PRED NOVIM PLANOM
Znano je dejstvo, da je imela zamuda pri spirefjemanju piLanov megativne posledice za delo podjctij in nonmalno funlkokttiiraTije posamez-niih družibenih dejavnositi. Med drugkn so to zaimudo povaročale abčufcnejše spretmembe v go-spodarsikem si®temu, kakar tudi patreba, da se ot> p-oimainjikamju perapefctivnega plana razprav-ilija ob sprejetju planov o širših osnovaih naše e&onomsike politiike.
Letos pa-ičaikujemio z gotavostjo, da bo druž-beni ipilam za leto 1957 Sjpirejet pravooasno. Lahko priičaikujemo, da ga bo Ljudisfca skupščina vzela v razpravo v novembru, da bi ta;ko lahko mesec dni pred njegovo uveljavitvijo gospodarske or-ganizaciije izdelale svoje plane im svojo usmeri-tev, pri čemer bodo izhajale iž osnovnih moti-vov družbenega plana in obveznosbi za na^lednje leto. Ta okoliščina ni nič marvjšega pamema tudi za Ijaidisike odiboore, fci bodo tako mogli pravo-čaano aprejeti svoje praračune in zagotoviti redno finainsir'a.nije svojilh skižb. Samo dejsstvo pcravočasne ugotovitve otbvazmosti gospodanstva v diružibenem plamu bo ugodmo vplivaio na b niiinno in urefjeno delo podijet3|j*
Ker naj v letu 1957 stoipi v veljavo 'ndi naš perspektivni plan za naslednje nazdobje, je važ-no, da tekoči plan za leto 1957 ne bo porejudiciral v osnoviniih smereh razvotja našega goapodaratva
tistih ukrepov Ln odnosov, ki morajo biti vzpo-stavljeni z dolgoročnim planom. Zaradi tega je tekoči piain izhajal iz tistih materialov in postavk, ki služijo za osnovo izd-elave dolgoročnega plana, čeprav sam ptlan še ni končan. Kjerfc&li pa je šlo za prableme, ki zahtevajo globlja in širša prouče-vanja, jih. je tek^či plan prepustii temeljiti c -ni na oanovi nadaljnjega dela zia dolgoročni p>lain, pri tem pa rezerviraJ nutjna sredstva v bi-lancah leta 1957.
Tekoči plan je potem.takem imel omejeno nalogo, da nudi izhajajoč iz let&šnjega gorr^dar-slkega položaja Ln upoštevajoč gibanja. ki jih lahko pričakujemo v prBhodnjem 1'ti. r ' 'ebne instrumente, da se Iahko gospodarstvo neovirano naprej razvija. Temeljiia politika, ki "$e bila predmet razjpravLjanja na posveto\ anju o gospo-darskih piroblemih vri tovarišu Titu, kakor tudi resoluciije glavnega odbora Socialistifine zveze delovnega ljudstva o prJhocLnjih naiogah v go-spodarstvu, je bila osnova ?.% plan prihodnjega leta. LetoSruji gospodarskii razvoj je pokazal, da so osnovne postavke te politike piravilne in da so dale dobre rezultate. Stabilizacija gospodar-stva, sprememfoa v srt-rukturi iinvesticij, usmeri-tev k postapnemu dvigainju življenjskega stan-darda, kakor tudi hitrejši razvoj kmetijstva in trainspoirta, to so tudi temeljne linije po-litike v letu 1957.
Gospodarska stabilizacija sa je izkazala kot popolnoina upiravičena, čeprav zaradi slabše žetve ni mogla dati polnih uspehov. Če bi usipeli z bojem za hifcrejši razvoj kmetijstva doseči stalnejše odnose v kmetijstvu, tedaj bi ta usmoi ritev bila dokončno kronana z uapehom.
Izvozna poliiika
Če pa temelji naše letošnja gosipodariike po-litike pri izdelavi družbenega plana niso bili vprašanje, to ne p^orneni, da v tem dtružbenem planu ni bilo pomenibnih razpravLjanj v zvezi z velikkni problemi nadaljinjega razvoja. Sama teanja k stabiliKaciji je postavila na dnevni red nove probleme, ki jih je bilo treba reševaiti delao že letos, še bolj radiikalno pa s pilanom za pri-hodmje leto. Mi bomo navedli satno nekatere iz-med teh problemjv.
