leto vii. / stev. 33 KRANJ, 14. AVGUSTA 1954 GLAS URFTA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN Zveza Dolgoletno prijateljstvo ln tradicionalne vezi, ki družijo tri balkanske države, so dobili še formalno potrdilo. Jugoslavija, Grčija in Turčija so pretekli Ponedeljek podpisale sporazum 0 zvezi, političnem sodelovanju medsebojni pomoči. Ta spo-razum je prav gotovo listina, ki Ugotavlja, da bo v tem delu "Veta vladal mir in, da se bo Prijateljsko sodelovanje še bolj Poglobilo in razvijalo. V svojem uvodu listine o spo-razumu vse tri države izjavljajo svojo privrženost Ustanovni listini Organizacije združenih narodov in mirnemu mednarodnemu sodelovanju. Prav Sotovo šteje med najvažnejše *lene drugi člen, ki govori o vojaškem in pravnem avtomatiz-^u. Po sporazumu bodo vse tri države v vojnem stanju s tisto ki bi napadla eno iz-"^d treh podpisnic balkanskega sporazuma. Vojno stanje Snjcjo prekiniti samo po dosc-'er*em soglasju. Sporazum je Ustanovil tudi novo telo — stal-Ql svet Balkanske zveze, ki bo nadomestil dosedanjo konferenco zunanjih ministrov. Svet se °o sestajal najmanj dvakrat na 'eto ter bo veliko bolj učinko-VU. Sesti člen je odraz politike, *° vodi naša država vsa zad-"Ja 'eta do Evrope in do evrop-s^'h političnih in vojaških sku-p'n. Ta člen jasno poudarja, da •* mir nedeljiv in da bi vsaka napadalnost v kateremkoli de-'n Evrope ogrozila tudi mir v Vs«j Evropi. Vse tri države podpisnice izražajo popolno solidarnost z vsako morebitno žrtvijo naPada, Pogodba o zvezi je prinesla 'udl to novost, da je veljavnost *nkarskega sporazuma podaljša-n* od pet na dvajset let. prav gotovo sodi v sklop ele-*nentov, ki dovoljujejo presojo 0 Ospešnem poteku blejskih razgovorov tudi težnja zunanjih ministrov, da se pospeši ustalitev balkanske posvetovalne 'fcupščine, izražena s priporočili 0 temeljnih načelih, po katerih *aJ bi ta organ delal. balkanska zveza je nedvom-1,0 učinkovit in pozitiven in-"rnrnent kalektivne vojaške ob-r*»nbe, ki na tem delu Evrope Ugotavlja mir in prijateljsko s°delovanje. nas ie obiska Ogledal si je Kranj in njegove zanimivosti ter Gorenjski sejem Simpatije naših narodov do svojega vodje so nepopisne. V ljudski revoluciji je delil z nami gorje, sedaj pa hočemo, da vedno deli z nami radost, sadove tistih težkih dni, ko je 17 milijonov Jugoslovanov spoznalo me TITO. Vsi ga vabijo, naj jih obišče, a le redki so tako srečni, da se more odzvati njihovemu vabilu. Toliko večja je naša radost, da nas je obiskal. Prav gotovo nisem edini, ki sem ga prvič videl, in če se mu javno zahvalim za njegov obisk v Kranju, posebno pa za izjavo o Gorenjskem sejmu, prav gotovo izražam željo vseh Kranjčanov. Sejem je bil še skoro prazen, ko se je točno ob 8. uri zjutraj pripeljal predsednik republike Maršal TITO s soprogo Jovan-ko Broz v spremstvu predsednika ljudske skupščine LRS Miha Marinka, predsednika Izvršnega sveta LRS Borisa Kraiger-ja in generala Zežlja. V premoru, ki je bil poln nemira in pričakovanja, ga je pozdravil predsednik LOMO Kranj tov. Vinko Hafner. V spremstvu organizatorjev sejma so gostje s Titom na čelu stopili v razstavni prostor. Tovariš Tito je takoj opazil kovano orodje iz Kamnika. Povprašal je po tem in onem ;ter vstopil v paviljon »Iskre«. Vse predmete si je ogledal z enako pozornostjo, ni pa skrival posebnega zanimanja za kovinsko stroko. Zlasti je pohvalil izdelke kovinske zadruge »Niko« iz Železnikov. Večkrat je vprašal po ceni, drugje po surovinah in od kdaj razstavljeni predmet že izdelujejo. Nadvse zanimivo je bilo v paviljonu, kjer je Ko-ščak iz Ljubljane ponudil Titu svoje čevlje. Iznadljivost pa taka! V„ istem paviljonu je pri »Gorenjki« tovariš Tito naročil usnjeno šolsko torbo za vnuka Jožeta. Priznajmo, da ima Kranj redkokdaj take odjemalce! Tovariš Tito se je tudi zanimal za okusno izdelane zanravljivč-ke. Prav tako pozorno si je tovariš Maršal ogledal kmetijske stroje in naprave ter semensko službo. Ko je maršal s spremstvom stopil iz gimnazijskega poslopja, ga je burno pozdravila množica obiskovalcev sejma, ki se je medtem zbrala pred gimnazijo. V imenu kranjskih pionirjev je (pozdravila maršala Tita Kropa je praznovala Prof. Franjo Baš, ing. Stanko Bloudek in heroj Dežman častni občani Krop« Trinajst let je poteklo od tedaj, ko so na planini Vodice ustanovili Cankarjev bataljon. Nič manj kot dvajset zavednih Kroparjev je tedaj odšlo v partizane. Ta dan so si občani izbrali za svoj občinski praznik, ki so ga preteklo soboto in ne- so se občinski odborniki in gostje podali na slavnostno sejo ljudskega odbora. Seji so prisostvovali tudi gostje iz Ljubljane, med njimi prof. Franjo Baš in inž. Stanko Bloudek. Po svojem govoru je predsednik občine izročil gostoma iz Ljubljane diplomi častnih občanov Krope. Prof. Franjo Baš in inž. Bloudek sta s svojim delom Kropi ogromno koristila, zato pa ju je občinski odbor sprejel za svoja častna občana. Prav tako je odbor sprejel za, svojega častnega občana podpolkovnika narodnega heroja Tončka Dežmana, ki pa se zaradi zadržanosti slovesnosti ni mogel u-deložiti. Saška Koželj. Njeno opravičilo, češ naj ne zameri, da mu poklanjamo v pozdrav samo skromen jšopek in Prešernove poezije, ker nismo vedeli, da pride, je bilo tako prisrčno, da jo je maršal tesno stisnil k sebi. Soprogi Jovanki Broz pa je izročila šopek pionirka Majda. Na povabilo predsednika LOMO tovariša Hafnerja je sedel maršal s tov. Marinkom in tov. Kraigerjem za (mizo. Vzdušje med razgovorom bi moral vsak sam doživeti: Titov prisrčen smehljaj in njegovo prizadevanje, da bi bil pogovor čimbolj slovenski, je bilo tako domače in prisrčno, da ga ni moč opisati. Gorenjski sejem je tovariš Tito zelo pohvalil. Meni, da kaže sejem izreden gospodarski napredek za ito razmeroma majhno področje Slovenije, in da daje zaradi dobre kvalitete izdelkov, ugodne perspektive za razvoj. Grajal pa je podjetja, ki se sejma niso udeležila, ,med njimi »Titan« iz Kamnika, »Plamen« iz Krope, »Verigo« iz Lesc, »Puškarno« iz Kranja, »Indu-plati« iz Jarš in druge. V turističnem paviljonu je mai.>al TUo z velikim zanimanjem ogledoval slikovni material, ki lepo ponazarja Gorenjsko pokrajino. Predvsem pa mu je ugajal pogled skozi okno na Kranj. Soproga Jovanka je pohvalila kvalitetno ureditev turistične razstave in dejala je, da iz nje resnično diha čisti gorenjski zrak in pokrajina v vsej svoji lepoti. S tovarišem Hafnerjem se je tovariš imaršal razgovarjal tudi o gorenjskih komunah in potrebah Kranja. Na zaključku je obiskal tudi Prešernov gaj. Roko na srce, Kranjčani, in priznajmo, da ne bi ibilo potrebno, da nas šele tovariš Tito opozori na preskromno urejen Prešernov spomenik! Prav gotovo ždi spomenik preveč zapuščen in neopazen ob stezi. Predsednik Tito s svojim spremstvom ob prihodu na sejem rr5 rT)ir)tit po tdcfooti-, hazgovor s predsednikom občine v Radomljah tov. Ivanom Semenom Radomlje so daleč od Kranja, vendar seže naš glas tudi do tja. Iz razgovora s predsednikom občinskega ljudskega odbora smo posneli, da tudi tamkaj pridno delajo... Pa pustimo besedo tov. predsedniku: V Radomljah smo končno dogradili kulturni dom, ki ga bodo prav gotovo obiskovali vsi občani. Stal nas je približno 19 milijonov dinarjev, vendar je v to vsoto všteto prostovoljno delo, prispevki podjetij v materialu in denarju ter dotacije. Poleg tega smo pričeli lani graditi tudi nov železobeton-ski most, ki je bil letos že izročen svojemu namenu. Za nov most, ki pelje preko Kamniške Bistrice, smo porabili 20 milijonov dinarjev. Ze lani pa smo dokončali gradnjo novega lesenega mostu, prav tako preko Bistrice, ki nas je stal 1,5 milijona dinarjev. Most stoji pri vasi Homec in je bila njegova gradnja zaradi prometa zelo potrebna. Lansko leto tudi na šole nismo pozabili. Sole v Homcu, Radomljah in Rovah so skupaj prejele 1 milijon 420 tisoč dinarjev za adaptacijo. Denar so porabili za ureditev fasad, pleskanje in za odstranitev lesne gobe, ki se ;e v nekaterih prostorih pojavila. Seveda pa so opravili tudi vsa manjša, vendar nujna dela pri šolah. ( Zelo potrebno je bilo zamenjati električni vod v vaseh Radomlje in Homec, Ko-lovec pa je bil sploh prvič elektrificiran. Vod je bil tako zastarel, da ni bil več za nobeno rabo ter smo ga morali zamenjati. Sedaj pa je razsvetljava zopet v redu in občani so zadovoljni. Letos bomo nadaljevali z gradnjo vodovoda, za katerega smo že lani porabili okoli )6 milijonov dinarjev. P"'"' pozornost pa bomo morali posvetiti cestam, ki so v precej slabem stanju ter jih bomo morali vsaj nekaj letos popraviti. Pričeli bomo graditi novo cesto proti vasi Ziče. Nekaj denarja bomo črpali iz gozdnega sklada, večino pa so že prispevali vaščani iz 2ič sami. Tudi električno omrežje bomo v tem letu razširili in nabavili nov vod v Šmarci, No-žicah in Homcu. , ObtOŽUJetnO! - Slovesno odkritje spomenika internirancem pod Ljubeljem v. OKNO V SVET ■* Praznik v Predosljah NAJSTRAŠNEJŠA JE MRTVIH PROPAGANDA •* HEROJ STANE ŽAGAR * Obisk v »Janini« •* Gospodinjski biro POGLED V VSEMIRJE •* Zanimivosti #• Sport - Sport - Sport * Podlistek * Objave ■X- J Kropa del j o nadvse slovesno praznovali. V ta star partizanski kraj, ki je bil skoraj ves čas okupacije osvobojen, so te dni prihiteli stari borci in aktivisti, ki so tolikokrat tukaj našli svoj drugi dom. Celo iz Selške doline so občani prihiteli pozdravit Kroparje. Staro partizansko prijateljstvo in tovarištvo je zopet združilo stare borce, tokrat pri proslavljanju praznika. V nedeljo zjutraj je vreme želo slabo kazalo, vendar ni ka-zilo dobre volje domačinov in gostov. Slovesno razpoloženje je zajelo prav vsako hišo. Nedeljske prireditve so se pričele s prikazom obrambe Krope pred sovražnim napadom. Borba med napadalci in branilci je potekala približno tako, kot je bilo leta 1944, ko so domobranci na vsak način hoteli zasesti trg. Po končanem prikazu je predsednik občinskega odbora tov. Ludvik Smitek prejel raport vodje partizanskih patrulj. Zatem 2e ves prejšnji teden so se vršile številne priredlitve in proslave v okviru praznovanja občinskega praznika v Tržiču, dokler niso v nedeljo dosegle svoj višek z odkritjem edinstvenega spomenika žrtvam koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem, katerega