Joseph Guairneirin« feoiit Gaemone aono 27211, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2716(7-36
Beseda I Din. davek 3 Din. za ilfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Oln.
Radio
Preskrb™ 1>—S radiio aparate., poljubne vrste, 200 dio 300 Dim pod dnevno ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio«.
27164-9
Za praznike
se bo prodajalo konjsko meso po 4 Din kg, brez kosti, od 18. decembra do 15. januarja, v Prečni ul. 6.
27-170-6
Voziček za punčke
(igrača} dobro ohranjen, naprodaj, Tabor 5/TT. levo.
27167-6
Pisalno mizo
in dr>bro ohranjen tricikl, prodam. Poizve se Sel en-bargova 6, delikatesa.
371175-6
Kompletne smuči
iz pravega gorskega jesena ra odrasle s palicami in vezavo od Din 130,- za otroke od 90,- Dim naprej dobite pri izdelovalen M. Fajfar, Ljubljana, Trnovska u!. 35 telefon 34-10.
271174-6
Smoking
popolnoma nov, ugodno na. pnodaj pri krojač® v semenišču.	27161! *6
Najprimernejša
božična darila
so: listnice, denarnice. t>o-bačnioe, ročne, Šolske, opisne m potne torbice, kakor tudi potmi kovčki, v največji izbiri pni Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 38.
27P86-6
dJaiente* (G c)
Beseda I Oln. laven ) Oln, za Ilfro ah dajanje naslova 5 Oin. NaimanjSi tnesek 17 Din.
Učenko
ra trgovino z meš. blagom, sprejmem takoj. Prednost dobre računarke in iz že-lezn. družine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Učenka«.	271130-44
Potnika
s» Ljubljano in Slovenijo išče večja importerska firma mineralnih olj in masti. Brezpogojna zahteva popolno poznavanje stroke in dokazano večletno, uspešno delo v označenem rajonu. Pogoji so zelo po-voljnd. Pismene ponudbe na »Publicitas«, Zagreb pod šifro »Dobro uveden UliU M. B.c
S7129-S
beseda 1 Din lavek 3 L ta Ilfro atl dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 In.
Cviček
irzbomi, prvovrstni, Vam nudi re«fcavraciiia Merrin-šek, Prečna ulica.
27160-38
Belo vino
dobno, letošnje, sortirano,
prodam. Ponudibe na podira žnico Jutra Maribor pod »Novo vino«.
beseda 1 Din, iavek 3 Din. ta ilfro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln.
Šivalni stroj
pogrezljiBv, z okroglim čol-ničkom, kateri tmdi Stika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tjršcva 36.
m
mi
Beseda 1 Din iavek $ Vi. te ilfro ali dajanje aaslova 5 Dia NaimanjSi tn»sek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Cerne - juvelir
Ljubljana, VVolfova niica 3
<
g g
03
l S
S
04
ti
nI
O
o
H «
M 0Q
O X
eo >
P n
z
a
>00
Oblačila
Beseda 1 Din. davek * Din, za ilfro aH daianje naslova i Din. NajmanjSI zaesek 17 Din.
Ženski
kožuhovinast plašč
nov, krasen, naprodaj. — Oglejte si: Knezova 18, Šiška. G. Starec.
srm-fMs
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko
Ko so se jim oči nekoliko privadile mraka, so vsi trije debelo gledali Tik zraven njihovega je namreč plaval v kito vem žrelu drug čoln. Bil je navaden čoln na vesla, in v njem je sedel bradat gospod, »profesor Vodik«, kakor se je predstavil. Rekel je, da se je njegova ladja ponesrečila ln da ga je s čolnom vred zaneslo semkaj.
Telefon 2059
Suha drva.
Premog, Karbopakete m w dobite pri
L POGAČNIK
Bohoričeva oL St. 5
Kupim
Beseda 1 Oln. davek 3 Oln, ta ilfro ali dajanje naslova 5 Din. NaimanjSi tnesek 17 Din.
Površnike stare moške kupujem
in obleke. Pridiem pogledat na dom. Pišite: Mara An-dlovic, Gallusovo nabrežje St. 27.	27H4S-7
Seseda 1 Din davek ' Din. zn ilfro aH dajanje naslova i Din. NajmanjSI tnesek 17 Dla.
Gostilnica
»Central«
dobro uvedena, rada bolezni naprodaj. Odprta noč in dan, z dovoljenjem. Zagreb, Vlažka ulica 38.
Pisarna
3 sobi poleg sodišča, pritličje, oddam. Tavčarjev* ul. m/1, levo.
09160-19
Stanovanje
Beseda t Din. davek 3 Din, ta ilfro ali dajanje naslova $ Din. NajmanjSI tnesek 17 Oln.
Sončno stanovanje
sobe in kabinete s pritd-klinami. oddam za 3. februar. Ogled od li—S. — Stari trg 7/1, de«no.
2T.143-ai
Trisobno stanovanje
viisokopritlično, sončno, * vsomi pritiklinami, od>dnm takoj. Oema 900 Din. Zit-nikova 5.
271S4-2H
Stanovanja
Dvosob. stanovanje
iščem za januar. Ponudbe z navedbo oeoe na ogl. odd. Jutra pod »Toplo«.
27il06-21a
Sobo odda
Sobo
strogo separirano, ▼ centru, vhod s skopni«, oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma, z veo oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
271102-08
Sobieo
poseben vhod, center, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27Wui-23
Opremljeno sobo
lepo, v mesta, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2f7M&-es
Opremljeno sobo
sončno, oddaim i 1. januarjem v Urški ulici
27163-33
Sobo
g separatnim vhodom s
stopnišča, oddam stalnemu gospodu. Knaifljeiva lfVlI.
2P1C8-28
Sobo
oddam, z 1 ali 2 posteljama, z vso oskrbo, najraje dijakom, v bližini H. dri. gimnazije. Vprašati pri Albin Smrkolj, Mišičeva 2.
26806!-23