Znano je. da je p.riš!o letos r ^m^ji; na-daTjnjega paveČT,vi:i pTilzvn^nje v ii..dus''riji do nastajanja zalog in c probleuna realizacij-- Ma-ga. Taikemu položaju je Slo na roko tudi dejstvo, da je bila lefcos vzipositavloena resna kontrola nad posamezinimi vrstami potrošnje. 'Večje varčeva-nje pri proračunsfcih in socialnih i^sdatkih, zmanjšanje investiciij, amejitev porasta potroš^ nje na vasi.> Analize, na katerih izdelujejo plan, kažejo za prihodmije leto, da lahko 'ndustrijska pTokvodinja še naprej raste, in to v pomenfibnem odstobku (okrog 15 odstotkov). Blagovni skladi industriiskega blaga bodo znatno porasli in ' ko je treba razp.ravJjati o politiki ". ^delitve dohod-kov ali -eailizaciji blaga za posamezne vrste po-trošaje. Prva misel, ki se s tem v zvezi vsilouje, je, da je trcba izkoristiti tak položaj za največje možno povečanje izvoza. Znano je, da trpi naša plačilna bilanca zaradi večletnega deficiita, ki smo ga v prejšnjih letih krili s krediti Ln z ino-zemsko pomočjo. Če na5e gospodarstvo kaže znake naglega vzpona, bi nam morala biti prva misel, da p&veča,mo izvoz in pospeškno proces odprave zunanjetrgovinskega deficita. Letos ra-čunamo, da se bo izvoz zvišal za 19 milijard, prihodnje Ieto, pa se kažejo nadaljnje možnasti ^^agta za okrog 15 milijard dinarjev. Težko bi naišli pomembnejšo strateško nalogo v našem go^podaretvu. kaikor je boj za povečanje izvoM in odpravo deficita.
Družbeni plan za naslednje leto je računal s tem, da so dani ugodni pogoji za nadaljn.ji po-rast izvoza tako na notranjem kakor tudi na inoteem.3ke.tn tržišču. Na dornačem trgu zarad-i. doseženih usipehov v stabilizaciiji cen industrij-skega blaga ni takega pri'tisika ^ strani povpra-Sevanja, da bi ta preprečeval izvoz. Nasiprotno, (Nadaljevanje na 2. strani.)
(Nadalievaoj« j t. stranl)
vsi domači proizvajaki iščejo zaradi težav reali-zaciije doma možnosti plasmaja za svoje blago na inozamsikem tržišču. No-va tržišča in razšLritev naše zunanjetrgoviaske zaraenjave so prav ugod-n?i klima za tako oirienitaoijo proizvajakev.
bivesUcije
Vendar izvoz ne bo mogel absorbirati pove-čanega dohodjta, ki ja pričakujetno prihodp^ft. leto. Ce gledamo po strukturi, se kaže poveč^ftje proizvod<nje tako v blagu, ki je namenj^no za izvo-z, kakor tudd v blagu, ki je nam^jeno za iavesticije. Očitno je, ,da Lm.ad»o pri)i'odnje leto pogoje za določeno povečanje invf^licij, in to v manjši meri na osnovi domačih i-tedstev, v večji vmeri pa na osnovi uporabe irKvzemsfcih sj-eds-tev iz raparacij iin dolgoročnih posojil. Povečanje kivestieij bi se orientacijsiko račumano moglo gibati okrog 50 milijard, od česar bi domača sredstva znašala okrog 20 miiijard dinarjev. Povečanje investicij kaže na dve okoliščini, ki ju je treba upoštevati v prihcdnjem letu: prvič, da moramo biti s povečanjem investicij iz do-mačih virov skrajno obzinni, da bi obvarovali dobre strani letošnje politiike, in dirugič, da za-hteva pravilna uipor..ba inozemskiih sredstev tako strukturo gospodarskih investicij, ki bo cMa najhitrejš: učinek. Ce ne račmnamo inozem&kih firedstev, ki so namenjena za zgraditev tovarn za a.lurninij, za elektrarne Ln premog, bi morali preostala inozemska sredstva usmerjati na inve-stieije v rentabilne razšiaritve, rekomstrukcije in rackmalizaeije, ki, v najmanj^i meri angažirajo de-lovno silo in domača sredstva sploh, dvigajo pa na višjo raven tehnično in go®poda.rsko spo-Eobnost podjetij.