je odkril in predal v varstvo mestni občini Tržič predstavnik glavnega odbora Zveze borcev tov. Tomo Brejc. priložnosti je tudi pevski zbor DPD »Svoboda« Tržič zapel nekaj žalostink. Vence pa je položila patrulja, ki jes prišla izpod Storžiča tudi na mestu, kjer so 5. avgusta padle prve žrtve pod Storžičem. Zadnjo nedeljo navsezgodaj je bilo v Tržiču zelo živahno, čedalje več ljudi se je zbiralo na Trgu svobode, kjer je številno prebivalstvo čakalo na kamione, da bi jih prepeljali jna Ljubelj. Vse to je trajalo do enajste ure, ko se je pri spomeniku zbralo okoli 2.000 ljudi, največ domačinov. Med številnim prebivalstvom so bili tudi podpredsednik Ljudske skupščine LRS Ferdo Kozak, član izvršnega sveta LRS Boris Ziherl, predsednik Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti Josip Vidmar, predsednik republiškega Zbora proizvajalcev Slovenije Mavricij Bore, sekretar Izvršnega sveta LRS Boris Ko-cjančič, odpravnik poslov francoske ambasade v Beogračfu g. Burin des Roziers, podpredsednik OLO Kranj Dušan Horjak, predsednik LOMO Kranj Vinko Hafner in številni drugi gostje in predstavniki množičnih in političnih organizacij. SPREJEM PATRULJ Ko je tržiška godba na pihala z budnico naznanila prebivalstvu, da se pričenja zadnji dan najslovesnejših proslav občinskega praznika, so se začeli zbirati na Trgu svobode pred poslopjem občinskega ljudskega odbora stari borci in prebivalstvo, da bi dočakali partizanske patrulje, ki so prišle iz Leš, Kovorja, Puterhofa, izpod Storžiča in ostalih predelov Tržiča. Kmalu po sedmi uri so patrulje prikorakale na trg, kjer je vodja tovariš Stucin ra-portiral predsedniku LOMO Tržič. Nato so patrulje skupno s prebivalstvom odšle na pokopališče, na Ceglše in v predilnico, kjer so položili na grobove padlih borcev in aktivistov številne vence množičnih jn gospodarskih organizacij. Ob tej Središče monumentalnega spomenika na Ljubelju SLAVNOSTNA SEJA V času, ko so se ljudje zbirali pred spomenikom in ogledovali ostanke koncentracijskega taborišča, je imel ljud. odbor mestne občine v novo odprtem gostišču slavnostno sejo, kateri so prisostvovali številni gostje, — med njimi ,tudi zvezni poslanec kranjskega okraja tovariš Boris Ziherl, tovariš Mavricij Bore ter predstavniki okrajnih organizacij Zveze borcev in Socialistične zveze delovnega ljudstva. V kratkem referatu je predsednik LOMO tovariš Cerar o-risal razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Tržiču in okolici in med drugim dejal: 5. avgust, oziroma čas pred in po njem je postal mejnik osrednjega množičnega gibanja enot narodno-osvobodilne vojske na območju naše občine. To je dan, ki pomeni prelomnico nad omahovanjem tistih maloštevilnih ljudi, ki so še dvomili V svoje lastne sposobnosti in v uspehe narodnoosvobodilnega gibanja. Ta dan je bil začetek oborožene vstaje mesta Tržiča in njegove okolice. (Nadaljevanje na 2. strani) 8717 TEDEN DNI PO SVETU ■NEREDI v GUATEMALI Pretekli teden so v Guate-mali ponovno izbruhnili neredi, ki pa so jih kmalu zadušili. Sedaj so jih povzročili privrženci prejšnjega predsednika Arbenza. Zavzeti so nameravali letališče, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od glavnega (mesta. Oborožene sile vojaške junte pa so upor preprečile. Prav tako so v Guatemali izbruhnile študentske stavke. Predsednik vojaške junte je še zmeraj polkovnik Armaz, vendar pravijo, da se je njegova moč občutno zmanjšala. TRŽAŠKO VPRAŠANJE PRED ureditvijo Kakor (poroča Jugopress, so dani vsi pogoji za skorajšnjo ureditev tržaškega vprašanja, ki naj bi nadomestila anglo-ameriški sklep od 8. oktobra 1953. Zelo (verjetno je, da bo tržaško vprašanje iznenada urejeno. Se o mccarthyju Republikanski senator Robert Watkins je postal predsednik senatne komisije, ki bo vodila preip1'--- ? Mc Carthvju. | Ta komisija bo odločila, ali naj proslulega senatorja senat »obsodi«, kakor je namreč predlagal republikanski senator Flan-ders. TAJINSTVENI OBISK Sovjetski veleposlanik v Washingtonu .Zarubin, je obiskal ameriško zunanje mninistrstvo, vendar tamkaj nočejo ničesar povedati, o čem so se razgovarjali. BEVAN PREKLICAL i kandidaturo Vodja levega krila laburi-stov Bevan je uradno preklical svojo kandidaturo na eno izmed mest v izvršnem odboru stranke, ki je pridržano za predstavnika (krajevnih laburističnih sekcij. Potemtakem od Septembra dalje Bevan ne bo več član izvršnega odbora. ARETACIJE NA CESKEM Češkoslovaška časopisna agencija poroča, da so na Češkoslovaškem, kakor so izjavili na notranjem ministrstvu, pred dnevi prijeli (več desetin agentov neke zahod-nonemške vohunske organizacije, ki je skušala na Češkem ustvariti vohunsko mrežo. velike demonstracije V maroškem pristanišču Lyautey so ponovno izbruhnile velike demonstracije. Policija in vojska sta morali uporabiti orožje, da sta demonstrante razgnali. Pri tem je bilo več oseb težje in lažje ianjenih. Uspešen zaključek sejma 38.000 obiskovalcev - Nad 20o milijonov sklenjenih pogodb Obtožujemo kaj pomanjkljivosti. Razen tistih, ki smo jih navedli že v prejšnji številki našega lista, bi še povedali prirediteljem, da se bodo v bodoče morali resneje spoprijeti z organiziranjem u-činkovitejše propagande. Treba bo žrtvovati nekaj več sredstev v te namene, saj je znano, da se tako naložen denar kaj dobro in hitro obrestuje. Gorenjski sejem je vsakoletna gospodarska prireditev, za- radi tega vsekakor ne bi bilo napak prihodnje leto navesti, da bo prihodnji Gorenjski sejem že peti po vrsti. To bi mu dalo na vsak način še večji pomen. Brez dvoma je letošnji Gorenjski sejem uspel, pričakujemo pa, da se bo v bodoče še bolj uveljavil, za kar pa bodo potrebni nemajhni napori tako prirediteljev kot posameznih razstavi j alcev. (Nadaljevanje s 1. strani) Po končanem referatu so navzoči odborniki in gostje počastili spomin padlih borcev in aktivistov z enominutnim molkom. ODKRITJE SPOMENIKA Okoli enajstp ure dopoldne so se vsi prisotni gostje in ostalo številno prebivalstvo zbrali ob spomeniku, pred katerim so se postrojile patrulje. Godba je odigrala jugoslovansko državno himno in marseljezo, nakar je prvi spregovoril predstavnik Glavnega odbora Zveze borcev Letošnji četrti Goreniski sejem je za nami. Kot običajno se ob takih priložnostih analizirajo uspehi in napake, pomanjkljivosti in podobno. V današnjem članku bi se naj-preje zadržali pri uspehih sejma. Moramo reči, da je sejem letos v vsakem oziru prav dobro uspel, enakega mnenja pa so tudi številni razstavljalci, ki so nadvse zadovoljni odšli s sejma. Z nad 208 sklenjenih pogodb neposredno na sejmu in za okoli 120 milijonov med tem časom prodanega blaga v tovarnah nam dokazujejo našo trditev. Najbolj so se seveda odrezali tekstilci, ki so prodali za okoli 105 milijonov dinarjev blaga. Vsakogar, ki ga je v nedeljo Praznovanje se je pričelo že sodelovali borci na konjih, pio-Lahko bi ga pa seveda še ne- zanesla pot na Kokrico, v Pre- v soboto zvečer z dramatičnim nirji, člani Socialistične zveze, primerno več, če bi ga imeli doslje ali v Britof, so opozorili prikazom dogodkov iz leta 1941. strelska družina, gasilci iz Bri-toliko na razpolago. Kovinska številni mlaji, zastave in cvetje Zatem so predvajali Jugoslovan- tofa, Predoselj in Suhe, KZ Ko-in usnjarska industrija sta tudi na velik praznik, ki so ga sla- ski film »Rdeči cvet«, nakar so krica, fizkulturni aktiv, delovni lahko kar zadovoljni. Seveda viJi predoseljški občani. To je se občani zbrali ob kresu. kolektiv Opekarne Bobovk in bi tudi te tovarne lahko pro- bil njihov prvi občinski dan V nedeljo dopoldne so odkrili tovarne rastlinskih olj Britof, narodne noše itd. itd. 0 praznovanju v Predosljah Pester prikaz kulturne in društvene dejavnosti dale neprimerno več, če bi imele zadostna proizvodne zmogljivosti, kajti povpraševanje za temi izdelki je bilo precejšnje. »Tiki« iz Ljubljane bi lahko ob večji iznajdljivosti prodal neprimerno več, ravnotako pa tudi »Niko« iz Železnikov. Prav dobro se je odrezala »Alka« iz Dupelj, ki je sorazmerno majhen obrat, prodala pa je za več kot 16 milijonov dinarjev čevljev. Na sejmu se je tako preskrbela z delom za najmanj 3 mesece. Tudi »Planika« in pa »Standard« sta precej prodala. Vsi obrtniki, ki so razstavljali pohištvo, so ga tudi večinoma prodali, zelo zadovoljna pa je predvsem »Roleta«, ki bi lahko že več prodala. Misliti bo treba vsekakor na razvoj tega mnogo obetajočega mladega podjetja. Živilska industrija je prav tako lahko zadovoljna. Podjetje »Vino« Kranj, ki je imelo ves čas razstave tudi vinsko poiz Sprevodu so se priključili tudi fantje in dekleta v narodnih nošah V Predosljah je sprejela sprevod velika množica domačinov in nekaj tujih gostov na častni tribuni. Med njimi so bili narodni heroj tovarišica Mira Svetina, Franc Stefe-Miško, Luka Suhadolnik, tov. Toplak in drugi. Nato je sledilo slavnostno zborovanje, na katerem je govoril tudi tovariš Ivo Svetina in čestital prebivalstvu občine Predoslje k njegovim uspehom. Dejal je, da je najtežji čas povojne graditve socializma že za nami in da so proslave občinskih praznikov vstaje, ki spadajo v mozaik republiških in državnih praznikov vstaje, že znak stabilizacije naših razmer. Dalje je tovariš Svetina obrazložil tudi vzroke teh praznovanj, to je, da obujamo spomine na slavne dneve naše narodnoosvobodilne vojne in obenem pregledamo dosežene uspehe ter pripravimo načrte za u- tovariš Tomo Brejc. v svojent govoru je prav posebno poudaril, da je največja in najsvetejša dolžnost vseh naprednih rodov in naprednih ljudi, izdelamo tako, da preprečim« T prihodnje ponovitev takih i* podobnih zločinskih početij. Tudi predstavnik francoske delegacije internirancev, ki bo prisostvovali tej žalni svečanosti, Barbier-Jean, je v svojem govoru, v katerem se je spominjal grozodejstev in mučenja v taborišču, dejal, da so vsi ia-terniranci, med kateriim je bilo največ Francozov, dolžni globoko zahvalo vsemu prebivalstvu Tržiča, ki nam je nesebično pomagalo v takratnih težkih dneh, da so lahko preživeli trpljenje. Se prav posebno pa se moramo zahvaliti hrabrim partizanom, ki so nas osvobodili izpod nacističnega jarma. Veseli smo, da lahko daaes ponovno ugotovimo, da je francosko - jugoslovansko- prijateljstvo na isti višini kot pred 