Vllfffffjlij V NEDOLŽNOST dahovnek vs Lub lanske duho vigensrjs. V3 LUBLAN3, Natisnil Joaeef Blagnik, 185 2. Ima na prodaj Leopold Kremžar, bukvove3 pod Tram£o Nro. 12. PREGANANA IN POVELIČANA* Učrva razatava. (J)i[e Jakob in negova Iuji Manija. veij ko sto leta je va JGelddnaka na gra- fovskam grada prav umm in praviijan morc scivel, Jakob Rode po imena. Ubog deijak we je bil, ko je na grad parrcal, de ba se ®nda na varla vartnarskaga natopi. Sa sva>jim pre- brisanam urnam, sa sv®jim dobram sarqam, sa svrojo urnostjo va vsab raajeb sa je kmala Ju- be^an sv®je gosprode in vsab grajujinskah par- dobil. Marsakaka opravka par grajujina so mu bili 3roijena, in ko je graf, takrat we mlad gospod, po sveta rosi, ga je Jakob sprem.lal. Na ptujim se je Jakob veliko drobraga namjil: navadil se je olikano govorita, parJudno se ve¬ sta, in kar je u;e veliko bole, nepopačeno je med svetam sv® j e sarr)[c obranil. Graf je ocelel Jakobu 3vesto sluxbo povarnita. Na dvmra, ka ga je graf va bliacnam mesta imel, ba ga bil rad k.lmjarja postaval. Pa dobramu moxu ne dopadal mestna ®um; tibo acivlene na kmetab le ga je veselilo. Torej mu da blaga graf majbno pristavo Jjli;^ grada va roke do negove smarta, in ir e ccita in lasa', kolakor ga potra- huje, mu dovol? grajupne. Jakob se je va SGelodnaka oocenil, in sivi od pardelkov sv®je pristave. Imel je lepo huraijo, in ob nej ve- l?k vart, ka ga je bilo lapo vidata; pol ga je bilo 3« nar boliram sadjem nasajenega, pol pa 3a mnogo 3elenavo odioqenaga. Veij let je Jakob sg sv®jo oceno sreijno oci- vel, bila je namraij prav skgrbna in d®bra go- spodina; kar mu umarje. Nei^reijeno ocaluje po nej. Dobra, oee preijej parletna mooc po- sgbmal silno stara, uegova glava xe vsa siva parhaja. Edino vesele, kg ga je 3de na svete ne imel, je bila negova hqi, ktero mu je rampa 3apustila; takrat je imela ravno pet let. Marirja, ravno tako kakor materg, ji je bilo ime, in vg vsgm je bila mater? enaka. Od o- troijjih let oce je bila 3ale postave; 13 nenah oqi se je tako nekej lube3nivgga blisketalo, de se ne da popisatg. Pa me vse bol so jo nc- na poboocnost, nedolxnost, pohlevnost in pri- ja3nost ludem 3alo in prijetno delale. Marii} a we ne bila petnajstega leta dopolnila, in je oce prav lapo gospodinila, Va hiua je bilo 3mirej vse ometeno in posprav.leno, yg kuhana vsaka posoda na sv®jim kraji in ijedna, povsod je bilo vse va reda in snaxno. Tuda na varta je sv®jimu lubamu oijetu pridno pomagala, in pa naij je ne nene dni bol veselilo ko ravno vart; prijetna in podmjliva OTjetova pogovora so ji vse delo oslajirala. Marirja, ktera je med 38’enavo in qvatli- qama 3rastla, je od otroijjih let vesele nad qva- tliqama imela. Torej ji je ®qe vsako leto kej 3 seimn in korenin?!} nov?h rjvftlii} dobil, kte- r?h namrgij lue ne pognala, de jih je na v?rt? p?r krajčh gredii} nasadila. Tako je imela Marii}a o pragngm ijas? redno na v?rtg kej prijetnega opravgt«. Koj ko so geli ig tal p?r- ude, jim je stregla, jih okopavala, oplevala in galivala; ko so popke pognale, je komej p?r- ijakala, de se ragpoipjo, in videtg jih lepo igvest? je bila vsa vs vesel?. ,,To je pravo, ne¬ dolžno vesele“, reije ijas? nen e ne stori svoiji hijer? tako velirpga in ne- do!xn?ga vesela ko jag.“ In res, vsak messi), vsak teden ijslo je Marii}?, novo vesele sijvstlo. Veijkrat je rekla v? sv®jim vesela: ,,Raj je bil morebit? komej tako lep, ko je nam v?rt!‘* Ne tr?l tudg kmal? kdo memo vsrta, de b? se ne bil ustav?], in tpidil nad lep?m? i}v?tlii}am?. O trmi}? ig vasi so vseskog? van kukals, in Mariiga jim je rada i}v?tlii}e jg nega podajala. Modrg imje pa je vesele sv®je bijere nad I}v8tlii}am8 na kej visokejir?ga ved?! ob?rnit?. Uijil jo je v? l?p®t?, k? l jo imajo rjvstlirje, v? n?h ragn? podob?, v? n?b prijetnsm duh? modrost, dobrot.livost in vs?gamogoijnost B®- ajo spognavat?. Ko je gjutrej vstal, je bilo psrvo, de je svmje s?ri}e v? molitve kg Bogu povggdvignil 3 gato je bil vselej poprej na no¬ gah, kakor je bilo na delo it?. Miški s? je, de ima i}loveiiko acivlene malo rjene, ije s? i}lne. ,,Jej, kaj xc irmarnarje rastejo gavpije Amalka, ktera je u/marnarje raji imela ko vse druge ijvatlirje. Marirja jima jih hitro ponu- da, vsaka en gvegak. Rade ste jih vgele, in grafana sexe va aeidano moumirjo, de ba Mari- qo obdarila. Ala'Marirja prava: „0 nakar! lepo gahva- lam, nesem jih ga denarje ponudila. Prosem, milostiva gospa! naj jim uboga deklaija ga tolako dobrot, ka sam jih od nah xe jsrejela, tuda kakouno vesedije storim breg plaijila,“ Grafana se ji prijagno nasineja, in prava : ,,Marirja! parne s a le ue veijkrat la rja h um ar- 8 nsq ma>ji Amalka.“ Mariina ji jih nese vsako jutro, in tako hoda, dokler so n;marnsqe qva- tle, dan na dan v? grad. Mariqa je bila A- malka vedno bo.l vu'eq, ker je bila umne gla¬ ve in dobraga sarqa, pohlevna in par.ludna, in tud« ko so bile uimarnaqe ace oqvatle, je mogla we marsakadej par Amalka bit?. Amalka je qalo večkrat na 3nane dala, de bg Mariijo 3mirej rada par seba imela, in de jo mišk va svmjo sluxbo v^ck. 3 de se je god Amalkanaga r®jstva blixal. Mariqa pomitr.luje, kaj bi ji kok 3a ve3ilo dala. Kakoiran 3ve3ak qvatliq ji je xe veliko¬ krat nesla, tega tadej 3de ne. Nekej dru3?ga ji pride va misel. Nen ®rje je preteklo 3imo nekej pi’av lepah jerbasijakov 3a xenske dela spletal. Nar lepiraga 3med vsah je Mariqa dal. I3 mesta je bil opis dobil, po kteram ga je delal, in delo je bilo vse hvale vredno. Mari- qa sklene ta jerbasipk sa qvatliqama napolni¬ ta, in ga Amalka 3a ve3ilo podarita. Je vpra- roala oijeta, in mije ji to rad dovok; 03al(ral ne je jerbastpk, in Amalkano ime je prav umetno vai:t vpletal. Ko se je dan Amalkanaga godu napoijil, na- targa Mariqa nar lepaah vartnii], viumevah in rn®drah viokq, radetph, ramenah in pisanah ldinqov in u;e dru3ah mnogoterah qvatliq, jih V8 jerbasipk dene, in vse ipdno 3varsti. Ob krajeh je jerbasijak ire sa popka in 3elenama vejiqama prepregla, in okok Amalkanaga ime¬ na je 3al vempk spletla. Vse va jerbasqaka se je lapo podalo, res prav veseje ga je bilo vidaia. — 9 — (Dije sam se je Mariane umetnost« nasmejal, in prave, ko je jerbasijek ve3dvignela: „PokasE 8 me ga me malo pokaaee, de ga prav ogledam/* Mariija je nesla jerbasijek ve grad, ga jioda Amalke, in ji vouje perserijno sreijo; ravno je sedela na stole, in himna ji je lase spletala. Amalka je ve3ila gr®3no vesela; ne more prehvalite 3de lepeh ijvetliij, 3de 3alega jerbasijeka. „Mariqa! 4 * je djala, „sej se mogla ves vert obropate, de se me tako bogato obda¬ rila. In kako perroijne jerbasijeke delajo tvoj ©rje! Ve resniije, lepireh ire nekole nekjer ne¬ sem videla. O, stope, stope 3e menoj ke m©ji mamke!** Je vstala, in prime Mariijo 3a roko, in jo pele ke sv®ji matere ve gorno hiiro. „Poglejte, poglejte, mamka**, je aee med durme 3avpila, „kakoirno drago ve3ilo me je Mariqa pernesla! Lepn/ega jerbasijeka, kaj ne, tre neste videle, in lepireb ijvetliij se ne mo¬ rete mislete!** Tude grafene je bil jerbasijek se Cvetliča¬ rne prav vircij. „Res, gr®3no je lep,** prave; „napisanega be ga h®tla imete. Noben pisaveq, oblubem, be ne mogel kej lepirega napisale. Paij je Marnja 3najdena in pa d®brega serija!** ,,Poijakaj malo tukej le, lubka!** je Ma¬ rice rekla, in migne Amalke, de naj 3a no gre- Greste ve stanco, ke je bila stikama, in reije grafena: „Amalka! bre3 daru ne smeve Mariqe pustite. Kaj mislem, de be ji dale?