InvesticLje v industriji zmanjšujejo relativni delež v skupnih investicijah, da bd odertopile svoje mesto povečanim naložbam v kmetijstvo in transport. V kmetijstvu je posebno pomembea delež melioracij, pri teh pa delež za zgraditev prakopa Donava—Tisa—Donava. Ta dolgopro-učevani objrfrt, ki bo imel pomembno vlogo v preobrazbi kmetijsko naijaiktivnejšega pod.ročja, bomo začeli pjihodn.je leto graddti s polno me-hanizaci.io po dolgih študijah Ln proučevanjih. Prav tako je za kmetijstvo pomemšbno, da je zagotovljen velik porast mehanizacije tako \z domače proizvodnje kakor tudi iz uvoza, po-membna sredstva pa so določena tudi za razvoj zadružiništva. V transportu dobijo poloio priori-te-to prevozna sredstva, da bi mogli obvladati rastoči pramet. Čeprav prihodnje leto še ne predstavlja zaželene struktuTe investicij, je vendar v osnovi to pomemben koraik naprej, ki nas približuje našemu cilju. To dokazurje tudi porast investieij d.ružbenega s-tandacda (stano-vanja, p-rosvetne, zdravstvene in komunalne in-vesticije) v znesfeu okrog 15 nmilijard dinairjev.
Gibanje osebne in splošne potrošnje
Teče že tretje leto, ko beležimo gtlede stan-darda mestnega prebivalstva znaike staginiranga a-H močnega sezorLSkega kolebanja. Letos nismo dosegM naloge povečaaja standanda, kaikž. '<; bMo določeno v planu, in to izključno zaradi dviga cen kmetijskih pridelkoy. Nadaljnji po-rast industrijsike proizvodnje in splošni napre-dek gospodarstva kakor tudi 'pove^aoje uvoza za Siirako potrošnjo postavljajo kot nuoni pogoj za nadaijnji dvig gospodarstva, da se poveča po-trosnja prebivalstva, predvsem pa mestnega prebivalstva.
Stvame mo&iosti za izpolniitev stailine težnje, da se začne popinavlgati življenjsflri standard, so dane in jih je treba v najugodnejšiih obJilkah in -na najlboij učinkovit način izlkarietita. Vendai
tudi ta perspektiva ni ^rez svoa.ih problemo-'. NiiBftatma materia-lniih^ogojev za povečanije pre-hrane, dokler ne loodo v kmetijstvu ufcrepi, ki so bili podvzetj^ zadnjih dveh letih kakor tudi sedanji aaipc^ dali otiipltjivejših rezultatov. Naše možnoisti izboljšanja standarda se gibliejo na področ^i industrijsikega blaga: blaga za gospo-dkvj^fvo, cblek in obutev itd. Povečange stan-d^rda na osnovi povečan,ja prehraoe ni pot, ki bi mogla dati rezultat, ker ne moiemo ianeti, ra-zen v prirrjeru posebno ugodne letine, večjih količin hrane ka'kor doslej, imeli pa bomo več blagovnih. sbladov razli6nega domačega ki uvo-ženega industrijsikei, blaga. Od p>ravil>nt sme-ritve potrošniikov k nakupu večjih koMčin Lo-dustrijskegi blaga bo odvisno tudi gibanje cen v prihodnjem letu. NadaJjnji pritiak na kmeti^i-ske p.ride!ke ' ''¦* privede z rada nadaljojega dviga cen samo do pcyliv->nja sredstev med posameznLmi kategorijamii prebivalstva.
Določeno povečanje standarda "laihiko ugodno vpliva na in'teres za poveča.nje <I- ne produ':-tivnosti, na praviilm-ejše odnose pri nagraje\ .iju, na postopfno sp.reiminjanj ^ struikture potrošnje in taiko da-lje.
Spremembe v instrumentih
Kalkor smo že poudariJi, je vodiJa i imuda plamov, sedaj pa naj poudflrimo tuoi pogoste &premenibe v imsttfumentiih, do določenega vzne-mirjanja goapodamsikih organizacij in negotovo-sti glede njihovih bodooih obveznosti. Za pri-hodinje leto pa ni bistvenih vzrakov za kakšno temeljitejše spreminjanje osnovnih instrumen-tov razdelitve dohodka in obveznosti go^podar-skih orgainizacij. Sprememibe v plaonem s^temu, ki naj bi jih izvršMi, še niso dovolj proučene, niti ni v tej skrajno obeutljivi materijipotrebno spirem^Lnjati sistem, če niso poredihodno ugotov-ljene vse posledice taMh siprememb.