1* leti. Po končanih govorih je godba na pihala odigrala nekaj ža-lostink, pevski zbor iz Tržiča pa je zapel nekaj žalnih pesmi. Se pozno v popoldanskih urah pa so potekali nadvse prisrčni razgovori med preživelimi francoskimi interniranci in našimi ljudmi, ki so bili bodisi interniranci, ali pa so internirancem na kakršenkoli način pomagali- vstaje, ki je potekel kot ena spominski plošči dvema prvo kušnjo, se je prav dobro uve- sama zanimiva revija vsestran- borcema: v Britofu Andreja resničitev novih ciljev, ki jih ljavilo In močno izpodrinilo ske delavnosti prebivalstva. — Kmetu, na Kokrici pa Francu imamo še pred seboj. Povedal svojo konkurenco. Nanj so se občani res skrbno Mraku. Pri obeh slovesnostih se je tudi nekaj besed o napredku Na sejmu pa je bilo tudi ne- pripravili. je zbrala precejšnja množica v našem gospodarstvu in o uspe-ljudi. Sodelovala je godba in hih zunanje in notranje politi-Prešernov pevski zbor iz Kra- ke naše države. i Glas naših bralcev Velika ..hitrost" nja. Na Kokrici je ob odkritju plošče govoril republiški poslanec tov. Ivo Svetina, v Britofu pa tovariš Suhadolnik. V sprevodih so občani in gostje odšli še na pokopališči v Britof niku Poslali maršalu Titu na in Predoslje, kjer so položili Brdo. Tudi šopek cvetja so mu vence na grobove padlih revo- poklonili kot izraz svojih sdm-lucionarjev in spomin nanju še patij. Ob zaključku zborovanja je tovariš Janko Štefe prebral resolucijo, ki so jo občani Predoselj ob prvem občinskem praz- V dneh od 30. julija do 9. av- v Kranju je zelo koristna u- tovi ali ne in kdaj lahko pri- stanova za popravljanje čev- dem ponje. ljev, ki sicer nima prav slo- Popravi j alnica se sicer nahaja nočastili venskega imena. Gre namreč v precej nerodnem položaju, ker počasnu, za »Brzopopravljalnico čevljev« del obrata ravno selijo in se je Popoldanski del slavja je bil na Savskem bregu, i zaradi tega delo tudi deloma zelo pester. Ob enih je krenil zamudilo. Toda z nekaj več iz- dolg i}n veličasten sprevod ko- Ze pred več kot štirinajstimi naj(jijivosti in pa predvsem ži- njenikov, voz in avtomobilov iz dnevi sem prinesel čevelj v po- vahnosti bi tudi te objektivne Predoselj mimo Kokrice do gusta je bila v Kranju razstava pravilo, računajoč da mi ga bo- težave iahk0 odstranili, kajti Kranja, odtod v Britof in na- malih živali, ki jo je priredilo do popravili če že ne v dveh, sedanje deJo ni ravno v skladu zaj v Predoslje. Z njim so pri- Društvo rejcev malih živali. — treh dneh, pa vsaj v enem te- z nasiovom> ki ga popravljal- pravili občani pravo preseneče- Razstava je bila kar dobro obi- dnu. Toda močno sem se zrno- nica ima C'Q pa ne morej0 dru_ nje. Na okrašenih vozovih so skana, čeprav je imela hudega tU« ' gače, naj pa spremene napis, prikazali delovne uspehe na vseh tekmeca v Gorenjskem sejmu. Skoraj vsak dan sem hodil tako'se vsaj ljudje ne bodo raz- področjih njihovega marljivega Razstavni prostor je bil poln in spraševal, ali so čevlji že go- burjali. Iz Domžal V nedeljo 8. avgusta so domžalski gasilci proslavljali avoj praznik. Popoldne so se zbrali na Glavnem trgu vsi gasilci in številni prebivalci, ki so prisostvovali (razvitju prapora. Svečanost je bila prav prisrčna. Po proslavi se je razvila p<> Domžalah povorka. Spredaj to korakali gasilci in narodne noše na konjih; za 'njimi cela vrsta gasilskih praporov, nato pa otroci in odrasli. V zadnji številki smo v članku »Ob 70 - letnici domžalske godbe zapisali, da bo proslav« od 9. do 15. avgusta. Pripravljalni odbor za proslavo pa »e je odločil, da bo proslavo združil Iz občinskim praznikom od 29. avgusta do 5. septembra! Razstava malih živali v Kranju A. udejstvovanja. V sprevodu so vsakovrstnih domačih in gozd- nih živali. Zelo lep je bil primerek zlatega fazana in tudi kokoši so bile plemenitih pasem. V sredini ,kletk je zvito gledala pretkana lisička, pod njo pa uharica. Prireditelje je treba vsekakor pohvaliti zaradi dobre or-ganizacije razstave. Ognjeni krst ieseniiMh in javornHHih partizanov Planota pred njimi se jim je kar naenkrat zazdela nevarna. Brez povelja so se spustili v dir čez njo, toda niso bili še na drugi strani, ko so ob robu gozda že zagledali svetleče se nemške čelade. Nemci so jim kazali hrbte. Njihove zelene obleke so bile skoro neopazne. Kersnik, Kavčič in Vovk so se že umirili in pričeli meriti na Nemce, ki so čakali v zasedi. In da bi bili prvi streli nanje res uspešni, so na štetje 1, 2, 3 vsi naenkrat ustrelili proti Svabom. Prvi Nemci so se zavalili po tleh. Preostali so pričeli bežati. To je bilo zanje presenečenje, ki ga niso pričakovali. Niso se znašli. Se novi streli so padli po njih, v tem pa je pričelo pokati tudi z nasprotne strani in videti je bilo, da je Nemcem tudi od tam nekdo skočil v hrbet. Pričeli so bežati. Nemci so prvič spoznali, da niso popolni gospodarji na tem delu Slovenije. Toda kaj se je medtem zgodilo v taborišču, je bila za skupino še vedno uganka. Po odhodu skupine, ki je odšla v akcijo v Moste, je ostalo v taborišču le nekaj borcev za stražo, kuhar in ženske, ki niso bile oborožene. Nočna eksplozija v Mostah je tudi v taborišču nekatere zbu- dila. Mnogi so šele sedaj z vso resnostjo doumeli, da se bo pričelo zares in da je poleže-vanja in vađenja v streljanju konec. Z municijo pa bo treba varčevati. Patrulja se je vrnila. Božič in Papler, ki sta odšla proti robu Možaklje, da bi videla, kaj se godi v dolini, sta že kmalu po polnoči zaslišala sumljivo ro-potanje iz Poljan. Kmalu sta lahko ugotovila, da to ne more biti drugega kot prihod Nemcev. Se nekaj časa sta čakala in ogledovala dolino in opozorila taborišče. Približno čez eno uro je bilo slišati po poti z Obran-ce hojo več ljudi in tujo govorico. Sedaj sta vedela, da so na Možakljo prišli Nemci. Pomislila sta, kaj bo s taboriščem, ko jih več kot polovico manjka. Vse dobro orožje pa so pobrali tovariši, ki so odšli v akcijo. Kmalu sta zagledala nemške čelade. 2e sta hotela streljati na sovražnike, pa sta se premislila, ko sta se spomnila, da morata najprej obvestiti taborišče. Skoro vso pot sta pretekla. Božič je še tako nerodno padel, da je zamašil puški cev. Obvestila sta takoj vse šotore. Taler se je kaj hitro znašel ter dal povelje, naj se vsi zberejo in gredo v strelce iz taborišča, četudi izbrano mesto ni bilo najbolj primerno za sprejem borbe. Ženskam je ukazal, naj se skrijejo pod bližnjo pečino, kamor je računal, da Nemcev ne bo. Prišlo je do srečanja in boj se je začel. Prvi streli so padli z obeh strani. Tudi Gregorčič, ki je bil s svojim šotorom na drugi strani, je že zbral nekaj borcev in šel v strelski liniji proti smeri pokanja. Nihče od borcev ni čutil strahu zaradi napada Nemcev. Pokalo je na vse strani in Možaklja je doživela boj, ki bo ostal vedno zapisan v zgodovini jeseniškega kovinarja. Nekatere je pričelo motiti pokanje za hrbtom. Toda Jože Gregorčič, vajen borb v Španiji, je hitro pojasnil, da so to »dumdumke«, ki počijo tudi takrat, ko zadenejo cilj. Ženske so med tem iskale zavetje pod pečino. Polegle so kar v travo. Med potjo so srečale še Ferda Korena in Viktorja Arzenška, ki sta nesla spravit svojo opremo in radioaparat. Povedala sta, da je bilo njihovo taborišče že napadeno. Odšla sta v svojo smer. Tudi Alfonz Oblak, je skuša i po prvem pokanju pomagati rut svoj način. Prepričan, da Gre> gorčic še ničesar ne ve o napadu, je stekel do njegovega šotora. Bil je precej naglušen in Nemec bi ga lahko prijel za vrat. Toda čutil je dolžnost in na to ni niti pomislil. Ni še pretekel 20 korakov, ko je zagledal pred seboj Nemca brez čelade na glavi, ki mu je z revolverjem v rokah klical: »Halt Banditen!«. Hitro, kolikor so mu dale sile, je skočil v bližnji jarek in gestapovec ga je zadel le v klobuk. Ker ni mogel obvestiti Gregorčiča, je poskusil obvestiti Finžgarja, ki je bil na drugem robu taborišča s šotorom. Toda ni še prišel do taborišča, ko je zagledal nove ovire, Nemce s hrbtom obrnjene proti njemu. Njihove puške so merile v taborišče, ki je pa bilo že izpraznjeno. Potuhnil se je v grmovje in se odločil, da bo tu počakal konca, pa naj že pride kar hoče. Iz bližnjega taborišča je zaslišal govorjenje Nemcev in razbijanje loncev. Medtem ko je tako čakal in poslušal, je zaslišal, da so Nemci postali na nekaj pozorni in so se opominjali med seboj. In res ni minilo nekaj sekund, ko so zaropotali novi streli. Ni vedel kaj je bilo posledica tega streljanja, toda pozneje, ko je nevarnost minila, je lahko ugotovil, da sta padla v zasedo okoli taborišča Koren in Ar-zenšek. Oblak je ležal tako še nekaj časa, ko je zaslišal novo govorico. Prisluhnil je in v mislih že videl nove Nemce. Sele ko ga je po imenu poklical Stane Kersnik, se je streznil in videl, da so se sovražniki medtem že umaknili. Oddahnil se je rp r^i-1 z ostalimi v taborišče. Našli so grozno sliko. V taborišču je bilo vse razdejano. Videli pa so še nekaj, kar jih je najbolj bolestno presenetilo. Pokrita z odejami sta ležala v mlakah krvi Koren in Arzenšek. Nem- cem ni zadostovalo, da so jih prerešetali z brzostrelkami in pištolami, razmesarili so jima tudi obraze. Toda niso se zadovoljili samo s tem. Lotili so se predmetov, ki so jih našli v taborišču. Razmetali so hrano. Moko so zmešali s prstjo, porcije prebodi! z bajoneti, raztrgali so odejo, preluknjali lonec za kuhinjo in še nad nedolžno zobno krtačko so se znesli. Zlomili so jo na dva dela. Nemci so bili najbrže prepričani, da so na tak način naredili najbolj človekoljubno in kulturno delo, saj so na ta način onemogočili »banditom« nadaljnji obstoj. Toda naleteli so na presenečenje, ko so se počutili najboJ] varne. Bili so prepričani, da so prišli v gnezdo skrivačev in na morebitni napad niso računali. Ob prvih strelih so iz oholih gospodarjev postali panični vojaki, ki niso vedeli, kam naj bežijo. Na hitro so naložili tudi padle, katerih število so skušali prikriti in le iz pripovedovanja nekaterih ljudi na Poljanah so partizani ugotovili, da so bili trije mrtvi, nekaj pa ranjenih. Ko so se tako vračali mimo »Kamnite babe« nad Poljanami, so naleteli na novo presenečenje. Naenkrat je začelo pokati po njih. Skočili so v strelce in ko so nazadnje ugotovili, da imajo opraviti le z enim borcem, so se opogumili in pričeli