** Amalka pomisle nekoleko, pa kmals reije: „Kakoumo m®je oblaijilo, mislem, be ji bilo - 10 - nar Jubrca; postavam, tisto 3elcnkasto 30 bela- ma pinijama. Je saijer ne skorej novo, ko- mej kakoirne tri krats s?m we le ra nem bila; pa malo premajhno ms je xe. Marirjs bo pa ravno prav. Poprava sa ga pa tuda lahko sa¬ ma; sej 3na d®bro uivata. Be se vam, mam¬ ka! le preveij ne 3di?“ „0 kaj roe!“ rei^e grafana. „Ke komu kej damo, mu moramo xe kej taipga data, sa ijs- mar se mu ustrexe. In pa ravno prav; 30- lenkasto oblatilo se bo mlada vsrtnarirja lapo udalo.“ ,,Pojdate 3de, Jube m®je!“ reije grafana prija3no, ko 30 Amalko na3aj pride, „in skar- bite, de ijvatlirje ne; 3venejo do juxane. Ko bomo dans gosti imela, in Amalko ve30vala, mora jerbasijak se ljvatlirjama na m^a stata, in jo 3aliFats. 3 ahvalila pa, Juba Mariija! se ta bo Amalka xe sama.“ Amalka peJe Mariijo va svrojo stanirjo, in reije svmji hiirna, de naj ji 3elenkasto oblati¬ lo i3 skrine parnese. Metka, tako je bilo hi- uma ime, je postala, in prava:',,Tega oblatila dans vsaj ne bodo oblekla ? w ,,Oblekla ne,“ reije Amalka, „pa Mariina ga bom dala.“ — ,,Kaj 3elenkasto oblaijilo! -4 se Metka taijuda. ,,Ala vado mamka to. pu „Kaj teba 3a to mar?“ reije Amalka malo tardo; „to hoda m®ja skarb. Le barx ma ga parnesaP 4 Metko je to m®ijno 3grabalo. Se obarne, in gre; pa tog®te se trese, in vsa bleda je. Barska in premetava Amalkane oblaijila po skri- ua, in prava: „Kar vse ba na kosijo ra3targala! Ob lubegan par m®ji gosp®d8 me je tako a:e pgrpravala ta presneta parligovavka, in gd6 me roe to oblarjilo sne; prav ga prav ba ponoroene oblatila jag mogla dobita. Ob, mji ba h®tla igkopata te vartnarska baratavka! 44 Vandar pa Metka parkriva svrojo gardo jego; vso prijagno se dela, ko pride ga oblarjilam, in ga poda Amalka. „.Luba Mariqa! 44 reije Amalka, „d®sta draaejih daril sam ace ga vegilo dobila, ko je tvoj jerbasijak; pa nobeno ma ne tako lubo. *lv8tliqe va oblaijila, se ve, neso tako lepe, ko va jerbasrjaka; pa ig lubegna do mene, me¬ nam, jib ne bom ganaijevala. Vgema to oblati¬ lo, in n®sa ga va moj spomin; pogdrava ma tuda svffljiga oijeta. 44 Mariqa je oblatilo vgela, kuwne mlada grafana roko, in gre. Metka je, polna nevoujlivosta in notrane tog®te, Amalka spet dale lase spletala. Le moliji uno butasta, in malo manka, de se nad Amalkanama lasmi ne gnosa. Amalka jo vpra- ®a: „Metka! sa mar huda? 44 „0 kaj roe! 44 od¬ govori Metka; „kako ba mrogla jag buda bita, ko so oni tako d®bra? 44 „Pametno sa odgovo¬ rila 44 , ji reqe Amalka; „de ba le tuda tako pa¬ metno mislala! 44 Med tem se je Mar ir) a ga galam oblaqi- lam oce domu parveselila. Ala modraga oijeta, to darilo narj kej ne ragveselilo. 3a glavo je gmajal, in prava: „Mariqa! ba raji hrotal, de ba jerbasijaka va grad ne bila nesla. Oblatjilo ma je saqer prav drago in .lubo, ker je dar na- ire milostive gosp®de; pa bojim se, de be nam 12 druga ne bili nevoujliva, in bar ba bilo roe bol aealostno, de ba se ti va nem ne prev3ela. O, varaj se, Mariqa, de ne bon; nakola na- pubnena in naqemarna! Pohlevnost in ponioenost 3aIroatG dakliqa bol, ko nar lep n/a obleka. 44 ]^lariqa je 3elenkasto oblaqilo pomerila, spet ijedno 3ravnala, in va skrino 3aklenila, kar Amalka va hiroo stopa; va ena sapa je in vsa prepadena. „ 3 a Ba)xjo vo.lo, Mariqa! 44 savpije mlada grafana, „kaj sa naredila? Nar leproaga 3lataga parstana je m®ji mamka 3mankalo! Nakogar ra3un tebe ne bilo va hin/o. O, daj ga bara: na3aj! Strarona rcq bo saqer 3311. Le bara; ga daj! 3 de se da u/e vse na tiham poravnata. 44 Mariqa se ustraroa, de je bleda ko 3HL „Moj Bog!* 4 je djala, „kaj sliroam? Ja3 nemam parstana. UJe vidala nesam va hitra parstana. 3 a mesta, kjer sam stala, se nesem ganila. 44 ,,Mariqa! 4< govori Amalka dale, „lapo te proseni, daj ma parstan. Ne vero, koleko je le kamen va nem vreden. Parstan je KB3 deset sto 3lalov ve.lal. Ko ba bila ti popred to ve¬ dela, oblubam, de ba ga ne bila V3ela. Pa kej Grafem perstana 3 manka. i3 malaga, se mislala, je to. Daj mf. ga, in vse ta bo ^aneseno, ker tega nesa vedala . 1,4 Mariqa je jela jokata. „Res,“ prava, „de ne vem stvaraqe ja parstan. Nakola sa nesam upa¬ la le dotaknita se ptujiga blaga, nakar de ba bila ire le kej ukradla. Moj ®qe so ma ostro prepovedala komu kej jemata.“ Par teh besedah odpre ®tje dura. Na var- ta je delal, in mlado grafano vidal va hitro hi- teta. Ko je 3aslitral pargodbo; vas ostarmi, tar ^dihne : „Bog se smila ! Mariqa! kaj sa storila ?“ In gi’fl>3e in ocalosta ne more na nogah stata; 3a mi3o na ogla se poprime, in na klop sede. „Mariqa!“ je rekel, „tak parstan ukrasta je kriviqa, ka 3asluxa smart. Pa kaj! to je tre nar inamra. Spomna se, kaj prava sedma 3a- povad B®xja: Ne kr a da. Ne le .ludem, am¬ pak tre vetjamu Gospodu bomo 3a to krivirjo odgovor dajala, vetjnamu sodniku, ktera sarqe in obista spregleduje, par kteram nobena. lax in 3vijaqa naq ne pomaga. Ke sa se Boga in negoveh svetah 3apovad spo3abila, in se va sku- trnava nesa spomnala m®jih naukov; qe sa se lasku 3 lata in dra3ah biserov dala oslepita, in va ta greh 3apelata: nakar ne taji, obstoj sv*- jo 3moto, in daj parstan na3aj. .Le po tem 3amoreuAgreh tre popravata, kolakor se da po- pravata.“ Mariqa joka in 3dihuje. „Res, moj ®qe ! £4 prava, ,,res, ja3 nesam vidala nobenaga parstana. Oh, ko ba bila tuda na qesta kje tak parstan na¬ trla, ba ne imela pokoja, dokler ba mu ga ne dala, qagar je! Res, ®qka! ja3 ga nemam.“ „Glcj,“ govori ®tje roe da.Ie, „grafena Amal- ka, ke so 13 .lubc3ne do tebe sem perrole, de be te u^e 13 rok pravirje otcle, ke te toleko ra¬ de imajo, ke so te roe le ravno kar tako boga¬ to obdarile, oni vsaj ne 3asluxejo, de be jih ob¬ legala, in le ve sv©jo lastno nesretjo hotla pre¬ motite! Ako imaro perstan, povej; milostiva gra- fena Amalka bodo 3ate prosile, in 3asluxeno roi- bo od tebe odvernile. Mariqa! govrore resnirjo, in nekar ne legaj. ££ „(Dvj[e! t<: reije Marii}a, „sej sami veste, de vam svmje xive dni ue vinarja nesem ukradla. UJe rjelo jabelka se ptujiga drevesa ale peujirje trave se ptujiga travneka se nesem nikedar pre- de^nila V3ete; nekar de be bila tako kej ve¬ likega ukradla. Verjemite me, ®tje! sej se vam, kar xivim, roe nesem 3legala. ££ „Marirja! ££ reije mtje tre enkrat, „poglej m©jih siveh las! Ne delaj me te britkoste ! Ne sprav.laj me pre3godej pod 3em.lo! Povej vpri- ijo Boga, he kteremu ja3 xe sk®rej prite upam, in ktere tatirje ke sebe ve nebesa ne V3ame, po¬ vej, ale imaro perstan ale ne. Ako kedej k? ne- mu ve nebesa xeliro prite, lepo te proseni, po¬ vej po pravirje. ££ Marirja pogleda 3e objokaneme oijmi prote nebu, pove3dvigne roke, ko be h®tla molite, in reije na glas: „Bog ve, de ja3 nemara per- stana! Tako resniijno, ko je Bog ve nebeseh, in ga xelim kedej gledate, ja3 ga nemara! ££ „ 3 de tedej tude verjamem , ££ retje mtje, „de ga nema®. Tako strarono be pred B®xjim obli¬ čjem, pred blago grafeno tukej le in pred sv®- i5 jim starem oijetam vsaj ne legala. In ker terdno verjamem, de se nedolina; sem pokojin. Bode tude ti per pokoji, Mariija! in net[ se ne boj. Le edino je pravo hudo na svete, greh nam- retjj; tega le se nam je bate. Jeija in smert ne neij prote grehu. Naj nad naji pride, kar ko¬ le hmje; naj naji tude vse .ludje gapuste in so- vraacejo: Boga ve nebeseh imava le vender pri- jatla; ©n vsegamogoijne naji bo gotovo remil, in pred ale po3neje bo najna nedolxnost na dan peruda.