Ul
Vsaka beseda	2 Din;
di-vek 3 Din. ta	Slfro a"
dajanje oaslova	5 Din,
najmanjši inesek	20 Oln.
Samostojen šofer
išče znanja z gospodično ali vdovo, staro 20—25 let, gotovino 16—20.000 Din. Naslov v vedh poslovalnicah Jutra.
2709434
Žagarsko opremo
kompletno, kupim sa vene-cijanski gmter na vodni pogon, za žaganje 3—6 m dolgih hlodov (trubce), vse v dobrem stanju. Ponudbe na: Rudolf Lovrec, mlin in pilaaa, Krapina, Savska banovina.
27178-7
Preprogo
ckoa 3X4 kupim. Ponudbe-telefon 24-61L.
aaiBS-7
Kapital
Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta ilfro ali dajanj« naslova 5 Din. NajmanjSI tneack 17 Din.
Za knjižice
Kmetske posojilnice lju bij. dobavi fino pohištvo znano mizarsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd jutra pod »FLoo pohištvo*.
30046
Hranilno vlogo
Ljudske posojilnic« v Oelju v znesku 30.000 Din, kupim proti takojšnjemu izplačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ».Ugodna prilika«.
27:101-16
V najem
Beseda I Oin, davek i Din, K< ilfro ali dajanje nasK va S Din. NajmanjSI toesek 17 Din.
Mizarsko delavnico
dobro vpeljano, oddam takoj v najem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod Šifro »Prometni kraj«.
27165-17
Vsaka beseda	2 Din;
davek i Oln. ta	Slfro ali
dajanje naslova	5 Din,
najmanjši znesek	20 Din.
21 letna gospodična
pridna, vzorna, revrstna šivilja s šivalnim strojem, pohištvom, 30.000 Din, poroča gospoda z železniško službo. Ponudbe aa ogl. odd. Jutro pod »Iskren značaj«.
87340-95
Informacije
Izjava
Podpisani izjavljam, da nf
upravičen moj brat Anton Mršek kasirati za mene denar. Alojz Mršek, Kranj.
20167-31
MLEČNA ČOKOLADA
TA IZVRSTNA. ZELO ZAHTEVANA SLAŠČICA UŽIVA SVETOVNI SLOVES. KER SE NJENI PROIZVODNJI POKLANJA NAJVEČJA POZORNOST.
SOIRD
v
Odlično darilo, ki vedno in vsakega razveseljuje
^tf^T -
-v .'.
Čmf * r. '

B O U
PARIŠ
ZAHVALA
Ob nepričakovani in nenadomestljivi iz?rubi ljubljene soproge, mamice, tete itd. gospe
ANŽEL FANČS
izrekamo zahvalo vsem, ki so blagopokojno v bolezni obiskali in tolažili. Predvsem čutimo dolžnost izreči globoko zahvalo gg. zdravnikom za njihovo pomoč, posebej lepa hvala g. dr. Lebinger, banovin-skemu zdravniku za neutrudne številne obiske in pomoč v bolezni blagopokojne.
Iskreno se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev, šopkov in cvetlic, šolski mladini pod vodstvom gg. Rostoher, Pertot in Pirnik, gospodični Sodnikovi, razrednici drž. dekl. šole v Ljubljani-Sv. Jakob in spremstvu, obč. odboru na čelu g. župana Lajovica ter vsem, ki so spremili blagopokojno na njeni zadnji poti.
Konečno iskrena hvala vsem, ki sočustvujejo z nami in so nam izrazili sožalje na ta ali oni način. Vsem globoka hvala.
Litija, 9. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALL
oioioioioboioioioioioioioioio
{fCdor egtašufe
ta napredute!
cd ■ o ■ o n o u o ■ o ■ <=> m o ■ o ■ o ■ cd ■ o ■ o s cd ■ o
"	-V-;
Umrl Je dne 15. decembra 1935. ob 8. url, gospod
DR. TOMAŽ ROMIH,
DRUGI RAVNATELJ NAŠEGA ZAVODA,
ki je posvetil mladini, narodnemu gospodarstvu ter ljudski prosveti svoje najboljše mod. Deloval je na Soli 36 let. K večnemu počitku ga pospremimo dne 17. t. m. ob 16. uri na krško pokopališče. Vsi njegovi mnogobrojni učenci, ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Državna meščanska šola Martina Hočevarja v Krškem.


f
Dotrpela je ln nas za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, mama, stara mama in sestra, gospa
MARIJA DEKLEVA
SOPROGA PROFESORJA V POK.
dne 15. decembra t. 1. ob %2 uri zjutraj.
Pogreb predrage ranjke bo v torek dne 17. decembra 1935. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Stožice št. 97, na pokopališče k Sv. Križu.
Stožice pri LJubljani, dne 15. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALL

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena soproga, mama, stara mama, gospa
ANA DREXLER
soproga nadsprevod. v pok. mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo 18. t. m. ob pol 3. popoldne iz hiše žalosti, Kržičeva ul. 6 k Sv. Križu.
LJnbljana, 16. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALL
IJrejnje Davorin Ravljen* Izdaja » konzorcij »Jutra« AdoU Blboikar« — Za Narodno Uskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Za (naeratat del je odgovoren Alojs Novak* — Sat I LJubljani