streljati nazaj. Eden izmed njih ga je ranil v noge. Znesli so se nad njim in iz dokumentov ugotovili, da je bil to Ivan Fin-žgar, ki jih je počakal v za' sedi. Ko so ga ranjenega ujeli< so ga najprej odpeljali v B*-gunje, nato pa so ga čez nekaj tednov kot talca ustrelili v Nemčiji. Nemci so tega dne doživeli kar tri močne udarce. Cankarjeva četa je junaško prestala svoj ognjeni krst. Ta dogodek je bil zanje tudi težka preizkušnja, saj je smrt dveh borcev in smrt najboljšega aktivista na vse težko vplivala. Ta dogodek pa je pokaza' tudi ljudem v dolini, kako s* bo treba boriti, da bodo Slovenci lahko postali nekoč svoboden narod. Borci Cankarjeve čete pa s>° bili prepričani, da bo svobodna Možaklja postala partizanom nov dom. Zvečer so ob tabornem ognju zapeli stare borbene in proletarske pesmi. Cankarjeva četa je v tem pr' vem spopadu dobila izkušnje, k1 so ji ogromno koristile že čez nekaj dni, ko so jih močn* nemške sile napadle na .Telo' vici, kjer so 5. avgusta že formirali Cankarjev bataljon, ka' terega komandir je postal Jož* Gregorčič, komisar pa Ivan Ber-toncelj. Tudi tu niso Nemci doseg'1 nobenih uspehov, čeprav so raZ' polagali z več sto možmi voj' ske, policije in žandarmeriji Zavedali so se, da tu ne več za navadne skrivače, v ten1 so videli že pravi upor, ki if. je sprožila borba na MožaklJ1 dne 1. avgusta. Ta dan bo if' pisan z zlatimi črkami v knj1' go jeseniške zgodovine. Razstava NOB v Tržiču V času številnih proslav in Prireditev v počastitev občinskega praznika v Tržiču je bila otvorjena tudi lepo urejena razstava Narodno-osvobodilne bor-N Tržiča in njegovega okoliša. Pri obhodu razstave je obiskovalec lahko videl in se se-zQanil s predvojnim delovanjem Partijske organizacije in voditeljev delavskega razreda v Tr-^u, na čelu s sekretarjem cestnega komiteja tov. Janeži-*tem, ravno tako pa tudi raz-v°j samega narodnoosvobodil-nega gibanja in delovanja par-^anskih enot na območju Tr-^ca. Nadvse pretresljiv je tudi Pogled na storžiške žrtve, ki so *aradi gnusnega izdajstva padle 5. avgusta pod Storžičem. Razen tega je še precej strokovnega in propagandnega materiala. Najbolj zanimive so Publikacije In brošure — glasila raznih čet, bataljonov, odredov, kurirjev, minerjev itd. Te bro-šure so bile skoraj vse ročno Obvestilo Vsak član PREŠERNOVE DRUŽBE °° prejel najkasneje do 1. de-Cembra 1954 naslednjih 5 knjig: 1. KOLEDAR ZA LETO 1955, 2- Povest Franceta Bevka: TU-JA. KRI, 3. Povest Olava Duu-n*: HOJA SKOZI TEMO, 4. Mladinsko povest Iva Zormana: SVOBODNI GOZDOVI, 5. Po-'judnoznanstveno delo: DEŽELE SVETA. Letna naročnina, za katero Prejmejo člani gornjih 5 knjig, te samo 240 dinarjev. Člani, ki Prejmejo knjige vpo pošti, do-jjtečajo za odpremo 20 dinarjev, "tenarino lahko plačate tudi v obrokih. Ker vsi poverjeniki niso zaručili vpisovanja članov, — ^Uevno pa se prijavljajo še no-v*> — tiskamo nekaj tisoč zbirk več. Zato pohitite z vpisovanjem, ^ bo zaključeno z objavo v časopisih. Opozarjamo, da bo c«na zbirkam v prosti prodaji *Qatno višja od članarine. Zahtevajte naše prospekte, ki jih prejeli te dni vsi poveril11*! in knjigarne in preko ka-r"* Se lahko podrobneje se-^^ite z vsebino naših knjiž-Udaj. Prešernova družba izdelane in zato zelo preproste, vendar iz njih izžareva ljubezen do narodnoosvobodilnega gibanja. Na razstavi je tudi poseben oddelek, posvečen francoskim internirancem, ki so bili v koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Razstavljena so številna pisma in dopisnice, katere so Tržičani oddajali na pošti ter tako omogočili svojcem interni-rancev, da so zvedeli za resnični položaj in stanje v taborišču. Prav pomembno pa je tudi posvetilo francoskih interniran-cev, ki so ga poslali vsemu prebivalstvu Tržiča ob osvoboditvi, v katerem se zahvaljujejo za vsestransko, nesebično in tova-riško pomoč prebivalstva. Razstavo si je med drugimi ogledal in z občudovanjem izjavil, da je zelo pretresljiva in dokumentirana, tudi Alliot Da-niel iz Elisabethville-a, ki je preživel v taborišču nad eno leto in pol. Uspelo gostovanje V minulem tednu je gostovala Svoboda Jesenice, ki ima priznano folklorno skupino, v Kazini na Bledu. Folkloristi so tamkaj zaplesali v pristnih narodnih nošah gorenjske, vojvodinske, bunjevačke in druge jugoslovanske narodne plese, program pa so izpopolnili pevci moškega zbora in kvintet zabavnega orkestra istega društva. Gostje, ki so /napolnili Kazino, so dajali 'nastopajočim priznanje in kar niso mogli verjeti, da so to jeseniški žele-zarji. 9V boj je izbral.. Ko omenjamo praznik kroparskega ljudstva in njegovo borbo za svobodo, ne moremo mimo imena Staneta. Žagarja, ki je bil duša uporniškega gibanja in je za lepšo bodočnost naših narodov žrtvoval tudi svoje življenje. Spomin nanj in na njegova hrabra revolucionarna dejanja ne bo med ljudstvom nikdar ugasnil in posebno Dobravčani se bodo vedno s ponosom spominjali tega legendarnega junaka narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem. Ob 200-letnici rojstva Jurija Vege Letos je minilo dve sto let, odkar se je rodil slavni slovenski učenjak Jurij Vega, eden naših prvih znanstvenikov, doma v mali vasici moravske okolice, v Zagorici. Jurij Vega je bil izredno bister fantič, izkazal se je zlasti kot matematik, ki je kasneje zrevolucioniral matematično vedo in so njegovi nauki, zlasti njegove logaritmične tablice, znane in razširjene domala v sto izdajah po vsem svetu. Vega se je odlikoval tudi kot topničarski strokovnjak, ki je postavil artilerijsko tehniko na povsem nove osnove in prav zato zmagal v mnogih bitkah. S tem si je priboril slavo in je tudi napredoval in dosegel celo najvišje odlikovanje: red Marije Terezije, ki je bil v takratni dobi določen le za ljudi iz najvišjih krogov. Vega je postal tako visok avstrijski oficir in bil povišan celo v baronski stan. Da so si lastili Jurija Vego drugi narodi, razumemo danes še bolj, kakor takrat. Trdili so, da je po rodu Spanec in so njegovi predniki pribežali v bojih za španski prestol v Avstrijo. To trditev tujega, Slovencem sovražnega tiska, je ovrgel profesor Ljudevit Hauptmann, ki je proučeval uradne zapiske in se je mudil tudi več dni v Moravski dolini, kjer je na podlagi rojstne knjige ugotovil, da se je rodil Jurij Vega v Zagorici 23. marca 1754. Profesor Hauptman pa je tudi ugotovil, Wa je več rodov Vegovih prednikov zapisanih v rojstnih knjigah in raznih urbarjih moravske doline ter s tem dokazal slovenski rod učenjaka Vege. Letošnje dvestoletnice Jurija Vege so se spomnili na več Krajih naše domovine. Vegovo razstavo so priredili že februarja v Prešernovem kulturnem tednu v Litiji. Uvodno slovesnost je priredilo ljubljansko društvo matematikov in fizikov v marcu 1954. Krajevne svečanosti so bile tudi Ar Moravčah, skupne slavnosti pa v Zagorici, na kraju, kjer je stala nekoč Vegova rojstna hiša. Ta je bila uničena v času nemške okupacije, ko so fašistični na-silniki vdrli v vas in jo 24. avgusta zažgali. Sedanji lastnik doma France Pokovec je rešil le spominsko ploščo. Na kraju nekdanjega Vegovega rojstnega doma stoji danes obnovljena domačija. Mladinska knjiga je za dvestoletnico Vegovega rojstva pripravila posebno knjigo, ki naj približa slavnega gorenjskega rojaka vsej slovenski mladini. Jože Zupančič Stane Žagar je bil rojen 1895. leta na Zagi pri Bovcu. Med I. svetovno vojno je branil našo Primorsko pred italijanskim imperializmom. Ob zaključku vojne pa |se je boril za slovensko Koroško. Ko pa je sprevidel, da se je jugoslovanska gospoda bolj bala delovnega ljudstva, [kakor [pohlepnih tujcev in zato ni upala dati ljudem orožja za zaščito naše zemlje, se je razočaran nad slovenskim meščanstvom sprva povsem posvetil predago- Letošnja nagrada učiteljem kranjskega okraja Svet za prosveto in kulturo pri lOLO Kranj je tudi letos nagradil vse prosvetne delavce kranjskega okraja. Kako? (Imeli so na izbiro izlete v Portorož, Kumrovec ali Logarsko dolino. Mnogo se nas je /odločilo za Portorož. Cez 80 nas je bilo. Nikoli ne bomo pozabili vseh lepot in užitkov, ki nam jih je zapustila ta ekskurzija. Veliko smo videli, kar nam bo med šolskim letom koristilo pri predavanju zemljepisja, zgodovine in prirodopisa. Spotoma smo si ogledali Škocjansko jamo, videli smo prelepe konje lipicance. V Kopru smo občudovali morje in Starinske, zgodovinske stavbe. Portorož nas je sprejel v svoj prvovrstni hotel »Palače«, kjer so nam nudili najboljšo hrano, pijačo in prenočišča. Morje nas je zvabilo h [kopanju, z motornim čolnom smo obšli Piran in Izolo. Prelepo je bilo! Dva dni je trajal izlet lin vsi veseli, prežeti lepot in vtisov, smo sedli v avto, ki nas je po kraških vaseh, mimo Postojne, kjer smo imeli (zadnjo zakusko, mimo Cankarjeve Vrhnike in bele Ljubljane pripeljal zopet v Loko, ki je bila tudi izhodišče potovanja. Udeleženci tega izleta smo hvaležni OLO Kranj za ta velikodušni dar. Jg. Iz Cerkelj Preteklo soboto in nedeljo so imeli v Cerkljah prav lepo kulturno slavnost. Tamkajšnja godba na pihala je namreč slavila svojo 30-Letnico. Za ta svoj jubilej so godbeniki pripravili v soboto zvečer koncert. Zal je bil le slabo obiskan. Godba se je poslušalcem predstavila z nekaterimi kar težkimi skladbami, ki so jih zadovoljivo izvajali. Vsekakor zaslužijo vse priznanje za trud, ki ga vlagajo v svoje delo. »Najstrašnejša je mrtvih propaganda" Koncentracijsko taborišče pod Ljubeljem je bil kraj, kjer so trpeli ljudje pod kru-lna in zločinskim nacističnim biljem, ki pa je v naši domovi le malo znano. Po trpljenju, mučenjih, nasilju, poniže-Vanju in grozodejstvih se prav ne razlikuje od ostalih taborišč, katerih je bilo v zadnji vojni nemalo po vsej Ev-ropi. O življenju internirancev v taborišču, v katerem je bilo naj-Več Francozov, Poljakov in le ^anjše število Slovencev, se *al bore malo ve. Internirane! ^° gradili predor pod Ljube-Jtem, ki naj bi predstavljal £rajšo strateško povezavo z "aikanom in morjem. Dolžnost tržiškega ljudskega °^bora in prebivalcev, predvsem Pa organizacije Zveze borcev o. da bodo začeli temeljiteje pirati in proučevati gradvo o tem taborišču. Tudi mi bomo z današnjimi s*romnimi, vendar značilnim ^'ičicami iz življenja v tabori-j U skušali prikazati vse tisto Tajenje In nadčloveške napo-fre> ki so jih morali ljudje pre-lrPeti pod nacističnim nasiljem. ^TERNIRANEC - IGRAČKA Interniranci so kopali jarek j^oli taborišča, seveda pod j^očno stražo SS-ovskih rab-Le-ti so se pri tem dolgo-^sili, ker razen priganjanja k e*U niso imeli drugega oprala. Tako se je eden izmed čuva- Nekaj sličic iz življenja internirancev v taborišču pod Ljubeljem - po pripovedovanju Janka Tišlerja te v ki je sedel na bližnjem d 0ry, začel kratkočasiti s tem, ^ je obmetaval najbližjega in- rniranca s storži. Internirajo Je vse to nekaj časa mirne renašal, nato pa je isvojega vaja prebodel s pogledom .