“ Amalka se obriroe solge, ke so ji perirle ve Olji, in prave: „Luba mmja! ko vaji slimem govorite; se ve, tude verjamem, de vi dva ne- mata perstana. Ale ko na tanko vse okoleujene preudarem, se me pa le spet vse tako dogdeva, de je per vaju. M©ja mamka vedo d®bro, de so ga na migerjo, kjer delajo, polomile, ravno preden sem ge Marirjo ke nem perula. Seqer ne bilo xive dume ve himo. De jag do migeije nesem permla, mora Mariina sama povedale. Ko so me bili mamka ga seboj poklicale, je bila Mariija prav sama; pred no in ga no ne bilo nekogar, Kedar sve bile odmle, so mamka dure ga nama gaklenile, de so se preoblekle. Oblečene sexejo me po perstan, de be ga na- teknile, kar ga ne veip Po vseh koteh so mam¬ ka sami himo preiskale. In me to previdnost so im^le, de tako dolgo nekogar gmed druocine neso ve himo pustile, de so jo vso trikrat pre¬ iskale. Pa perstana neso namle. Kam te dej be bil le premel?“ i6 „Ve tem se tude ne 3V&m,“ reije ®ije. „Bog hoije najno 3vest®bo poskusite. Pa bo¬ de se kar kole nad nama sklenenoreije 38 o- ijmi prote nebu obernen, „Gospod! glej, tele sem. Le sv®je pomoije me ne odv3eme, in bom dffiste m®ijen.“ „Ve resniije,“ reije Amalka, „prav se tex- kem serijam grem domu. Oh, Bog se smile! taijega godu pa ue nesem imela. Huda reij bo n/e i3 tega. M® j a mamka tega seijer u/e nekomur kar stvareije neso povedale, kakor le mene, de be Mariije ne storile nesreijne. Pa del se to vei[ ne da perkrivate. Mamka mo¬ rajo dans perstan imele. Moj ®ije, ke opoldne 13 mesta pridejo, be ga koj pogren/ile. Ravno tiste dan, ko sem ja3 na svet pern/la, so ji ga dale. UJe vsako leto so ga o m®jim g®de na perste imele. Se nadjajo, de jim ga bom go¬ tovo pernesla. Bog vaji obare 1 “ reije Amalka ire. „Bom seijer rekla, de vaji nedoločna n/te- jem; ale me bodo pa verjele ?“ SGalostna in se so^neme oijmi gre sko3e dure. ®ije in hiji sta bila preveij pobita, de be jo bil ktere roel spremet. ®ije sedi na klope, podpre glavo 3e roko, gleda pomiu/levaje ve tla, in so^e mu teijejo po bledeh liijeh. Marirja je predn pokleknila, se van 031’e, joka, in prave: „Oh, ®ije! res, ja3 sem ve tej reije nedolxna. Pics, de sem nedolxna ffiije jo prime in ve3dvigne, ji gleda ve 3alite oiji, ter prave: „Spo3nam, Mariija! de X 1 — s? nedolžna. Kriviijmk ne more tako na rav¬ nost in pondeno ijloveka gledat?.“ ,,0 lub? moj ®ije!“ gaijne spet Manija, „kako bo to le ijteklo? Kaj bo 38 nama? O de b?, bar i3 tega pride, le mene samo gade- lo; rada b? t?rpčla! Pa de b? vi 3avo.lo me¬ ne t?rpel?, tega ne prenest ?.“ „Naj t? ne upade s?rije,“ reije ®ije, „v? Boga 3aupaj. Las nam ne prejde 3? glave, de b? ®n ne ved?l in ne psrpustil. Kar bo bol? p?rudo, je vse od Boga; torej je tud? d®bro in v? nasue 3velixpme, in kaj hoijemo vei{? Pomn? besede svet?ga Pavla, k? s? jih xe tolskokrat 13 gospod Oijelovsh ust shirala : K ter? Boga 1 u b ? j o, se jim vse d®bro i3ide. Le rasniijo 3mirej t?rd?, in ne daj se nskakor premotit?. Naj t? kakor kol? ocugajo, naj t? kar kol? obetajo; le 3a en las ne odsto¬ pa od rssniije, in ne delaj s? teoeke vssti. Da¬ bra vest je bol? ko mehka bla3ina, tud? ij?lb v? jeij?. — Loijit?, pred ko ne, se bova 3de mogla. Tvoj ®ije, luba Mariija! te patlej veij ne bo m®g?l tolaseit?. D?rx? se t?dej tolakan moijneje sv®jiga dobrsga Chjeta v? nebessh. Nedolxn?m je ®n mogoijsn varsh, in ne se t? bat?, de b? t? bil ksdej odv3et.“ P?r tej priij? se dur? na steacaj odpro. Grajiifinsk? gospod sodnik s? pisarjem in 3? veij briij? stop? v? himo. Manija hudo 3akri- T|i, in se oklene 3? obema rokama svajiga oije- ta. Pa sodnik savpije prot? britjem : „Nara3?n m? ji . spra.v?te!“ in je3e se mu oiji bliskajo, jjlltjer uklenite, in pelite jo v? jeijo. Tud? 2 i8 otjeta ma pgrprite; hitro in vert pa d®bro ^a- straxgte, in ngkogar notgr ne pustile, dokler sg pisarjem vsgga na tanko ne prebijeva.“ Britje potegnejo Marirjo sg silo 13 oqeto- vgh rok, in jo denejo yg xele3je. Marirja je vg omedleverjo padla, in tudg nen ®qe je ves sam i3 sebe. Pa neusmi.ieng trinoge se malo 3mengjo 3a to; napol meriva vleqejo vg jeqo oijeta in hqer. Ko so x’ nima na qesto per¬ uti g, je bilo xe veliko Judi perderlo. Pergodba od pgrstana se je bila xe po vsg soseske ra3- glasila. Vse vre pred vertnarjevo hitro, vse se rije okrog ne, ravno kakor de be gorela. Mno- gotereh sodeb je bilo sliuate. Kakor sta bila Jakob in negova litji kole d®bra vsem Judem, so jima nektere vender hude reiji pertikale. Ker sta bila pridna in vartjna, in sta se nckej opomogla; so jima bili nevotijlive, in so djale: ,, 3 de vemo, od kod je nuno premoxe- ne. Popred lega nesmo mmgle ra3umete. Tako pa ne ijuda, de sta bo.le jedla, in se lepite oblaijila ko druge poudeng Judje po soseske.“ Vender jih je bilo pa le malo, kterg so praviijnega Jakoba in negovo dobro Iiqer tako hud®bno natolqovalg; SGelodnetjanam splmh sta se ve, serqe smilela. Marsekej gospodarjev in gospodin je reklo: „Bogu se smile! To je ven- der texava sg tjlovekam na 3emJg! Nar pravi- ijnetrg se ne more 3aneste, de be ne padel. Kdo be bil od teh dveh dobrgh dutr le kej taqega mislel? Pa sej morebite ne tako, kakor jih obdolxujejo, in Bog daj, do bg se nuna ne- dokcnost ska3ala! Ko be pa temu tako bilo, — 1 9 — Bog jima pomagaj, de be svffljo kriviqo spo- 3nala, se rasniijno pobolirala, in nesreqa, kte- ra ju qaka, sreijno odlila. In dobrbtliv* Bog varaj nas vse greha; tukej na 3emla ate nas dela nesrečne.“ Tuda veij otrok i3 vasi je parteklo. Vsa jokajo, in pravajo: „Oh, ije dobraga Jakoba in Marnjo 3apro, kdo nam bo jabslka, hruške in slive, kdo qvatliqe dajal? O, de ba tega paq ne storila ! £< Ijetčrta razdava. Marirja vs jeip. ]^Sariqa je bila ne va omedlevala, ko sojo va jeqo parnesla. Be3 kej qasa ne le se 3ave, joka, pojema, pova3dviguje roke, mola, in od strahu, xalosta in joka vsa oslabJena pade na slamo, ka je bila po tleh nastlana, in sladko 3aspi. Ko se prebudi, je xe noip Vse okrog ne je bilo temno, in nobene reiji ne va stana ra3loijita. Dolgo se ne 3vedala, kje de je. Pargodba od parstana ji je le sana, in misla sa od k®nqa, de lexi va sv®ji postela. Jela se je xe veselita, kar obquta verige na rokah, in nah roaolaue ji je strašno po unesah 3a3vo- nelo. Prestrašena poskoija sa svajiga lexiu[a, in na glas reije: ,,Kaj hoijem dru3aga storita, kakor pokleknita, in prot* teba, vsegamogoijna 20 in dobrotliva Bog! srenje okovane roke pov«^- dvignita? O^re se milo va to jeijo, in poglej me pred taboj na kolenah! Ti vero, de sam nedolxna. Ti otevaro nedolxne. Otma me! U- smila se mene in pa tuda menjiga starega oije- ta. O, daj vsaj nemu tolažbo va scalostno ser¬ ije, in ja3 naj raji dvakrat veij tarpim!“ Kadar ji je anje va misal parroal, so se ji S0I3C va oiji vlile, in beseda ji velike ocalosta 3astane. Dolgo joka in pojema. 3 dč ji luna, ka so jo dosabmal oblaka za¬ krivala, skoza okamje va jeijo parsije, in ijer- no sedežno mreaeo, ka je va okanija, upodoba na tleh jeije. Par svatlmba lune je Marirja ija- 16 lahko razlovjila ijvetere stene va ozka jeija, mala 3idak, ka je bil va kotiija namesta mize., na nem vanj in skledaijo, in vsako slamaijo svmjiga lesciuja. Koj ko je bila ijerna tarna prerola, je bilo Mariija loaee par sanja. Ravno tako, kakor de ba jo bila .tuba jmijatlaija ob¬ iskala, ji je ob prihoda lune. „Ala sa parrola, bleda luna l'‘ jo ogovori, „svmje prijatlaije i- skat? O, takrat, ko sa roe skoza 3eleno brajdo par n tude mene ne ho po3abil! Ti, o .lube Bog! bom mene in mrojimu oijetu tolaxbo vs ssrqe vlival, ka¬ kor xcjno qv8tliqe sa ijisto r®so napajati '?“ Va so^ah se je 3mislžla sv®jiga lubaga oijcta. „0 predobra moj ®qka!“ je rekla, „ko gledam te le qvBtliqe, m* pride spet vs misal, kar ste ms od qvBtliq kgdej pravglg.