Caprav ni nekih perečih potreb po spreme-nitvi značaja posamezniih p.lanskih iarustruinentov in instTumentov razdeliive doiiodika podgetij, dosedanjl razvoo gospodairstva vendarie kaže potrebo nekaterih spcememib, ki bi pfecej olaj-šale položaj podjetij i-n razširile njihovo akcijsko svobodo. Pomudild se bomo samo pri najvažnej-ših izipremem.bab,
Zmanjšana hitrost realizacije blaga kaže na potrebo revidiranja stapenj davka na proinet, da bi biJo podjetjem, ki so voljna vsJdaditi svooe cene s p-*rebaimi tržižča omogoč&no povečati svojo realizacijo. V tem smisQu je biil že dvakrat napravljen napor med letošnjim letom, te dni pa je izvršnd svet tretjdč sprejel kot ukrep za piripravo pilana odiočbo o nadaljinjefn zelo po-memibinem znižanji davika na pro-iet. ¦" a pro-izvodnja sredstev za proizvodnrjo nd več obreme-njena z davkoan na promat, a tudi mnogi dru^i predmeti, med njkni tudii ipredmeti standarda,
so osvabooend tega davtka, ali pa je bil davelk na proune<t zelo znižan. Od pravikie usmenitve pod-jetij je odvisno, kako bodo izkoristila to nriož-nO'?it za znižanje ccn, posebno pri opTeirai, da bi tako povečali potrošnjo teh izdedlkov, ma tej asnovi pa naprcdovali pci povečanju proiz-vodnje.
Zmano je, da podjctja stakio poudarfajo po-trebo pp svobodmejšem izJkoriščaiuju amartiza-cije. Naimerava.no je bilo, da se oipravi revalo-rizacije osnovnih aredetev zaradi reaiuega prikaza amartizacije, ker pa tega deJa ni m-ogoče apraviti v kratkem raku, je bii v pred-]ogu plana storgeai pomeiroben 'korak naiprej z vfltiju&iitviijo a«m""tizaeije podijetiij v straške :pro-iztvodnje. S tem je dana inožnost za statoo prilagojevanje ainortizaciie vzdirževaiij^u stvaff-nih potreb v življenju in reailnam.u giibainiju cen. Kot fifcsna amortizacija bi ostal ile ttsiti del se-danje amortizacije, ki je nasnenjan zaan«aoavi. To je dejansko amortizacija, imedtem ko ima drugi del amortizaciije, ki se po predflogu pri-števa k str&škom pjrtrizvodoje, značaa matearial-niih stroškov.
Leitos so začela števikia raova podjetja otort-tovati in mnoga med n(jimi so p.ri51a v težave zaradi visokih anuitet Pogosto je Lmetlo neko mod&mo novo podje^de težje pogoje ikakor staro, amortizirano pod.jetje zaradi visoikiih. abveznosti pri plačevanju anuilet. Upoštevagoč, da plaču-jejo naša podjetja razen amortizacije in anuitet tudi obresti na osnovna sredistva, je i>ilo ^prejeio staldšče, da je treba zimaaioša.ti abseg akumuii-ranja s temi instanunenti v podjetjih, ki so in-vestirala. To bi dosegli taiko, da bi vsa pcxije1?ja, ki plačujejo anu-itete tnprostiild obrfesti na osnovna sredstva za tisti del osnovnih sredatev, za katere plačajo anuiteto. Za šlevilma .podijetja bo to po-menilo zmamjšanje anuitetnih otoveznosti n« po]o*vico.
Ko navajaitno samo najpomeinibneiiše apre-membe, noramo poudariti, da pamenijo vse spremembe iaboljšareje pcdožaja p<xJjetiij. Razvoj gospodarstva in postoflpaio veklajevanje odncsov v gospodarstvu ne tipita prevelikiih obremenitev z akumulacijo, ki je bila rezultat iz.red.tio naipete razdelitve nacionalnega dobodfica ki pomanglka-rjja mnogih doforiui. Sdabljenije instrumentov je najbolijši znaik ui je^anija p&lcžaja Pastop.no bo treba še naprej mamostevati obirem-einievain.ie dobičttca podjetrj z raznimi oibveznostmi do zveze, da bi tako doibičelk dobiJ za podjetje veLji pomen, da bi ee podjetije zanj boJg borilo m da bi t>o3ti sod«Jova3o v ngegavi razdelitvi.
Pravočasno eprejebje plana, nadiaijevi.noe ta-> čete politike sta'" IHzacije in zmanjšanje ofore-menitve goepodar tva z ra;zniimi obveanoateai latalko ugodno uiinkugejo na delr pcdjetij \n dajo vsetnu go^podarstvu pctmrio za nadaljruji na-pred^k.