^nim sovraštva. SS-ovca pa ja *a Pogled silno razburil. Raz-s /rfen ^e skoc^l nanj, ga udaril laTu^kinim kopitom in ga nato «o pretepel, da se je one- Sovražen pogled na »nadčloveka« je drago plačal. LAKOTA Ko je neki dan skupina internirancev zopet delala na novi cesti, so jim opoldan, kot po navadi, prinesli hrano v (velikem kotlu. V brezbarvni vodi je tu in tam plaval tudi kak krompir ali list zelja. Ko je Ibila hrana razdeljena, so se ljudje posedli po tleh ter srebali juho s slastjo, čeprav je bila povsem neokusna in neza-beljena. Da pa bi si Ikdo s tem potolažil silno lakoto, ni bilo niti misliti. Po jedi so kotli ostali še nekaj časa na cesti. Kljub temu, da so bili prazni, so le zamikali nekega lačnega Francoza, ki jim je bil najbližji. Na robovih kotla je namreč opazii ostanke zelja. /Lakota ga je premagala. Odločil se je. Počasi se je približal kotlu ter ga začel previdno lizati. Tisti hip ga je že opazil Nemec. Skočil Ije nanj ter ga začel pretepati. Nato ga je odpeljal v taborišče, kjer je bil kaznovan za »predrznost« s 25 udarci z bikovko. »JAZ BOM UBIT!« Nekemu Poljaku, katerih je bilo tudi precej v taborišču, je po daljšem poniževanju in pretepanju le -vzkipela kri tako, da je udaril svojega paznika SS-ovca z lopato. To je bil vsekakor »višek predrznosti«. Takoj so ga prijeli in odpeljali v mučilnico, brez katere ni bilo nobeno nacistično taborišče. Tam so ga pretepali in mučili in ko so ga duševno in telesno štrli, je moral hoditi ob vrstah postrojenih internirancev in venomer ponavljati besede: »Jaz bom ubit!« To je vsekakor strašen primer psihološkega pritiska na ostale internirance, — vendar brezuspešen poizkus, da bi štrli njihovo moralo. Seveda so Poljaka po končani ceremoniji takoj ubili. MED KLASJEM JE TUDI LJULJKA Na enem izmed mnogih sestankov /s partizani so skupno skovali načrt o osvoboditvi internirancev in njihovem odhodu v partizane. Vse je bilo natančno dogovorjeno. Interniranci bi morali pri odhodu na delo iznenada napasti straže ter se polastiti njihovega orožja. V istem času bi taborišče z obeh strani napadli partizani Kokrškega odreda in tako v odločilnem trenutku pomagali upornikom. • Načrt je bil dobro zasnovan, vendar je nekdo vse izdal in akcija ni uspela; Nemci pa ,so po vsem tem še bolj terorizirali in mučili uboge ljudi. BOSI CEZ KARAVANKE Delo v predoru Jje bilo zelo naporno in težko, še prav posebno za lačne in sestradane ljudi. S kompresorji so vrtali živo skalo in nato v majhnih vagončkih odvažali kamenje na nasip, ga tam stresli in se spet s praznim vagončkom vrnili v predor. Tako je delo potekalo iz dneva v dan, dokler ni trem jetnikom prišlo na um, da bi lahko pobegnili v vagončkih. Vagonček z naloženim kamenjem je Nemec vsakokrat pred odhodom iz predora prevrtal z železnim drogom, da ne bi morda kljub temu, da se je to zdelo nemogoče, v njem zasačil človeka, ki bi hotel tako pobegniti. Vendar so se trije interniranci le odločili za beg na tak način. To, kar se zdi človeku, ki živi v normalnih pogojih neizvedljivo, so storili ljudje, ka- terim je svoboda ipomenila vse. Mračilo se je. Prišel je najprimernejši čas -za beg. Na dno vozičkov so se skrili trije interniranci, nanje pa 'so naložili kamenje. Nemec je kot običajno predrezal naložene va-gončke, toda ker je delo opravljal nadvse malomarno, ni opazil nič sumljivega. Tovariši so vagončke odpeljali na nasip, kjer so jih izpraznili in ko se je popolnoma stemnilo, so trije interniranci krenili na pot z željo, da bi čimprej našli zvezo s partizani. Toda zasledovalci so jim bili za petami. Končno so le prišli po treh dneh bosi in raztrgani čez Karavanke Ido prve hiše na Koroškem, kjer so dobili zvezo s partizani in se jim pridružili. Mnogo truda in nadčloveških naporov je bilo potrebno, toda želja po Isvobodi je bila močnejša od zaprek in trpljenja. Heroj Stane Žagar škemu delu, nato pa se je pridružil Komunistični partiji in je začel organzirano pripravljati vstajo delovnega ljudstva proti tlačiteljem in izkoriščevalcem. Ko je spoznal, kaka je (jugoslovanska policija streljala in pretepala delavce, ki so si hoteli s stavkami izboljšati delovne pogoje, da bi lahko dostojno preživljali svoje družine, ko je videl, kako si vaški magnati prilaščajo kos za kosom kmečke zemlje in potem pehajo družine malih kmetov v neizmerno bedo, se je njegova revolucionarnost še stopnjevala. Postal je partijski funkcionar in k njemu so prihajali po nasvete delavci z vse Gorenjske. Bodril jih je v najtežjih dneh, učil jih je sloge in jih navajal k izobraževanju. Svojo plodno dejavnost pa je (razvil posebno na iDo-bravi in njeni okolici. Bil je vzoren pedagog in njegovi učenci danes s ponosom pripovedujejo, da so obiskovali Zagarjevo šolo, ki se je odlikovala po napredni smeri in demokratičnem vzgojnem postopku. 2agar je v Uspela razstava Razstava, ki so jo uredili v prostorih Metalurške šole, je bila na željo interesentov odprta ves minuli teden in je bila vsak dan izredno številno obiskana. Obiskovalci so dajali priznanje mojstrsko urejeni razstavi, ki prikazuje železarno in Jesenice v nekdanji, sedanji in bodoči sliki. Strokovnjak Miloš Mago-lič, po katerega konceptu je bila razstava (urejena, zasluži polno priznanje. Kakor domačini, so dajali priznanje razstavi tudi številni tujci in visoki predstavniki ljudske oblasti, ki so si razstavo ogledali. zimskih mesecih poučeval zvečer tudi odrasle. On sam, njegova žena in sinova ter njegove hčerke so organizirale mladino in prirejali razne kulturne in športne prireditve in delo te organzacije bi bilo lahko se danes vzor vsem mladinskim organizacijam na Gorenjskem. Žagar je s pomočjo (partijske celice, ki jo je organiziral ilegalno 1931. leta, razširjal napredno časopisje in revije in v zadnjih letih pred II. svetovno vojno vršil protifašistično propagando. Zandarji sa ga zaradi tega preganjali in iprotiljudska oblast mu je pozimi 1939. leta odpovedala službo in ga skupno s šestčlansko družino vrgla na cesto. Vendar se 'je Stane Žagar v najtežjih dneh vrnil spet na Gorenjsko. 17. julija 1941. je prišel kot član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet fe Ljubljane na Jelovico. Tokrat so Nemci že popisali prebivalstvo in pripravljali izselitev Gorenjcev v Slezijo in Srbijo, Stane Žagar je 17. julija 1941 (sklical konferenco gorenjskih partizanskih voditeljev in aktivistov na obronkih Jelovice pod Malim Gregor j evcem. Na tej konferenci je Žagar poudaril, da je edina rešitev (slovenskega naroda v borbi, zato je pozval ljudstvo k oboroženi vstaji. Žagar je vodil prve gorenjske partizane v bojih na Jelovici 8. avgusta 1941, nato pa v številnih akcijah in borbah v okolici Jelovice in v Selški dolini. Posebno so poznani boji, ki jih je vodil ,Žagar skupno z Jožetom Gregorčičem decembra 1941. leta v Poljanski dolini. Od tam je Žagar razposlal aktiviste, ki so dvignili decembrsko vstajo na vsem področju zahodne Gorenjske in s tem preprečil nadaljnje izseljevanje Gorenjcev. V začetku januarja 1942 sta Žagar 5n Gregorčič poveljevala Gorenjskim partizanom v težki dražgoški bitki. Po umiku iz Dražgoš pa je Žagar razposlal majhne skupine parti-tizanov po vsej Gorenjski z nalogo, da v zgodnji spomladi spet dvignejo Gorenjsko k uporu. I Ko so v prvih pomladnih dneh 1942. leta iz malih grupic rasle partizanske čete, bataljoni In odredi, je Stane Žagar padel v Crngrobu ob preboju iz nemškega obroča. To je bil težak udarec za ivso Gorenjsko, vendar je v tem času njegovo delo že rodilo sadove. Žagarjev duh je živel v borcih. Po osvoboditvi so Zagarjevo truplo prenesli na Dobravo in ga pokopali v skupen grob z njegovimi bojnimi tovariši v neposredni bližini šole, v kateri je pred vojno učil. Poleg njega ležita tudi sin Stanko, ki je ho-rojsko padel spomladi 1942. leta v skalni duplini na Okroglem pri Kranju in hčerka Nada, ki je padla v borbah v Dalmaciji, ko je vodila skojevce na juriš. Dobravčani se danes, ko smo svobodni in se uresničujejo želje našega heroja Žagarja, vse bolj zavedamo njegovega duha in njegovih dejanj, zato nam bo ostal v trajnem spominu. Ivan Križnar Niso padli zaman ... Pred prvim občinskim praznikom t Podnartu Dne 24. avgusta 1941 so bili v Ljubnem streljani od Gestapa prvi talci radovljiškega okraja: Feliks Kavčič, Miha Stular, Jože Krivic, Anton Krivic in Anton Snedic. Domačinom so naznanili, da so bili tovariši streljani iz maščevanja za likvidiranega fašističnega sodelavca iz domačega kraja. Pet življenj so zahtevali rablji našega naroda za glavo domačega izdajalca. Pričakovali so, da bodo B terorjem pognali našemu ljudstvu strah ,v srce, toda kruto so se zmotili. Mučeni-niška kri naših najzavednejših sinov je vzplamtela v upor in strnila ljudstvo v neuklonljivo herojsko silo, iki je po štirih letih borbe pometlo z okupatorjem in domačimi izdajalci. V spomin na te težke toda velike dni, bo občina Podnart praznovala prvi občinski praznik v dneh od 22. do 29. avgusta. V nedeljo 22, avgusta ob 15. uri se bo začelo slavje s spominsko svečanostjo padlim borcem na Ovsišah. Na dan obletnice mučeniške smrti prvih talcev v Ljubnem, 24. avgusta, pa bo v Podnartu slavnostna seja občinskega odbora, ob 13.30 spominska svečanost na kraju v Ljubnem, kjer so padli talci, zvečer ob 20. uri pa slavnostna akademija. 