“ „Te vsrtniqe so se i3 bodeipga kopina ra3qvBtle; tako se bo tuda i3 mmjiga tBrp.lei.ia ue vesele ra3qvatlo. Ko bs jih bil popred, dokler so we vb popkgh tiijale, kdo barx vb qvetji h®tal imets, in bB bil po sila i.iBh pop¬ ke ra3gBnil; ba jih bil le konijal. Le poijass je lubB Bog te le nsh gladke rsdeije peresqa ra3gibal, in tak prijetBn duh vane vdihnil. Ta¬ ko ho tudB 38 m©jim tBrp.lenem storil; obgrnil ga bo vb m®jo sreijo, in i3 aaloste niB bo ve¬ sele do3orelo.“ „To le so lube3nive drobtin8qe. So qglb majhne, pa baleju« ko limbar; lepa po¬ doba nedolxnostg. Se ne ra3penajo nakviuko; po tleh le ko sgrobot se ra3prostirajo, in dru¬ ga druge se oklepajo, de' jim vihar naq ne more. Kolška ponixnost in qujeqnost! Tudg ja3, lubg Bog! naj bom tako ponixna in tako qujeqa par viharji grehovah skuunav, de me ngkols ne podere.“ „ 31 asta pa to le 3eleno perjiqe gr®3no pri¬ jetno po jeip diiii. Lepa re3eda je to, po¬ hlevno in kr®lko 3clqe, ha tuda roko, ktera ga utBrga, 38 lepgm duham navda. Teha, la- pd dineija re3edeqa! hoqem enaka Lite; tudg tislam bom d©bra, in jih i3 sgrqa lubila, kte- ,en T . re so me, k? jim nesem neij acalega storila, i3 m®jiga verteqa ve to le jeijo pehnile . 44 Te le je ne troje lorberjeveh percsei}, ke vedno jelene ostanejo. Te me opomnejo nestrohlivega venqa, ktere je vsem, ke tukej na svete volno terpe, ve nebeseh perhranen. Oh, jdi se me, kakor de be ga se videla ta ijestit.live ve er n o jelene vener)! Mvetliije na 3em.le in posvetno vese.le, vse terpi le kratek qas; qvetlii|e jvenejo, vese.le mine. Ale tam le g®re nas ipka po volnem terp.lene venel}, ke je nestrohliv, vesele, ke bo veqno.“ Per tej priije je temen oblak luno perkril. Marirja ne neij veij videla sv® j ih ijvetliij, go¬ sta tema je bila po jeije. Vnoveij ji serije u- tripa. Tode oblak je kmale 3ginii, in luna ji sije spet svetlo in prijajno ko poprej. „Ravno tako le , 44 rei^e Marica, „se da tud? nedoločnost otemnite; ale na jadne se vender spet lepo sve¬ te. In tako, lube Bog! boir tude mojo ne- dolxnost, ke jo jde ljern oblak gerdega natol- qovana in obrekovana jakriva, na 3adne lu- dem odkril in rajodel . 44 3 de se je Mariqa spet na svrojo slamo u- legla, in jaspi mirno. Prijetne sane ve spane jo potolaxejo in pokrepčajo. Sanalo se ji je namreij, Bode per svetle lune po ne3nanem verte, klere je ve srede pustine poln koirateh jel, pa neijreTjeno prijeten in kratkoi[asen. Lu¬ na ji sije le tolekan svetlo in prijajno, de ue nekole ne tako. Bvetlige na verte so vse ve qvetji, in vse lepue ko serjer ji dure. dude svmjiga Očeta ogleda ve prelepem verteqe. Lu- — 24 — na svet« v« negovo ijestitlivo obliijje, in Ju- begnivo se smab.la. Mariija plane vsa vesela ka nemu, ga objame, joka, in toijg sobje. Ko se je prebudila, so nene litja ue vse mokre od S0I3. cPsta razdava. Marica psr sadbs. M«rir,a se je prebudila, kar briij v« jeijo pono pride. Pred s®dbo jo pe.le. Grmga pre¬ pade Marirjo, ko stopa v a sodmujanarjo; ta- m®tna je, strrop va nej vis®k, okna velike pol¬ ne majbnab roestoglatah trip. Sodnik sloni va velikam 3« radeijam saknam prevleijenam slada; pisar sa peresam va roka sadi par dolga m^a, ka je bila 3g®l starosta see vsa uerna. Sodnik jo 3avjne na tanko igprairevata. Mari¬ ija odgovori na vsako vprairane po praviija. Joka, 3dihuje, tarda sv®jo nedolžnost. Ala sod¬ nik prava: „Mene ne boro napravala, de ba varjel, kar je nemog&ije. Nakogar ne bilo va biuio ragun tebe; nabije druga tuda ne more parstana imeta ko ti. Le nakar ne taji, obstoj 3« vo.lo.” Manija reije jokaje: „Ne morem in ne vem drugaija! Kalb naij ne vem od parstana; ga nesam vidala, in ga tuda nemam.“ Sodnik reije: „1 kaj pa, ko ba bil kdo va tvffijik rokab parstan vidal?“ Marijja prava: 25 „To n^ mogoče 1 “ Na to ^a^vomjka sodnik, in Adetka pride v« sodnhrjgnerjo. Metka je bila ig jege ^avo.lo ^elenkastgga oblaijila, in de be Mariino per gospoide poijer- nila, grajujinskem rekla: „Perstana nema neh- ije druge ko vertnarjeva vlačuga. Kedar sem jo 38 gorne Ilirce videla it«, je ve roka per- stan 3« dcmante ogledovala; pa 3agledavrcg me ga je naglo skrila. To se mg je prerjej ijudno 3delo; pa nesem hrctla koj rajglarcite; in sem mohjala. Mislela sem sg: Morebitg so jo le obdarile sg pgrstanam kakor 3?, vcij drugemg rgijmi; ije ga je pa ukradla, se bo xe sliiralo, in takrat ue vselej lahko povem. Sem prav vesela, de me dans rce nei] ne bilo ve Ilirca per miloslive grafene. Take poredne, .ludje, ko je ta hinavska Marir]a, bg rce kmalg druge porctene dudi ob dmbro ime perpravele. a Aletko so 3a besedo poprijele; pred sod- nikam mora poterdite, kar je govorila. Sodnik se oberne vano, in reije: ,,Poterde 3de se per- sego, kar se 3oper Mariijo veijkrat govorila. Tode d®bro premisle, de sg pred Bogam, kle- rg. sledno nar manire laoc sovraxe!“ Metke, se ve, serijo pole, in kolena se ji iribe; vest namrgij ji kriviijo na glas oijita. Ale hudobno dekle ne maralo ne 3a sodnikove besede, ne 3a glas svrcje vesti. Misle se: *Ie 3de povem, de sem legtila, me utegnejo od Ilirce spodite, ale ijelb 3apreta.“ Torej poterdg svaijo lax, in reije Alariijg prav predelno: „Ti imarc per- stan, sej sem ga videla pgr tebe!” Marirja se gav^ame nad to neznano kri- virjo. Pa n<£ se jegila in rotila; le jokala je, in komej da te besede £3 sebe: „Ne res; per men? perstana nese videla. Kako moren; tako strairno legate, in mene, k? te vsaj nekole xale nesem storila, ve toleko nesreijo perpravete!“ Ale Metka, ktera je le 3a svoj dobiijek skerbela, in je bila ue 3mirej polna je3e in nevouj.livoste do Marirje, se -3« to kej ne 3me- ne. UJe enkrat ponovi 38 vsema čvijaijame svo¬ jo strairno lax, in sodnik ji pomigne, de naj odstope. „ 3 de se popolnama prepričana, e< rerje po tem sodnik Mariine. „Vse okoleujene pridajo 3oper tebe. Hiirna mlade grafene je perstan qelo ve tvojih rokah videla. Povej me tedej po pravirje, kam se ga djala?“ Mariqa le terde, de nema perstana. Tedej jo sodnik ukaxe do kervavega tepste. Mariija je vpila, jokala, ve Boga kliqala, in 3mirej 3aterdovala, de je nedolxna; pa vse neq ne pomaga. Neusmi.leno jo'tepejo. Bledo in vso kervavo jo na 3adne spet ve jeqo pahnejo. Nene proge so jo ne^reijeno bolele. Do pol- noqi ne oqesa 3atisnila na svojim terdem lexi- Uje; veka, 3dihuje, in mole ke Bogu. 3 adneij se ji 3adremJe, in spi mirno do dne. Na vse jutro je sodnik Mariqo spet pred¬ se poklical. Ko se hudo doslej per nej neq ne opravel; jo skuse 38 lepo in se prija3nemg ob.lubame napravete, de be obstala. „Glej,“ ji rcqe, „smertg se vredna; 3asluxila se, de be te ob glavo djale. Pa vse te bo pei^aneseno, sa- — a 7 — mo ije povdip, 1 bro. <£ (Dlje retje: „Bom govoril x’no; pa de parstana ne ukradla , in torej kraje tuda ne bo obstala, je skorej gotovo. Vandar bom par ne j vse poskusil , in spo3nam, veliko milost sam 3adohil, de svatjo htjer, ije xe mora po ne- dolxno umreta, ue enkrat pred smartjo smem vidata.“ 3 o Briij pe.Ie molije dobraga starčka k« Ma¬ rii^ V8 jeijo, postav« svatilo va jeip na 3idek, na kteram sta Skledarja 38 veijerjo 3a Mariqo in varij 38 vodo ae nenaijcta stala, gre spet, in 3«klene durs 3a saboj. Marii]a lexi na slama, in spi. Prota stena je 38 obijam obsrnena. Ko oiji odpre, in svatilo na 3idka vida barleta; se 3asmje, in 3a- gleda sva)jiga oipeta. Na vas glas savpije, po- skovja po kampa, de 3arox.lajo verige, k« je va nab, in pade vsa omotna .lubamu oijetu okola vratu. ®ije sede ka ne na slamo, in jo par- seripio objame. Dolgo ne besede i3 nu, druga dru3?ga moijata sa sobama. P©llej 3aqne ©ije, kakor mu je bilo spo¬ ročeno , govorita. Marirja mu koj va besedo sexe, in reije: „0b, pre.luba auje! vi vsaj ma varjemite, de sam nedolxna. Moj Bog!