22. avgusta bodo odprli tudi nov kino. Istega dne pa se bodo domači športniki pomeriU v Podnartu v nogometu, iz Podnarta do Brda pri Ljubnem pa bodo še ocenjevalne motorne tekme. Dne '23. avgusta ob 16.30 uri bo priredila strelska družina heroja Staneta Žagarja iz Podnarta strelske tekme, ob 18. uri pa bo ObLO pogostil v Ljubnem domačine — vojaške vojne invalide, vojne vdove in sirote. Petek 27. avgusta so si izbrali domaČi odbojkarji, da bodo pokazali svoje znanje. Tudi šahisti se hočejo pomeriti in so si izbrali za svoj turnir soboto 28. avgusta. V nedeljo 29. avgusta bo ob 10. uri v Otočah vaja domačih in okoliških gasilcev, popoldne ob 15. uri pa v Ljubnem telovadni nastop domačega in okoliških društev »Partizana«. Po telovadnem nastopu bo zaključilo praznovanje ljudsko rajanje. Vabimo vse zavedno domače in okoliško ljudstvo in vse tiste, ki jih vežejo spomini na čase osvobodilne borbe v naših partizanskih krajih, da se udeležijo našega praznovanja. S- Gospodarske novice iz vse države VEČJI PRIDELEK SENA Na Hrvatskem bo letos pridelek sena mnogo večji kot lansko leto. Manjša količina in slabša kakovost sena bo le na zemljišču, ki je bilo dalj časa poplavljeno. PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Zvezni za v ml za statistiko je objavil, da znaša indeks industrijske proizvodnje v naši državi v prvih petih mesecih letošnjega leta 113. Naraščanje proizvodnje je vidno v skoraj vseh industrijskih panogah. ŽETEV NA HRVATSKEM V vseh okrajih Hrvatske so že poželi ječmen, pšenico pa žanjejo. Kmetijski strokovnjaki menijo, da bo letošnji pridelek belih žit nekoliko pod povprečjem in za 15 do 20 odstotkov slabši koi lansko leto, medtem ko bo pridelek koruze zelo dober. USPEŠEN POIZKUS PROIZVODNJE BOMBAŽA V Baranji so letos prvič na vzornih parcelah posudili seme bombaževca. Kljub slabim vremenskim razmeram se bombaževec dobro razvija in bo letošnji pridelek zadovoljiv. NOVA TOVARNA PARAFINA Po enomesečnem poizkus-nem obratovanju je prea dnevi začela obratovati v Bosanskem Brodu tovarna parafina. Obenem je začela delovati tudi naprava za predelavo nafte. Zmogljivost nove tovarne je okrog 900 ton parafina na leto. NAŠLI SO NOVA NAHAJALIŠČA RUD V vzhodni Hercegovini, v območju Trebinja, Nevesinja in Bileča so odkrili nova nahajališča boksita, mangana, železove rude in premoga. Računajo, da so ta nahajališča zelo bogata. Strokovnjaki so mnenja, da znašajo rezerve boksita na tem območju več sto tisoč ton. T Kranju bodo ustanovili gospodinjski Kako bo Tržič porabil denarna sredstva Iniciativni odbor Društva za napredno gospodinjstvo v Kranju, ki je začel delovati v preteklem mesecu, je sprejel med prvimi nalogami skrb za razbremenitev delovne žene. V Kranju, kjer je posebno v tekstilnih tovarnah zaposlenih večina žena, silno pogrešamo takih ustanov in podjetij, ki bi razbremenila žene pri njihovin gospodinjskih poslih. Saj nimamo primernih kuhinj in menz, kjer bi se žene-delavke in njihove družine lahko primerno in poceni hranile, nimamo organizirane pomoči niti za najtežja gospodinjska dela, kot je pranje perila, čiščenje stanovanja itd. Zato tako delo vzame zaposleni ženi ves njen prosti čas, posledica tega pa je ugotovitev, da žene dejansko ne morejo v pogledu političnega, kulturnega in splošnega razvoja v zadostni meri napredovati. Na drugi strani pa ugotavljamo veliko podhranjenost otrok in velik procent obolenj nasploh, kar je v veliki meri posledica neredne hrane posebno onih družin, kjer žena šele po delovnem času pripravlja hrano zase in za svojo družino. Zato v okviru društva že dela komisija, ki proučuje probleme družbene prehrane v Kranju, in bo na podlagi ugo- tovitev dejans.kega stanja lahko dala ustrezne predloge Mestni občini. Iniciativni odbor društva je tudi razpisal tanketo o ustanovitvi gospodinjskega biroja v Kranju. Ta biro naj bi posredoval vsem zainteresiranim ženam vse vrste gospodinjskih o-l.el s svojim predelanim posebno na veliko bavijo An- nega. valovanja. Iz diagrama je razvidno, da propušča zemelj- radarskim sprejemnikom neko gleži, ki so izdelali že celo vr- sko ozračje le vidne svetlobne žarke z majhnim delom ultra- k°leDa.i°č)e valovanje, prihaja- sto sprejemnih aparatov. V Av- vijoličastih in infrardečih (toplotnih) ter radijske valove do i°če iz smeri znanega ozvezdja straliji uporabljajo predvsem valovne dolžine 20 metrov. Laboda, prav podobno tistemu, radijske teleskope z več manj- Vvm, zaradi katerega trpite, kadar žimi antenami, povezanimi v nnrn. 4. • rr ,. poslušate s svojim radijskim neke vrste baterije. S tako se- >rni na materi Zeml.n morah iz vsemirja. Z drugimi beseda- sprejemnikom kakšno oddaljeno riio anten ie menda moeoče videti, oziroma bolje - slišati, mi, radijski astronomi so potre- postajo. Leto pozneje so isto po- cmcjiti žarišče radijskega va- 1 rad"skl teleskop. Zato je trdili z bolj natančno metodo i0Vanja veliko bolj kakor z SIGNALI IZ VSEMIRJA pnmerna tudi znana radarska raziskovanja znanstveniki v Av- uporabo ene same ve5je ante. Prvi je prejel iz vsemirja do aparatura, s katero pošiljajo ra- straliji, prepričani, 3a koleba- vendar še vseeno nričaku- tedaj neznane radijske signale di.iske valove kratkih valovnih joče valovanje oddaja nek toč- . l „ ,! pred dvaindvajsetimi leti ame- dolžin na Luno ali meteorje? in kast vir radijskih valov v tem £3° na]vetCpl 01 °f T °n ™z nški inženir Kari Jansky. Se- jlh po odboju spet registrirajo ozvezdju. Se neko drugo žari- a}\.f? te^sk0Pd- kl 80 ^a veda izra7 »signal« no nnmpni vi , J ,y it-giiiniuju. j <-w sklenili zgraditi na samem an- ££Sl ne ?omem Radarskemu teleskopu so dodali sče radijskega sevanja so od- ^ . Ban. nekoliko drugačen aparat za *nh leta 1948 doslej je pa zna- ku Nj mrežasta antena analizo valovnih dolžin prejetih mh ze Preko 200 primerov. Ime- skledie t ^ tyQri nekako vsemirskih signalov in nastal je J* 6 ^ vboklo »zrcalo« s premerom 70 tako imenovani radijski spek- zyezde ne odgovarjajo nobene. metrov Vsa aparatura bo teh mu poznanemu nebesnemu te- tala 1300 ton. Z njo bo mogoče razumnega sporočila, kakor so si nekateri senzacij željni časnikarji domišljali, temveč je to le večja ali manjša mešanica radijskih valov, ki povzroča v sprejemniku rahel, piskajoč croskoP Sum. Sledeč opazovanjem Jan- z radioteleskopom, radiospek- lesu.^Znani sta le ena, dve Iz- opazovanje v vseh smereh, ker skega, je pričel nek drug ame- troskopom in radarsko tehniko jemi. Prvo predstavlja' Sonce s se 00 gibala po tračnicah pre-riški inženir Grote Reber pro- raziskuje novi radijski astro- svojim radijskim sevanjem, po- mera 100 m- Prepričani so, da hlem kozmičnih radijskih va- . , . . , . sobno močni ob aktivnosti, ko bodo s tem velikim teleskopom lov temeljito raziskovati in je nom ce,lotno vsemirje: megleni- prtoa-ajo preko oble znane dosegli več novih odkritij, po-v ta namen zgradil radijsko ce, zvezde, Sonce, Luno, pla- SOnčne pege. Druga je zanimi- membnih za razvoj nove radij-sprejemno postajo s posebno nete in meteorje. va meglenica Crab Nebula (ra- ske astronomije. ČEDALJE MANJ LETEČIH KROŽNIKOV Kakor poroča United Press je inek pripadnik ameriškega letalstva izrazil mnenje, da je število o »letečih krožnikih« letos padlo v primeri z letom 1952. Do 1. junija letos je bilo prijavljenih le 87 primerov. Vsekakor pa moramo računati na to, da je glavna sezona '»letečih krožnikov« v mesecih julij in avgust, ki se »presenetljivo« ujema z dobo najpogostejšega padanja meteorjev. Leta 1952 so ^prijavili ameriškemu letalstvu 1700 primerov, leta 1953 samo 429. 90'/<> primerov so letalski strokovnjaki popolnoma pojasnili (baloni, [kosi [papirja V vetru in celo nedolžni planet Venera), le 10% je |ostalo zaradi nejasnega opisa »nedndentificiranih«. Zdi se, da je vse manj lahkoveirnežev, ki bi verjeli v »neznane leteče predmete«, prav zaradi temeljitejše znanstvene preiskave in boljšega obveščanja javnosti. SLADKOR ZAVIRA RAST BAKTERIJ Danes, v |času lantibiotičnih isnovi, je posebno vredno omeniti, da zavirajo ali ustavljajo rast bakterij poleg antibiotikov (penicilin, streptomicin, aureomicin) tudi različne vrste sladkorja (saharidov). Pri poskusih na gnojnih in črevesnih bakterijah so opazovali na bakterijskem gojišču počasnejšo rast po dodatku majhnih koncentracij sladkorne razstopine. Najboljši je v ta namen 'grozdni sladkor, ki deluje močno bakteriocidno. To odkritje sedaj omogoča bojevanje z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom. RADIJSKI VODNIKI V MUZEJU Vsak obiskovalec Ameriškega prirodoslovnega muzeja mesta New Yorka si pri upravi lahko izposodi majhen radijski sprejemnik (s slušalkami, ki ga potem vodi po razstavi. V posebnem prostoru oddaja 5 oddajnikov z gramofonskih plošč kratek opis razstavljenih predmetov petim muzejskim dvoranam, opremljenim z mrežnimi antenami. Obiskovalec •nosi sprejemnik, težak pol kilograma, preko ramen in ko hodi po muzejskih prostorih, izbere po želji določeno oddajo — razlago razstavljenega materiala. Menijo, da je Ameriški muzej edina tovrstna ustanova na svetu z uporabo radijskih vodnikov. KAJ PREPREČUJE KALITE V KROMPIRJA Po novejših raziskovanjih nastaja med vkladiščenim krompirjem kot produkt presnavljanja dve vrsti plinastih, rast zavirajočih snovi: neki neznani plini lin ogljikovodik 1 etilen s sorodnimi spojinami. Da krompir čim dlje ne bo kalil, mora ostati v shrambi čimveč omenjenih produktov dihanja (krompirja ne smemo preveč premetavati!). Zeio dobro se obnese direktno dovajanje plina etilena v skladišče. Tudi zrela jabolka, ki vsebujejo etilen, imajo podoben zavirni učinek na kalitev krompirja. Ženski kotiček Modema torbica iz belega platna in bambusovim ročajem nam poleti vedno prav pride. Iz istega materiala lahko napravimo , denarnico, cigaretno dozo, pas in še kako drugo malenkost Prikupen model poletne obleke iz vzorčastega blaga PO OLAFLL ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ Sepavec se je kaj kmalu znašel v novem življenju. Decembra meseca se je slučajno priključil volčjemu paru, ko je le-ta zasledoval K°vejo čredo. Vsi trije krvoloki so bili mladi in neraz-s°dni. Čakali so, da bi omagalo tele ali pa kra-Va- Po tridnevnem brezuspešnem zasledovanju zapustili sled za čredo. Sepavec je tako ve-'ftval. Bil je največji, najpametnejši in naj-*lvahnejši od trojice. Druga dva sta ga pri-2nala ZSh vodnika. j 46 Snežilo je in vreme je bilo iz dneva v dan bolj hladno. Hrana je bila pičla in nikakor ni več zadoščala. Neke noči je vodil Sepavec svoja dva tovariša iz pokrajine prepadov v majhno naselbino ob reki. Spremljevalca sta se bala ljudi in jih sovražila. Na farmi je vladal mir. Zaradi previdnosti je Sepavec poiskal senco visokih dreves in se ustavil. Tam sta tudi njegova tovariša nenado-doma obstala. — S kratkim zaletom je nato Sepavec preskočil vhodna vrata ograde. 47 Znašel se je pred vrati svinjaka. . . Stal je na zadnjih nogah, s prednjimi pa praskal po njih ter strastno vdihaval soparico, ki je prihajala iz notranjosti. In glej — vrata so se nepričakovano odprla. Elreščanje zarjavelega železa je prebudilo prašiče. Na vso moč so zakrulili, kar je Sepavca tako raztogotilo, da je najbližjemu kričaču pre-Krizcl vrat, nato premeril ogrado ter jo spretno preskočil. 48 Medtem so gospodar in njegovi delavci preiskali svinjak. Našli so volčje sledove ter v mesečini spoznali Šepavčevo pohabljeno nogo. Zgodba o šapi jim je bila približno znana. »Kaj naj ukrenemo?« je vprašal gospodar ter pristavil: »Zasledovali jih bomo in pokončali.« Nekaj minut kasneje sta se dva jezdeca na iskrih konjih v divjem diru podila za roparji. Molče sta jim sledila dve vneta hrta . .. Zopet na delu V zgornji bohinjski dolini sta Upamo, da se bo delo te dve strelski družini in sicer strelske družine |v prihodnosti SD »Sod j a Anton« Srednja vas še bolj razgibalo. »Savica« pa in »Savica« v Stari Fužini. De- naj bo za vzgled tudi SD la v teh družinah zadnje čase »Sodja Anton«, ki doslej žal še ni bilo opaziti. Vzrok temu je, ni dosti pokazala, da ni bilo dobrih organizator- —— Prometna nesreča na Posavcu Dne 9. avgusta 1954 se je pripetila prometna nesreča na klancu pred vasjo Posavec. Iz šport * šport * šport Boks - namesto nogometa v Mi:u jev lin pa pomanjkanje ustreznih pušk in nabojev. »Savica« pa se je znašla. Nabavili so naboje, puške pa so si začasno izposodili. Preteklo nedeljo so že priredili društveno ((tekmovanje, v katerem so sodelovali večinoma mladinci. Doseženi uspehi so kar zadovoljivi. Najbolj so se izkazali Anton Zupane, Janko Zalokar, 1 Franc tovorni 'avto FEDERAL, last Znidar, Janez Znidar ter Alojz slovenija ceste Ljubljana, na Sah Organizirani radovljiški šahisti so v letošnjem juliju kar uspešno odigrali tri prijateljske medklubske moštvene dvoboje. Srečanje s ŠD Tržičem so odločili v svojo korist z rezultatom 6:2; ^ enakim rezultatom so odpravili tudi SD Bled, proti SD Lescam pa jim je šlo malce tesneje, saj so zmagali le s 5:3, čeprav sta dva prejšnja dvoboja končala za Leščane dosti bolj Tržič je proslavljal občinski praznik. Program je bil izpopolnjen tudi z raznimi športnimi prireditvami. NK Ljubelj je povabil nogometaše ŠD Prešerna iz Radov- Kranja proti Jesenicam |je vozil porazno, 7:1 m 71/221/2. Poleg tega so radovljiški ša- polnoma pravilno prisodil ka- del vratarja, ga s pestjo tako ženski strel zoper domače mo- udaril po desnem očesu, da so štvo. Vratar gostov pa se ni vratarja nezavestnega odnesli z mogel zdržati in je vrnil uda- igrišča. rec enemu domačih igralcev, Zaslugo, da ni prišlo do kar je vsekakor bilo zelo ne- spi0šnega pretepa je treba pri- ljice, da se 5. avgusta udeleže športno. Takrat pa je privihral pisati predvsem moštvu ŠD tekem za pokal občine Tržič, na igrišče tehnični vodja NK Prešerna, ker je kljub življenj- »Prešeren« se je temu vabilu Ljubelja tov. Šter ter fizično sjCi nevarnosti ohranilo odzval. Moštvi sta bili precej napadel vratarja 'gostujočega izenačeni in tekma je bila lepa moštva. Ze itak vročekrvna pu-in borbena. Nekako 10 (minut blika je bila navdušena nad pred koncem tekme, ko so go- tem podvigom in je takoj tudi Zalokar, vsi iz Stare Fužine. katerem je bil težak buldožer. msti v zvezi s proslavljanjem stje vodili z 2:1, je bil izvršen ona vdrla na igrišče. Eden iz S sodišča Zaslužena kazen Ker je bil tovor težak, je vozil občinskga praznika Radovljeice prekršek nad vratarjem gostu- med zelo počasi. Pred vrhom klanca povabili medse mednarodnega jočega društva ter'je sodnik po- fred freda, pa je tudi fizično napa- mojstra Stojana Puca, ki je pa je menjal brzino in se pri tem za trenutek ustavil na sre- Proti osemindvajsetim odigral di ..ceste. Za njim je vozil oseb- simultanko z rezultatom: 20 ni avto tovarne »Peko«. Cesta dobljenih, 1 izgubljena partija Ze v predzadnji številki na- na tem mestu je nepregledna, ter sedem remijev. Dobil je ker pa je vozil s precejšnjo Anton Wagner, remizirali pa brzino, šofer ni mogel več za- so: Zorman, Galof, Simčič, Ka- ustaviti avtomobila. Tako se je še, Malej, Stefanovičeva in Ma- zaletel v zadnji del tovornega rozova (zadnja trojica iz ŠD avtomobila. Po ocenitvah ko- Lesce). Pravkar je v teku turnir ; II Mi ' 1 ' 1 . , i pridržala okoli 200 tisoč dinar- šega lista smo opisali malomarno in nepravilno poslovanje bla-gajničarke podjetja »Kurivo«, ki si je jpostopoma od lanskega septembra do letošnjega junija misije je na osebnam avtomobilu cca 1100.000 din škode. Z republiškega prvenstva v wa!erpolu pridobitev III. kategorije. za Ude- jev. Te dni je bila obtožena A. T. tudi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani obsojena na štiri leta strogega zapora. / Verjetno bo ta primer prav dobro opozorilo vsem tistim, ki bi se radi na podobne načine okoriščali s splošno družbeno 100 uspehov na 1 oglas v našem tedniku V nedeljo so na Bledu najboljši waterpolisti Slovenije zaključili tekmovanje za naslov republiškega prvaka v water-ležujejo se ga četrtokategornik polu. Zmagala je proti pričako- ŠD Radovljice in ŠD Lesce. V vanju ekipa Ljubljane. Tekme vrstnih tekmovanj najboljšem primeru bo dal ta so bile izredno lepe in razbur-turnir štiri nove kvalifikacije, ljive. Posebno napeta je ,bila tekma med Ljubljano in Ilirijo, ki je odločala o letošnjem slovenskem prvaku. Tudi kranjska Mladost je pokazala, da je od lanskega prvenstva močno na- mirno kri. Tudi sodnik je pravilno presodil, ko je z igro nadaljeval. Precejšnjo krivdo za ta napad nosi NK Ljubelj v Tržiču. Za tekmo namreč niso postavili stranskih sodnikov niti določili društvenih rediteljev. Druga napaka je bila v tem, da je bilo veliko gledalcev za vrati gostujočega moštva, kar je precej oviralo vratarja. Kakšen bo epilog tega »srečanja«, sedaj še ni znano. Man-■ ■ „ _ • freda se bo moral zagovarjati Bled, 6. Celje, 7. Partizan (So- pred sodiSeem zaradi iahke te-bota) in 8. Rudar. iesne poškodbe in sodišče bo že Organizacija tekmovanja je našlo ustrezno kazen, da mu bo bila odlična in bi lahko bila ohladilo prevročo kri. O dogod-vzgled vsem prirediteljem to- ku pa bo vsekakor moral razpravljati tudi odbor Nogometne Športniki na odmor Taborjenje na Bledu Zveza športov Slovenije je ena prvih družbenih organizacij, ki otvarja svoje letovišče iz V ponedeljek je pričela ta-predovala. Ravno tako igra eki- boriti v Zaki ob Blejskem je-pa Bleda veliko bolje kakor zeru 80-članska skupina pionir- podzveze v Kranju in upamo, da bo presodil tako, da bo v opomin tudi ostalim društvom, ker (takih izpadov ne želimo več videti na naših nogometnih igriščih! —č sredstev, ki jih je prejela od preteklo sezono. Kratke iz Kamnika Izvršnega sveta LRS za povečanje števila letoviščarjev. Tako bodo lahko športni delavci, športniki in njih svojci poceni preživeli svoj letni odmor pod šotori ob morju pri Rovinju, šala le 240 do 260 din. Prijave sprejema Zveza športov Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva ul. 12, telefon 31-385. Letovišče je odprto od 3. avgusta naprej. Na novem mostu čez Nevlji- v poslopju osnovne šole. co so postavili štiri visoke in Kamniški glavni trg so začeli 1 lih u 4. 1 4. . , , z \L u t* „ t 1 „ saj bo celodnevna osKrba zna- lepo oblikovane betonske ste- oni teden asfaltirali. Zemeljska x_'_ aAn ocn Atwt Vr-,ia,Tfk bre s svetilkami. Most bo do- dela so vzela precej časa, ker bil še ograjo. Ko bo uravnan še je bilo treba odkopati vrhnjo desni breg Nevljice okrog mo- plast in odpeljati odkopani mašta, bo začetek široke ceste pro- terial. Sredi trga bodo postavili ti Mekinjam res v okras mestu, vodnjak, vendar šele prihodnje — leto. Pretekli teden je bila prodajalcem na trgu prvič na razpolago nova nadkrita tržnica. Zgrajena je ob strugi Bistrice, tako da s tem mestni park za veselice in prireditve ni prav jfj^ JESENICAH nič prikrajšan s prostorom, pri- rediteljem pa ne bo treba po- Rojenih je (bilo od 26 stavljati posebnih stojnic. Trž- do 2. avgusta 18 otrok, niča je 40 metrov dolga, pro- Poročili so se: Bogomir Bre- stori pa so praktično razdeljeni ™ec, tov- delavec in Amalija jev, mladincev in članov »Partizana« Jesenice. Tabor imajo krasno urejen in bodo izkoristili 3-tedensko bivanje kar najlepše. Poleg kopanja in sončenja bodo vadili, saj imajo s seboj telovadno orodje. Organizirali bodo več tečajev in se na taborjenju telesno .jn duševno Dirlr e so uspele Kranjčani so v tekmi z Ljubljano pokazali, da bi lahko zmagali, če bi nadaljevali v drugem polčasu z istim tempom kakor v prvem. Prvi polčas so odločili z 2:1 v svojo korist. Zadnje tri ekipe Celje, Partizan (Sobota) in Rudar niso utrdili za prihodnjo sezono, ki tekmovanje dokaj kvalitetno, mogle kljubovati boljšim. Vrstni red posameznih ekip je naslednji: 1. Ljubljana, 2. Ilirija, 3. Branik, 4. Mladost, 5. Kakor vsako leto, je bilo tudi letos na Ljubelju organizirano tekmovanje m orjev in avtomobilov. Z udeleiLro Avstrije, Nemčije, Italije, JTTT, Hrvatske, Srbije, Bosno in Hercegovine in Sloveni:^ je bilo Gibanje prebivalstva obeta biti (Se boljša. Vsi, predvsem pa pionirji in mladinci, so se nemalo veselili taborjenja, ki jim ga je omogočilo društvo. Taka skrb uprave za vzgojo članov je vsekakor (hvalevredna. Najboljši čas je na 501C metrov dolgi progi dosegel Avstrijec Weingartmann 5:28.6 p/ad našim tekmovalcem Borbaričem 5:33.0. Ljubeljska dirka b? odslej vsako prvo nedeljo v avgustu. julija 2. 1954, umrl 29. julija na Jese- Golob, tov. delavka; Franc Stranicah v bolnici; Slavko Štepan- žar, kmet. delavec in Ivana Go-čič ka^p^n dolge pio"'-,,-~ *r>1. lob, kmet. delavka; Marijan Ml- 31. julija na helčič, železostrugar in Štefa- 7. 9. 1908, umrl Jesenicah - bolnici; Elza De kleva, gospodinja, roj. 2. 2. 1911, Meščani so sprejeli novost na RaJgelJ. tov. delavka; Vincenc umrla 1 avgusta na Jesenicah vec in Marija Kotnik, tov. de nija Balantič, bančna namescen- ka; Jakob iSuhadolc, tov. dela- 10. uri »Deca Evrope«. 