“ pravs da.le jokaje, „ala ga tsdej ste ne ijloveka na 3em.la, de ba me tatiije ne mislal? Tuda rplo moj ©tjc xg drugaija ne inislajo! ©ije, varje¬ mite ms, talirje me nesle 3redil«!“ „Boda pokojna, luba m©ja 1 “ reije anje, „sej ta ja3 varjamem. Pa 3apovedano ma je, de naj te vpraaam.“ Oba sta spet umolknila. ffiipe ogleduje Mariino. Nene lirja so vpadle in vse blede, nene oiji so od S0I3 3 alite in kar- vave, nena gosta in dolga lasje so ra3pletena in vsa 3maru;en8. „Uboga otrmk!“ resje fflsjc, „Bog ta je paij hudo tarpdene naloxil. In bojim se, 0I1, bojim se, nar bujna , nar brilkejsra bo ne le parado! Ob, morebit« — morebita ta bodo to le glaveijo rjalo odsekala!“ 3i j,Oh, Juha ©ije! ££ reije Marirja, „3a se se naij ne bojim. Ala vaiuo sivo glavo, Bog ne gadena, de ba jo vidala pod meljem pasta ! ££ „ 3 a me, duba nioja!“ reije oije, „se nakar ne boj. Mena se ne bo naij Iiudaga 3godilo. Ala sa taboj — sa teboj, Marica! ba utegnilo res tako deleij prita, de boir - - - „ 0 , ije je taka,‘ £ prava Marirja vesela oijelu, „ma je nar tcxji kaman od sarrja od- va.len, je vse prav. jo vest tre gadnskrat jim odkrila, in od vsaq?ga nar manre?ga madexa otjistila; b? bila tre rada svffijo dureo s? presvetsm telesam Jegusa Kri¬ stusa pokrepijala, in se svojimu spovedniku 3a vse prejete dobrote gahvalila. Pa to ji ne bilo pgrpuujeno; naglo je mogla Xelodn?k ga- pustit?, in na ptuje it?.. Ko je briq gjutrej o gor? Mariqo in ne- n?ga otjeta ig grada ravno meno vel?q?b vrat pedal, perteije Metka ig hitre. 3 di se hudo- bn«q?, de se je g? Mariqo prav dobro igtrlo, veliko bode, kakor s? je domiirdevala, in je spet vsa v? vesed?. Mariqo k? sm?rt? obsodit?, to se ji je v?nd?r malo prebudo gaelo; pa jo iggnat? ig grafije, to ji je bilo ko nalauj, te¬ ga ravno je acelela. Bala namr?q se je tre gmi- rej, de b? je Mariqa stjasama tre ig sluaobe ne spodrinila. 3 de se ji tega ne veq treba bat?. Neno poprej trne sovraretvo do Mariqe, nena trkodoxednost, vse bude strast? so jele spet v? nej gospodovat?. En?ga dne je bila grafgna Amalka, ko je Mariq?n jerbastjsk na stol? vid?la, Metk? rekla: „Sprav? m? spred oqi ta jerbasijsk! Kobkorkrat ga ugledam, me salost obide.“ Metka ga je bila v? svojo skri- 110 shranila. 3 de ga Mariq? p?rnese, in reqe: „Na n<\gaj svoje vegilo! Moja gospa ne marajo 3an, noijejo n?ij ig tatvinskfeh rok. 3 de je tvo- 36 ja svetlost 3venila, ko qvatliqc, ktere sa d®- bro drago na prodaj nosila; in me prav vese¬ li, de iz jerbasijsk na3aj dam. Na ga svoj 3al» jerbasipk 1 “ Ji ga jaacene pod noge, se verne 3asmahovaje ve grad, in 3aluskne dure na vso moq 3a saboj. Mariqa pobere jerbasipk molqc in sa sobama va oijeh, in gre da.le. Ne n ®qe ue paleqe nema 3a dolga pot, Mariqa ne dru38- ga ko jerbasqak. Sa so^nema oipi sta se paq stokrat po svroji hiroaqa 0381'la, poijasa se jima 13 oiji jmakne; ko 3a gost griq prideta, tu- da grada in ijerkve 38 visokem 3vonikam veij ne vidata. Par menika grafije va sreda gojjda je briij Mariqo in nenaga oqeta popustil. Lapo ue se oba od nega poslovala. Stara Jakob, trudan od boje in malosta, se usede preqej ®nda na ve- lak 38 maham ohranjen kaman, va senqo pod stoleten Iirast, prime Mariqo 3a roke, jih skle¬ ne, in sa svmjima rokama-prota nebu pova^dvi- gne, in prava: ,,Pred vsam drugam, Juba Ma- riqa! 3ahvaliva 3de Boga, de naji je i3 tamne jeqe pod milo nebo ijpeJal, de naji je par seiviena ohranil, in tebe, m®ja Jubka! spet ya m®je naroijje dal.“ @qe obarne svmje oiji prota nebu, ka se je lepo viunevo skoja goujo svetilo, in mola na glas, in Mariqa mola ja nim, tako le : „.Luba nebemka (Bije, ka sa edina tolažba sv®jim o- trffikam na 3emJa, m®qno 3&vetje vsam reve- xem! glej, na meji pluje daxele sva. Ne mo¬ reva se losjita od prijetneh krajev, va kterah — 3 7 -~ sva od tebe toliko drobrega prejela, de be te popred ga vse dobrote i;3 serija ne gabvalila. (Dije! te 3abvaleva, de se naji 13 verig, i3 je- ije in smerte reroil; te 3ahvaleva 3a vso milost, ktero se nama najne dni ve tclh krajeb storil. Pa tude ve ptuji dexele nama bode .lube3niv fflije. Glej, preden «;e noge nano deneva, te poniacno proseva, i^eme naji v« sv®jo mogoijno hrambo. V®de naji, koder bova bodila; daj nama najte d®bre Judi in per neh kakoiren kotiijek, kjer bova pokojno aiivela, in kedar bo tv®ja vo.la, mirno in veselo umerla. Ob, gotovo se nama, deseravno ire ne veva, xe perpravel ta kotiijek! 3 e 3aupanem ve tvmjo dobrotlivost in milost, o Bog! stojieva na pili¬ jo 3em.lo.' C£ Ko sta bila oba tako odmolila, sta bila preijudno pokrepijana in povese.lena, in velika serijnost jima je jiermla ve serije. G. drnci razdtava. Prijatel ve potrebe. lo sta Marirja in nen ®ije ne poijivala, pri¬ de Anton po goj3de, stare grajujinske loverj, 3raven kterega je kedej Jakob sluxil, in grafa po svete .sprenllal. (Le jired dnevam je bil nad jelena irel. „Bog vas sprime, Jakob!“ reije loveij, ,,kaj ste vi te? Seme je 3delo, de vasr glas sliirem; in 38 res, se nesem motil. Oh, Bogu se smile! I te- dej vas ire preganajo? Je paij texko ue sv»je stare dni svoj Juhe dom gapuufate! 44 Jakob reqe: ,,Koder solnr}e teije, kruh po¬ vsod se peije, Bog je po vsem svete, povsod ijuje negova .lubegen nad name. Nau; prave dom pa so nebesa. 44 „Moj Bog! 44 prave milo loveq; „kakor se vide, so vaji breg vsega po svete pognale. Sej roe potrebne obleke nema ta ga tak pot! 44 „Ktere qvetliqe na pole oblaqe, 44 reqe Ja¬ kob, ,,bo tude naji ge obleko preskerbel. 44 „In texko, 44 prav« lovei] da.le, „imata kej denarjev per sebe?- 4 „Ptiqe pod nebam seivi Bog, 44 reije Jakob, ,,bo xe tude ga najin xivex skerbel. Drobro vest imava, sc’ no sva bogateji, kakor ko be toleko gruijo glata imela, kolekoruien je ta le kamen, ke na nem sedim. 44 „1 povejte me vender, 44 prave loveq, „kaj ne, de vinarja ne premorete? 44 „Tale pragen jerbasipk per m©jih nogah, 44 reije Jakob, „je vse najno premočene. Kaj me- nete, koleko je vreden? 44 „Moj Bog! 44 prave loveq xalosten, ,,more- bite de kak goldinar ale tolar. Pa koga je to? 44 „1 po tem takem, 44 reije Jakob smehlaje se, „sva vender le bogata, de be me Bog le per gdraveh udeh ohranil. Ve enem lete nare¬ dim ke mamremu sto taqeh jerbasijekov, in se sto tolarji bova xe shajala. Moj ®qe, ke so tude jerbase in kroire delale, so po sile h®tle, de sem se memo verlnarskega tude we jerbase — 3 g — plest? uijil, de bg imel tud« po 3im? 3mirej kej opravet?. Prav hvalex?n sem jim ice v? gr®b 3a to. S? tem so mg veij d®br?ga storil?, in me bo.le oskerbel?, kakor l03 i3 kolarneqe, nakomata kona, in ga vprexe. SGena pa pernese dvoje bla3in, verij me^le vode in majoleko vinskega jeseha. Ma- riqa slirce, de je kolovo3 prek hriba slaba in pa veliko dale; torej se 30 vodo in jeseham, de be bila pred per svojim oijete, po ravno tistem pote verne, po kterem je perrcla. Ko je Mariqa spet ke oijetu perrcla, mu je bilo oce nekoleko bole. Pod jeljo je sedel, in 3agledate Marnjo, ktero je bil 38 xalostjo — 43 - pogrešil, je ve serqe vesel, Mariqa ga po o- brage 38 vodo gmoqs, in mu ve jeseh omoqe- no ruteqo okole glave ovije. Med tem psr- dirja JelnEkar se svojo oceno, (tako namreij se je unE dobrs mox pisal,) ga posadi na V03, in pele lepo poqase na svoj dom. Mariqa gre 38 Jelngkarsqo peuj psr V©3E, in ji odgovarja, kar jo xena popra (ruje. Jelnskar je imel lepo hiuo. Ve nej je bi¬ la prostorna ijumnata se kuhsno vred ravno pra3na. To odloqs 3a bolnega Jakoba in ne- govo hqer. Negova scena mu naprave dobro poste.lo. Mariqa je rada na klope lexala, de je vedno pgr oijete m®gla bite. Negova bole-' gen ne bila drugega kakor oslab.lene od slabe brane, od revnega lexiu[a ponmijE in od tescav- ngga pota. Jelnekareqa je rada ponudila, kar kole je hiua premogla, de be bolne mosc le pred ogdravel. Ne pertsrgovala ne moke ne jajq, ne mleka ne masla; tude kokon; se ji ne uko- da gdelo, de je mmqno xupo slabotnemu starqs- ku naredila. Pogneje je nen mosc skorej vsak dan golobiija 13 golobnaka pernessl, ji ga da ve roke, in posimhovaje se reqe: „SpeqE mu ga, speqe! Ker se tebe tv®jih kokon; ne gdi u;koda, moram vendsr tuds jag kej perpo- m®ije,“ Jclngkar in negova xena sta uda ob tem qass vsako leto ve blixno sosesko na semen. 3 de pa sta sklenila doma ostate, in 38 denarje, ktere bs bila tamkej igdala, sta bolnemu Ja¬ kobu dobrega vina kupila. Mariqa se jima l^po gahvale. „0 JubE Bog!“ je djala, „vEnder 44 se roe povsod dobre Judje najdejo, in vs nar pusiejogh krajih so veijkrat nar Jube^nivir?. Judje/ 4 Mariqa je neprenehama pgr oijctovs poste- Js ssdela. Tode ne skrixem rok dgrxala. 3 na- la je dobro nivatg in nogoviije plestg, in je gospoding neutrudama uživala in nogoviije pletla. Nskolg ne bila bre3 dela. Gospoding je pridna, psr tem pa tiha in pohlevna deklsrja 3nds we nehqe ne vidgl taqeh. Lepo so 3elenele in ir) v g tl e, in vse prija- 3ngw8 je bilo kmalg ve tistgm kraji. Jakob je tu- dg drevje na sadngm verte lgpo obrezal in otre- bil; dobilo je vso novo podobo, in obilneue sad je rodilo. Bog mu je dal srcqo vg vs?m, kar je 3ar- uena! Nekole ne jemle daril od neb, in nekar ne — 54 — Varjema nab sladkem besedam. Ve angelova podoba je drostakrat satan skrit, in kaqa spi rada pod qvatliqama. <£ Glej, Bog ta je dal gvesto tovarudqo, de te budaga varaje, lepo sramoxli v o st. Ako ba ta kdo kej budaga h®tal vdihnita, in le be- sedarjo igrekal, ktera je nedolxnosta in qisto- sta nasprota; ta radeqiqa va liqe pargreje, mjx varxetr po seba, in mislaro: To se ne spodoba. Sramox.livost je to, tv®ja .luba tovarreirja, ka te od greba svari. Posluiraj neno svarjene; ne xala je, de te ne gapusti. Dokler je ®na par teba, ip se ji dair posvarita; te ne bo nabije gapedal. Te pa neno svarjene gavarxeiF, in se nar mamramu slabemu nagnenu vdam; sa va nevarnosta pogubita se vekoma/ 4 „Ob, Mariqa! va tv®jim lastnem sarqa se bo sovraaenak va3dvignil. Poxe.livost se bo va teba obudila; sladnost te bo va budo gnala, in te pregovarjala, de ne pregreli; n a, de je ne qalo nedolxna in parpuujena. Pa gde le se daj posvarita. Vtisna sa globroko va sarqe besede sv®jiga umirajoijaga oijeta: Ne delaj, ne go- vrora, ne misla nakola naq taqaga, qe- sar ba se mogla sramovata, ko ba bilo tvffljimu oqetu 3nano. Ne bo dolgo, ko bodo m®je oqi ga vselej otamnele. P®t.lej te jag veq ne bom mogal varovat«. Al a veda, de te tvoj neberoka ®qe povsod vida, de vedno va tv®je sarqe gleda. Sebojiiu, de ba mene, sv®- jiga oijeta na gemla, sa kakoronam pregren/kam ne ragxalila; boj se ire le nega, sv®jiga pre- — 55 — lubaga Oijeta va nebcsah, badej 88 babam gre- bam ra^aealit «! 44 „UJe enkrat, Marirja! me d®bro poglej. O, bo ba te badej mikalo bej hudega storita ; spom- na se mojiga vdartaga obraba in teh le S0I3, btere ma po bledah liijah teko! Pojda sam, po¬ daj svojo roko va m(»jo marglo roko, baje are ne dru^aga ko bost in boaea, in se bo skorej va prah ragdrobila. Ob.luba ma,, de mojih be¬ sed ne bou) po3abila; de bora ravnala po mo¬ jih naukah vse svoje dni. *Iuj nad svojim ser¬ ijam, in ko skuirnava pride nad te, misla sa, de te ta le moja me^la roka spred bre3na vle»je.“ „Ogleduje»r, .luba Mariija! sa so^nama o»jmi mojiga bledega in vpadenaga obliijja. Poglej, ba¬ bo je vse spreman.livo na 3em.le! Tuda ja3 sam bil badej mlad, uran in radeij, kakor 3de ti. In nekadej bon/ ti tako bleda in suha lexala, kakor 3de ja3, »je te Bog »re poprcd i3 to-ga svata ne v^ame. Vesele moje mladosta je minulo, kakor ijvatlirje pretekle spomlada, ka, se nah mesto ve»j ne 3na; kakor rosa na 3ela, ka se le nekej »ja¬ sa sveta, potlej pa 3gine. Lej/e »jednosta pa in dobre dela ostanejo vekoma. So enake dra¬ gam biseram, ka imajo stanovitno rjeno; le- pamu dcmantu, ktcraga nobena »jloveu/ka mo»j ne more ra3bita. Po te'h tadej hrepena, te sa pardobivaj. Kar sam badej dobraga storil, me 3 de va sarqe veseli; in »je sam kej pregreu/il, ma je 3de i3 sarija xal.“ „Ostana poboocna, luba Mariija! Misla ra¬ d/a va Boga, imej ga vedno pred oijmi in va 56 i sarqa. Va nem sem naaal nar vcqa vesele, in va vsam tsrp.lenE nar Lola« tolaxbo. <£ „Vgi-jema ma, Mariqa! rasniqo' le govo¬ rim. Ko bz bilo drugaqa, sej ba ta povedal. Sam skusil svet, de malokdo tako, ko smi 38 grafam h®dil. Kjer je bilo kej lepaga in 3ala- ga vidatg, sam bil. Sam vida! plesavqe in i- gravqe, sam sliiual godj]e in pevke, sam imel tudž xg drage jgdi in pijaije. Alg vse to m©- jiga serifa ne napolnilo. Povem ta, de ena li¬ ra vg tikam spremimlevana in molitve va ao- tora na varte va SGelodnaka, ala tukej le pod to slamnato streho, ala tuda na tej le poste.la, m*je sarqe bo.l umiri kakor vse posvetno ve¬ sele. luja tadej le va Boga vesela, in ga boro 3tnirej obilno imela .“ „Yeu; d®bro, luba Mai’iqa! de sam va svrojim xiv.lei.ia veliko pretai-pel. Oh, ko so tv® j a mata umarla, je bilo mmje sarqe ko po- suu>ena 3 e m.la, ke se dolge suroe ra3poqa, in po daxji 3eja. Pi - av tako je' m®je sarqe po to- laxba 3tjalo, in va Boga sam jo naical. Tuda va tv®jim xivlena, Man’i}a! bodo dneva parala, ko bo tv®je sai-qe suha 3em.la podobno. Pa na¬ kar ne 3guba takrat sanjnosta in upana. DCejna 3emla pomle Bog dax o pravam ijasa. Iuja ta¬ dej par Boga tolasbe; ta tolasba bo tv®je sar- qe posivila, kakor grorak dax ra3Suaeno pusto 3emlo posivi.“ „Imej, luba Mariqa! vselej tardno 3aupa- ne va sveto previdnost B®xjo. Bog jim, ktera ga lubajo, vse va dobro obarne. I3 britkaga tarplena pele ya ijisto vesele.“ — 5 7 — „Ale (te pomngir, .Tuba Mariqa! koliko sg tsrpela, ko sem na texavnsm pote opeiral, in se ob qestg na tla sesedel? Glej, to bolehen se je Bog igvffilil, de naji je na Jelnek per- pravel kg tem le dobrem .ludem, pgr ktereh ase ven ko tri leta ve mire. in vese.lg aeivgva. Bre3 te bol^ne bg morebitg ne pred neh durg ne bila perirla, alg vsaj bg neh usmiJena ne bila tolgkan spodb®dla; skledo kislega mleka in kosijek kruba morebitg be bili pred naji po- stavele, in p®tlej nama rekle spet ite ve B®xjim imene. Bre3 te bolehne be se midva in te d®bre duire ne bili tolekan sg3nanilg in spri- ja3nile. Kar sva tukej vesela vxila, kar sva morebitg dmbrega storila, kar sva prijetneh dni imela, vse je B®xji dar i3 tiste bol^ne. Tako, luba Mariqa! se tudg ve xalostneh pergodbah svffljiga xiv.lei.ia nad .lube3nejo B®xjo lahko ra3- gledujemo. Kakor na hribeh in ve doleh, ve goj3deh in ob potokgh, qelo ve moijerji in vg gre3eh Bog mnoge qvetliqe se sv®jo roko seje, de be povsod negovo dobrot.livost in lube3ni- vost gledale 5 tako se tude i3 vseh pergodeb na- uega xiv.lena negova modrost, lul^en in mi¬ lost tolekan lepo svete, de mora vsakemu pa3ng- mu qloveku to ve oqi irinite, in tolaxbo in vese.le ve negovo serqe vlite. To spo3na vsak lahko ve sv®jim lastnem xiv.leng, qe ga le ko- leijkej premislek „Najno nar veqe terp.lene pa je bilo tiste- krat, ko so te tatvine obdolxile, ko so te ve verige uklenile, in ve jeqo vteknile, ko sva vg tvffiji jeqe jokala ijn tarnala. Tude to terplene 58 ta bo Bog ire gotovo povarnil; 31U se m« qalo, de ta ga 3de povraijuje. Takrat, ko so te mla¬ da grafana Amalka memo dričali dakliifev po- ijestila, te rada va svoji druxba imela, te 3» 3elenkastam oblaijilam obdarila, te vedno par seba hffitla imeta, takrat, ob.lubam, sa se grobno sreijno utela. Pa kako ba se bila par tem lahko predela, spridala in sparila, in Boga ba bila po3abila! Bog je tadej paq dobro storil, de naji je sa tisto nesrečo obiskal. Va revujana, va jexj8 in na texavnam pota sva ga jela veliko bo.le spo3navata, in sva se ga tardneje prijela. Tukej le na Jelnaka, deleq od mina in slapotij svata, ta je prebivalauje naprava!. Ta ijvateir, ko ijvatlirja va samota, parkrita in varna pred preda^nama rokama. 