16. do Kino sporedi Kino »Storžiž«, Kranj: 12. ido 8 trobento«. Predstave ob 90* 15. avgusta angleški film »Od- botah ob 20.30 uri, ob nedeljah peljan«. Matineja 15. avgusta ob ob 17. in 20. uri. trgu z vidnim zadovoljstvom, Noč, posestnik in Albina Per-prodajalci pa so kar tekmovali ne> gospodinja. Umrli so: Peter Florjančič, roj. 12. 10. 1913, umrl 27. julija na Jesenicah v bolnici, tovarniški delavec; Mirko Golič, 0-trok, roj. 17. 11. 1949, umrl 29. julija na Jesenicah; Jože Marn, za prostore. Zdaj bo trgovanje omogočeno tudi v slabem vremenu. Zaradi gospodarske razstave, ki bo proti koncu meseca v v bolnici. V KAMNIKU Rojstva: Pavlic Frančiška iz Podgorja dečka, Marija Kolar 18. avgusta švicarski film »Deca Evrope«. 119. do 22. avgusta fr. lavvtt in Terezija Terbovšek, film »Vrag v telesu«. Predstave lavka; Maks Urankar, tov. de- tovarniška delavka; Ludvik Je-senik, strojni tehnik in Doroteja Grum, frizerska pomočnica; Viktor Janežič, šofer in iz Palovič dečka, Jožica Pire Ivanka gpoljar, tov. delavka; dnevno ob 16., 18. in 20. uri. Kino »Radio«, Jesenice: 15. do 17. avgusta ameriški barvni film »Dvoboj Ipri srebrnem potoku«. 18. do 21. angleški film »V senci sovraštva«. Predstave vsak Letni kino »Partizan«: 12. do dan ob 18- in 20- uri, ob ne-15. avgusta švicarski film »De- del j ah ob 18. in 20. turi in v ca Evrope«. 16. )do 18. avgusta slučaju slabega vremena ob 16. prostorih kamniške gimnazije, privatnik, roj. 4. 4 bodo popravni izpiti na gim- 29. julija na Jesenicah v bolni-nazji že 25. avgusta. Izpiti bodo ci; Franc Hrovat, otrok, roj. 17. «***dfo LJubljani deklico, Terezija Vrankar de i , umrl klico in Marija Hribau iz Kamnika deklico, Frančiška Česen iz Perovega deklico, Frančiška Demšar iz Mekinj deklico in Marija Marinko iz Palovič deklico. ■ , Poročila poslušajte ob 5.35, 6., 7., 13., 17., 19. in 22. uri. V nedeljo 15. avgusta: 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro. 9.00 Otroška predstava. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.30 Pol ure iza našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.45 Po naši lepi deželi — Vasja Ocvirk: Po poteh roške ofenzive. 18.00 Radijska igra — I. Miller: Smrt trgovskega potnika. 20.00 Francoski šansoni. 20.30 Športna poročila 20.40 Pester spored opernih melodij. 22.40 Filmske melodije. V sredo 18. avgusta: 7.00 Pregled tiska. 8.10 Pohorski fantje pojo in igrajo. 12.20 Kmetijski Poročili so se: Sitar Benedikt, poslovodja in Dragica Vešligaj, nameščenka; Stanislav Capuder, mostovni ključavničar in Zden- Anton Istenič, ind. gasilec in Marija Slapar, tov. delavka. Umrli so: Drago Ter-« pokojenec, Istar 61 let; Ana Pogačnik, upokojenka, stara 79 let; Draga Kos, hišna pomočnica, stara 17 let smrtna nesreča), vsi iz Kamnika; Janez Ju-teršek, učenec osn. šole, fetar 12 let iz Podgorja (smrtna nesreča) in Franc Košir, kmet. de- francoski film »Vrag v telesu«. 19. ameriški film »Titanik«. — Predstave dnevno ob 20. uri. — Za shrambo koles preskrbljeno. Kino »Svoboda«, Stražišče: )14. do 15. avgusta švicarski film »Deca Evrope«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. 117. in 18. avgusta francoski film »Vrag v telesu«. Predstava ob 19. uri. uri. — Vsako nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri. Cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din. Kino »Plavž«, Jesenice: 15. do 17. avgusta angl. film »V sonci sovraštva«. 18. do 21. avgusta ameriški barvni film »Dvoboj pri srebrnem potoku«. Predstave v torek, sredo in petek ob 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri in v slučaju slabega vre- nasveti. 14.00 Kar po domače ka namešcenka; Karei lavec, star 80 let iz Podjelše 15.30 Želeli ste — poslušajte 16.00 Utrinki iz literature: Saša Vuga: ,Zlata mrtvaška glavica. 18.00 Modni kotiček. 18.10 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 18.50 Okno v svet. 20.00 Prenos s festivala v Salzburgu — Rolf Liebermann: »Penelo-pa« — opera v dveh delih — igra orkester dunajske filharmonije. V četrtek 19. avgusta: 7.00 Pregled tiska. 8.30 Za pionirje Lazar, vrtnarski delavec in Ana (smrtna nesreča). mena ob 116. uri. Vsako nedeljo Kino »Krvave«, Cerklje: 14. in ob 10. uri matineja. Cena za 15. avgusta ameriški film »Fant odrasle 20 din, za otroke 10 din. J A V E - O O L A S I MALI OGLASI Dipl. dentist Ivo Bajželj — Stražišče ,109 — zopet redno ordinira. Dr. Hribernik Ivan bo od 16. avgusta ordiniral na Kalvariji 21 dnevno od 16. do 18. ure >ra-V ponedeljek 16. avgusta: 7.05 12.oo~ Igra godba na pihala. 12^30 zen ob sobotah. E. Grleg: Lirična suita. 7.30 Za Opoldanski orkestralni spored. Podpisani preklicujeva bese-gospodinje. 8.10 Lahek spored 14 30 Kulturni pregled. 15.30 Ze- de napram Regovčevi. — M. G. izvaja Mariborski ansambel. 8.30 leli) 6te _ (poslušajte! 16.00 in K. T. ljujem, da je odstopil od tožbe, čenči morajo imeti z uspehom pozivamo, da se še enkrat enot- Zaradi selitve ugodno prodam dovršeni 2 gimnaziji, šola traja no kot tedaj, zberemo v forma- razno pohištvo. — Kranj, Novi 3 leta z zaključnim praktičnim cijo nekdanjega Kokrškega bd- dom 86. in Iteoretičnim izpitom kvalifi- reda i h skupno odidemo na Sprejmem dobrega, poštene- ciranega gumarja. Stanovanje Ostrožno. Računajoč na vas kot ga, samostojnega elektromon- in hrana v domu šole. v času narodnoosvobodilne voj- terja z večletno prakso. Nastop Prošnjo za sprejem, kolkova- ne, je štab prepričan, da se bo- no z din 30, življenjepis in ste našemu pozivu cdzvali pol- zdravniško spričevalo je treba noštevilno in da bo tako naša poslati )do 20. 8. 1954. enota odšla na Štajersko izpo- Sprejemni izpiti iz računstva polnjena do zadnjeg* borca. takoj. Naslov v upravi lista. Prodam dobro ohranjen divan. Naslov v upravi lista. Steklarstvo - Kranj obvešča cenjene odjemalce, da je svojo in slovenskega jezika bodo ob Za pionirje. 12.00 Slovenske na- utrinki iz literature — Anatole Našla sem moško zapestno steklarsko delavnico preselilo kbneu meseca avgusta. O toč rodne pesmi v priredbi Zorka France: Jessy. 18.00 Zdravstveni uro na cesti pod Naklem. Ko-Prelovca. 12.20 Kmetijski nasve- nasveti. 18.50 Domače aktualno- šir Marija, Ziganja vas 30, p. ti. 14.30 Novi filmi. (14.40 Narodne pesmi poje Slovenski oktet. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Borislav Stankovič: Stanoja. 16.15 Promenadni koncert. 18.00 sti. 20.00 »Četrtkov večer domačih pesmi in napevov«. 20.45 Zunanje politični feljton. V petek 20. avgusta: 7.00 Pregled tiska. 8.30 Cicibanom — dober dan! 12.00 Slovenske narod- Križe. , Prodam mlatilnico na motorni pogon in čistilnik (pajkelj). iz Hlebševe hiše na Titovem nem datumu izpitov bodo in-trgu v nove prostore Koroška teresenti pismeno obveščeni, cesta 19 (bivša patronarna) j— telefon št. 259. Podjetje sprejme v službo takoj dva steklar- Franc Čebavs, Ljubno 12, pošta ska pomočnika in enega vajen-Podnart. ca. ' J. Prelog preklicujem izjave Kamnoseštvo - Kranj. Iščemo Poziv BORCEM, AKTIVISTOM IN ; FUNKCIONARJEM KOKRŠKEGA ODREDA Obveščajo se vsi nekdanji borci in funkcionarji Kokrškega odreda ter aktivisti tega Nasveti za dom. 20.00 Operna in ne pesmi. 112.20 Kmetijski na- zoper Marijo Štravs v Kranju vajenca. Zglasiti se Kranj, Tav lahka glasba. 20.30 Radijska uni- sv6ti 12.3o Opoldanski koncert, in se zahvaljujem, da je odsto- carjeva 1 ali Koroška 39. verza — dr. Vital Manohin: Ali 1400 Kar po domače. 15.30 Ze- pila od nadaljnjega postopka. Kupim dobro ohranjeno po- področja, da se bo v okviru vplivajo atomske eksplozije na ien ste — poslušajte! 16.00 Prodam rabljene avtogume lovično (violino. Ponudbe posla- enot, ki so v času narodno-vreme. Utrinki iz literature — Ivan 600/16, pripravne za gumi voz. ti v upravo lista. osvobodilne borbe operirale na V torek 17. avgusta: 7.00 Pre- Cankar: Dve živalski izgodbi. Anže, Stražišče 42. Brezobrestno posojilo za do- teritoriju Štajerske in pozneje gled tiska. 8.30 Cicibanom — 16.15 Promenadni koncert. 18.50 Zamenjam dvosobno družin- graditev ali visoko nagrado nu- pripadle k IV. operativni zoni, dober dan! 12.00 20 minut z Ve- Družinski pogovori. '20.00 Koro- sko stanovanje s pritiklinami v dirn, kdor mi preskrbi stanova- formiral tudi Kokrški odred, selimi godci. 12.20 Kmetijski ška v pesmi. 20.30 Tedenski zu- Kamniku za približno enako (po nje v Kranju ali okolici za tri-nasveti. 12.30 Opoldanski kon- nanje politični pregled. 21.30 možnosti v Kranju. — Naslov v člansko odraslo družino. Ponud-cert. 14.30 Iz znanosti in tehni- Oddaja o morju jin pomoršča- Kranju v upravi lista, ke. 15.30 Želeli ste — poslušajte! kih. Enostanovanjsko hišo ali sta-16.00 Utrinki iz literature*— V soboto 21. avgusta: 7.00 novanje v Stražišču zamenjam Zdenko Štambuk: V etiopskih Pregled tiska. 8.30 Za pionirje, za enako v Ljubljani. Ponudbe džunglah. 16.15 Promenadni 12.00 Koračnice in Valčke igrajo na upravo lista, koncert. 18.00 Športni tednik. »Štirje flosarji«. 12.30 Opoldan- Podpisani Alojz Jan, Zelezar-20.00 Pol ure domačih pesmi, ski koncert. 15.30 Želeli ste — na Jesenice, preklicujem vse 20.30 Tedenski notranje-politični poslušajte! 16.15 Promenadni neresnične besede o tovarišu A-pregled. 22.20 Plesna in zabav- koncert. 18.00 Okno v svet. 20.30 lojzu Slamniku, Vratarju Zelena glasba. Pisan sobotni Večer. žarne Jesenice in se mu zahva- Prijave za udeležbo sprejemamo preko terenskih odborov Zveze iborcev in naj se zato vsakdo zglasi na svojem terenu, kjer bo dal potrebne podatke. O zbornem mestu odreda in dnevu odhoda na Štajersko boste 'še pravočasno obveščeni. Bivši štab Kokrškega odreda be pod »Vselitev 1954«. OBJAVA Industr. gumarska šola »Sava« v Kranju sprejme v šolskem letu 1954-55 30 učencev (moških). \ Pogoji: dovršenih 15 let starosti in telesna odpornost. U- Na proslavo »Štajerska v borbi« bomo odšli v popolni takratni borbeni formaciji z vsemi bataljonskimi in drugimi štabi na čelu. V ta namen je že formiran, z vsemi vodilnimi tovariši, nekdanji štab odreda. Tovariši borci, aktivisti, komandirji in komrndanti bataljonov! Ob spominih na naše najtežje borbe v Lomu, Kovor-ju, Trsteniku in Begunjah, vas XI. MARIBORSKI TEDEN od 7. do 15. avgusta 1954 VELIKA GOSPODARSKA RAZSTAVA KULTURNA IN ŠPORTNA REVIJA 25»/« POPUSTA NA ŽELEZNICI!