44 „In tuda ne vaprihodne ta bo dobro tliva Bog tisto tarp.lene ya dobro obračal. Sa svčstjo u- pam, de bo mojo molitav usliroal, in tvojo ne- dolxnost pred ala po3neje .ludčm ra3odel. Ja3 tega ravno ne bom uijakSl; pa sej tega tuda ne treba 3a moj mir, ker dobro vem, de sa nedolxna. Res, Mariqa! srcija ta bo ne par- ijvatla i3 tarp.lena, ka sa ga 38 vo.lo nosila, in xe tukej na 3em.la bon vesele dni imela. Pa kaj je po3ema.lska sreija prota tista sreija, kte- ra te ne le va nebcsab 3ato ljaka, va nebesah, pravam, kamor le po tarp.lena moremo prita! 44 „Ne boda preveij va skarba, .luba moja! kadar va nadlogo priden; le varjema, de Bog •lube3iiivo 3ate skarbi, in de so tvoje skarbi ne¬ potrebne. Kamor kola te negova sveta previd¬ nost ne parpele, in kakor kola se ta bo u/e bu- — 6g — do godilo; misla sa vselej: To je 3ame nar bolira kraj, to je vse d®bro in ijalo potrebno 3a m®je 3veliijane.“ „Vartnar sadi to tukej, uno tam, vse na parpravgn kraj; in oskarbuje to tako, uno dru- gaija, kakor je namraij treba, de bole raste, in bole in obilneje sad rodi. Tako postava Bog slednaga ijloveka va tista kraj in stan, va kte- ram mu je nar loxe va dobram raste, in veijno 3veliijane doseija. ja hiji pa bo tre kej qasa ostala; upam, de bom ke tebe peruel. Svete 0 qe! varej jo per svojim imene pogub.lena. Dokler sem bil ja3 per nej na svete, sem se pe^adeval jo per tvojim imene obvarovate. 3 de pa ke tebe pri¬ dem. Ne prosem te, de jo ?3 sveta V3eme, temuij de jo hudega varej. Ohrane jo ve svoji svete resnirje. Tvoja beseda je resniqa. ®qe! daj, de ona, ktcro se me dal, kedej tude tje pride, kamor ja3 3de upam prite. Amen.“ Marirja stoji jokaje per poste.le, deroči sve- qo se trepetam ve roke, in povzame 3dihovaje: „Amen!“ ,,Fies, .Tuba Mariqa!“ prave oije da.le, „tam bomo Je3usa gledale ve negovem veliijastve, ktero mu je Bog dal, preden je ne svet bil; tam se bova midva spet videla.“ Je spet glavo naslonil, de be se malo po¬ lji]. Bukve obderaci ve roke. Bile so sveto pi¬ smo novega 3aveta. Uboge mox jih je bil ku¬ pil 38 perve krajijerje, ktere se je bil per Jel- nekarjeveh perhranil. ,,.Luba Mariqa!“ je qe3 malo ijasa spet 3aijel, ,,3ahvalem te tude ne 3a perserijno Ju- be3en, ktero me ve tej moji 3adne bolehne ska- 3ujeiu. 3 vesto in 32 veselem serqam dopolnu- jeir qeterto 3apoved Boxjo. Pom ne moje be¬ sede, Mariqa! dobro ire se te bo 3ato godilo, 65 deseravno te ve rcvi^ene in seromandve na tem svete 3apustim. Ne morem te drugega dat?, ko svoj blagoslov in te le bukve. Pa ostane le po- boxna in d®bra, luba mo>ja hqi! in veliko d®- brega te bo ta blagoslov pernesel. Blagoslov u- mirajoijgga oijeta, ktere ve Boga 3 a up a , je d®- brem otr®kam bo.le, kakor ko be jim veliko premočene 3apustil. Bukve pa V3eme ve spo¬ min sv®jiga oqeta. Prav malo serjer so ve.lale. Pa ije jih pridno bereir, in 3vesto dopolneu;, kar je ve neb; te bodo veleli in drag 3aklad. Ko be te veij 3latov 3apustil, kakor ima spo¬ mlad qvetja in perja; be se 38 te denarje neq bolirega ne m®gla kupite. B®xja beseda natn- req je ve neb, in ®na ima moij ve sebe vse 3veliqate, ktere vano verejejo. Bere vsako ju¬ tro eno postavo ale vsaj ene verstiqe, in o- hrane in premiir.luj to qe3 dan ve s v® j im serqe. Ale ko be 3jutrej ne utegnila, pertergaj se 3ve- ijer kej qasa ve to; ja3 mislem, de te bo to tude per velikem dele in trud? mogoqe. Ke kej ve neb ne umeit, pr m s e svffljiga duhovnega Oijeta, de naj te to ra3loxe; tako sem tude ja3 delal. Kar je pa ve neh nar potrebneipega, je vsem umevno. Kar ve teh bukvah berem, tega se 3vesto derxe, to dopolnuj na tanko. Blagor te bo pffitlej. I3 samega ^reka,: Po¬ glejte limbarjev na pole! sem se veip modrost? nauqil, kakor 13 marsekej dru3?b bu¬ kev, ktere sem sv®je mlade dni bral. I3 nega me je tude veliko nedolxn?ga vesela i3viralo, in ve toleko texavab in stiskah, ke so me h®tle 5 66 vsfga pobit?, je spet mir in pokoj rt moje s*rqe pgrirglJ 4 Popolnoiji prots trem reqe ®qe: „Mariqa! texave m? parhajajo. Odpra, odpre okno ne¬ koliko.“ Mariqa ga odpre. Lune ne bilo veq na nebele; pa ^ve^de so ne^reijeno lepo mi- g.lale in se utrinale. .jVidžir , 44 reije meje, „kako lepe de so ne¬ besa? Hvalice na ^em.lž neso n?q prot« sve¬ tlem ^ve^dam. Glej, tje gors bom gde paru/al. O, kako se ase veselim! 3 Giva lepo, de tudg ti gor? pridesi/ Ko je to ^rekal, se nagaj ra postedo na¬ gne, gdihne, in 3aspi va Gospoda. N e go v o- bra^ oblgdi, negove oqi se vderejo, in sapa ^astane. Mariqa je menila, de je va omadleva- qo padal. HJe ne vidgla ngkogar umreta. Nab¬ ije ir e ne mislgl, de bg bolng Jakob tako naglo sklenil. Mariijo gro3a sprehaja, gre, in skliije dudi vg hiirg na noge. Vsa pridejo kg smartna postedg. Ko tadej Marnja 3asliaa, de so oqe res msrtva; ijpusti na glas svoj jok, se nane varxe, jih objema, jih kuu/uje, toqg so^e po ngh obiiijji, in se ne da jjotolaxita. „0 predubg moj oijka, parsarijna moj oij- ka!“ je gnala, „kako vam morem povarnita, kar ste mg dmbraga storila? Oh, tega ne mo¬ rem! Hvala vam bodg 3a vsako besedo, 3a vsa¬ ko opominevane, ktero s?m ij varcah ust 3a- sliirala. Naj vam kuirnem marjlo, otarpneno roko, ktera mg je tolako dobrot skajala, sa je 3«me tolako pgrjadjala, me jevg mrojih otroijjih lelah tuds po oijetovo tepla. 3 de ne le spo- — 6 7 — 3nam, kako ste me .lubil?,. kako d®bro in jdravo m« je bilo to. Hvala, p?rs?rijna Iivala vam bode 3a vse, in pros?m, odpustite ms, ije s?m vas k?dej rajaealila! 0 dobrot.liv? Bog, pov?rn? jim ti n?h lubejsn! Oh, de b? tud?, ja3 mrogla umret?, in 3a vam?, Iube3uiv? moj ffiije, it? v? nebesa! Daj, o Bog, de bo m®ja sm?rt taka, kakoruma je m®jiga oijeta! 0 , ka¬ ko pra3no in n?ijem?rno je xiv.Iei.ie na jeml?! Kako je v?nd?r d®bro, de so nebesa, de je vo¬ ljno seiv.lene! To je 3de m®ja edina toIaxba. ££ Vs? priijujoij? so jokal?. Jeln?kar?rja je 3? velikem? proumam? Mari rjo na 3adne od m?rliija spravela, in na stran pedala. Frihodno noij je Marirja, dessravno so ji 3?lo branil?, p?r msrliij? ijula, in bere, in jo¬ ka, in mol? do jutra. Preden so ga v? trugo djal?, ga u;e enkrat pogleda, in reije: „0h, pre.lub? moj ®xjka! 3adn?krat vas vid?m. Kako je v?nd?r lepo v a ir e obliijje, in kako lubejui- vo se na smeh d?rxi, in ijestitlivo, kakor de b? ga 3de xe solnrje pribodnega veliijastva ob¬ sijalo! Bog vas obar?, prelubejniv? moj ®ije! ££ je gdihovala. „Vairo duirirjo, upam, so an¬ gel? B®xji xe v? nebeirk? pmkoj perpe.lal?; naj tud? vaire koujirje v? mir? poijivajo!“ I3 rojmarinovsh vejil}, violsij in ue dru- 3?b ijvetlirj je ven?]} naredila, in ga rani}emu vsrtnarju v? roke poda. „Te le ijvetlirje, lu- be3iiiv? moj ®ije!“ je djala, „k? so perve i3 jemde pognale, naj bodo podoba vair?ga pri- bodmga od sm?rt? vstajena, in vedno jelen? 68 rožmarin naj ojnanuje, de vas bo m®je ssnje vs vernem sporni iib obranilo . 44 Ko so ranrpga Jakoba vs msrtvairko tru- go devals, je bilo Marirjg zalostg skopgrnets; vsak oegbg.l, kg ga 3abijejo, ji gre skojg s g rije, in vs omgdlevsijo skorej pade. Jclnskarsija jo je odpe.lala, in sprosila, de se na postelo na¬ sloni, in se malo odzals in umiri. Po tem je Mariija ja pogrebam uda. Vsa pobita in bleda ko msrlsij je bila, in vsake¬ mu, kters jo vids, se vb ssrrje smils uboga sg- rola, kg nema veij ne oijeta ne matere. V* kotg pokopaliuja jirav pgr jidg so ga v g Jeliranab jiokopalg. Dve vgrbg ste ®ndg ja 3idam rastle, in na negov gr®b sv®je veje o- beirale. Gospod fajmoictgr so na grobs povjelg Jejusove besede: „Dokler proeniijno jsrno vg gcm.lo ne pade in ne sggnije, nema sadu; ije pa vg jemJg sggnije, obrodi veliko sadu . 44 In so pogrebijam govorils, kako bodo tudg nao/e trupla vg grobeh sggnile -in strohnele, sodng dan pa spet js dun;o jdruzene in spremenene ij gr®bov vstale alg vs veijno jveliijane alg pa vs vtijno pogublene. Veliko lepsga so od ran- ijgga Jakoba povedals , in negovo potgrpex.livost in pobožnost vssm vg jgled postavslg, Vg ran- ijgga imens so tudg vse jabvalils, kterg so mu kej d®brgga storilg, in jib jagotovils, de jim bo vg nebesgb sg sv®jimg proirnamg pgr Bogg vse dobrote obilno povgrnil. Posledngij so jib ire prosilg, de naj mu tudg po negovg smgrtg ne jenajo sv®je lubejns skajovats, in naj ja negovo 3opuisjeno bijer po oijetovo in matersno “ 6 9 “ skerbe. Te besede so vs?m posluuavijam v? s?rqe segle; potolaocen? so se domu vsrnil?. Kolekorkrat je Mariqa v? Jelu ; ane v? qer- ksv parada, je uda vselej obiskat groba svojiga ranq?ga mjeta; glasta pa se je na veqer ob ne- de.lab in pra3n?q?b, qe ji je ijas perpustil, ra¬ da na grob? mudila, jokala in molila. ,,Tak6 13 sarina, kakor tukej na grob? svojiga pre.lu- b?ga oqeta,“ je veijkrat djala, „nekol? nekjer ne morem molit?. Tukej m? vas svet ndi n?q. Tukej spo3navam, de nesmo 3a ta svet stvar- jen?, de je na® prav? dom we le unod groba. O, kako acelim p?rs?rqno, de b? bila sce sk»rej na svojim pravem dom?!“ In ne uda nekol? 3? groba, de b? ne bila do t?rdn?ga sklenila vse slast? tega sveta 3an?ijevat?, in lapo in poboacno Dcivet?, v? veselem upans spet najt? svoje .lube star® e, in sc’ nim? Boga gledate in vocivate ve¬ koma. S'rmajda razdava. Mariija je vnovstj vs tsrp.lem. CJdsshmal je bila Marirja le acalostna. 3 delo se ji je, ravno kakor de b? bile vse qv?tliqe povenile, in jel? okol? dvora so ji tako t?mne in ijerne, kakor de b? tud? one oealovale. Sija- sama je ta nena xalost s?qer nekolsko odjenalaj pa kmal? pride drugo t?rp.lene nad 1.10. Kar je stara Jakob umeri, se je na Jelneke vse preobarnilo. Jclnekar in negova ocena sta sv®jimu sinu kmetijo ^roijila, bil je prav dober in pohleven t]l®vek. Nevesta, ktera je ke hitra pertrla, je bila lepa in bogata. Ale dru3ega ko ne lepatta in denar ji ne bilo va misle. Sebe litrpa in lepoti rje, sv®jimu tastu in sv®ji taufe pa ne pervouje potrebne obleke, ne potrebnega aciveaea; tre to, kar sta se izgovorila, jima kra¬ te in ogodernava. Kjer le more, jima uk.lii- beje, in veliko pei^adene. Dobra startjaka sta se torej ve malo ijumnato umaknila, in sta le poredko ve veleko Iiiiro 3ahajala. Mlademu moocu se ne kej bo.le godilo. Prev3etna in lakomna xena klepeta vedno ko klepetu.la, in mu dan na dan oijita premoxene, lttero je ke hitre pernesla. De ne prepira in b®ja, je mogel moče vse poterpete in moltjate. Uie sv®jih startrev ve ijumnate mu ne pustila obiskate, ker se je bala, de be jim skrivej kej ne nesel. Le strahama se je, kak o tre n verjer ke nem ^ameknil. Vselej jih ,je žalostne natrel na klope sedete, in ke nem parsede, ter jim toxe svfflje teoeave. „Mene se je vse tako 3delo,“ rerje stare Jclnekar, „de bo taka. Tebe, mate! so denarji prevetj mikale, in ti, moj sin! se se redetjem lirjam dal preslepite; ja% pa sem se vajnem nadležnem prmtruam prerad vdal. 3 ato smo 3de vse trije tepene. Oh, 3akaj le nesmo ran- Jjega Jakoba sluirale! ©n nam je patj prav svetoval. Kolekorkrat smo od te ocenitve govo¬ rile, mu ne bila nekole vtretj. Se vem tre — 7 * — spomn*U vssga, kar je govoril; ob.lub?m, de s?,ni see vei[ ko stokrat mislil v? negove bese¬ de.« „AIs me vem, mati! kaj s? en?ga dne re¬ kla? Dvajset sto go.ldi nar jev, s« djala, je pa vg n dir lep dinar. Jakob pa je re- kil: Lep dsnar paij ne! Bvslliqe 03unej na virts so vsaj stokrat lepil?. Te se s k d? n ar ste rn?nde krnili reqs. In res, mo>qne rame mora kdo imet?, de jih nese, [in de ga k? tlam ne potlaijsjo, ne polomijo in ne po- kveijsjo. In pa ljsmu bo vam toliko dinarjev? Kaj ste 3 gg kidej kej pomankai.ia imel?? UJe le na stran sle lahko 3 mi rej kej djal?. Verje¬ mite m?, prevelika bogatija ne dwbra. D?a: je potrebsn in dobrot.liv; ako ga je pa preveij, pokomja, kar je nar bo.le rastlo. Prav tako je rank? Jakob govoril, in 3di se m?, ravno ka¬ kor de b? ga me 3de slimal.« ,,In ti, moj sin! ss nekedej rekil: V?n- d?r je pa prav lepa, lep mi ko q v s 11 i q e na v?rt?. Modri Jakob pa je rekil: I lvilliqe neso le lepe, ampak tudi d®bre in koristne. Od n?h dobivamo vosk in sladki med. Lipo obličje bre3 pobožnost? in pa vertnirja i3 pa¬ pirja; ne dimi in ne xivi, nema ne voska ne medu. Prav tako je ranki Jakob govoril. Pa ga nesmo poslumal?; torej tsrpsmo 3de vsi. Kar smo ss takrat nar vcijs sreijo domimJevals, je qde nama nar vcijs nesreqa. Bog nam le po¬ magaj vse 3?, vo.lo potsrpets; popravit? se %ile nsij veij ne da.« Tako so se vs? trije med ss- hoj pogovarjal?. — 7 2 — Uboga Marii]« se je gde tud* prav hudo godilo. Ker sta se stara dva v« malo ijumnato vselila, se je ®na mogla umaknita. Nevesta ji je slab kotiuak pod streho odka^ala, de- ssravno ste bile oe dve druge ijumnatg pra3ne. Gr®3no texko namrsij jo je par hisrs gledala, in jo xalila, kobkor je le m®gla. Marirja ji ne nskola dovo.l pridna, in nskolg nakjer ji ne more ustreip; ne dobi ne d®bre besede, ne lepaga mjesa od ne; ijelg dan se nad no hu¬ duje, jo krega in 3merja. Ubogo ssroto je to, se ve, 38I0 bolelo; videla je, de je nova gospo- dina ne more tarpeta. Par starah dveh je tudg le malo tolažbe dobila; be bilo ire komej, de bg bil ni kdo tolažil. Torej jo veijkrat misgl obide, de bg od Jelngkarjeveh uda. Pa ne ve, kam de bg se obsrnila. Ko ji le veij ne bilo prestat«, gre vs Jel- uane do gospod fajmoutra, in jih sveta prosg. Bili so prav dober in moder gospod. ,,Res, luba Mariqa!“ so ji reki?-, „na Jelnaka. tg ne vei] ostatg. Pa sej so te tvoj ranks ®i|e v* vsem d®bro podučila; 3nair kuhate, uivata in prat«, tudg bratg in pisatg, vse, i{esar je mlada deklarja treba v« ijasno sreijo. Tudg sz bila ve¬ dno pridna in delavna. Torej mislam, de se bon; povsod lahko previvila. Vgndsr pa ta ne svetgjem prerjej od Jelngkarjeveh it«. Raji ne- kolsko ijasa par ngh ostang, in mmla, in gau- paj, de tg bo Bog see pomagal. Ja3 bom sam skarbel, de pgr kakoronah d®brah ludeh sluaebo dobin;. Tako dolgo pa le volno tarpg; Bog bo vse prav nagnil, in te vse obilno povarnil. <{ - 73 - Marirja gospoda lepo gahvale ga dobre svet, in ob.lube vse tako storite. Nar lubire kraj na gemle ji je bil orjetov grffib. Germiijek vertnirj je nan posadila. „0 lube BogS,“ je djala, kedar ga je jokaje nan posajala, „ko be paij vedno tukej le mmgla bi¬ te! Se sv® j ime solarne be ga galivala, de be berx 3 elenel in rjvetel. <£ 3de je germ poln gelenega perja, in redeije popke se xe ragrjvetajo. „Moj ®rje,“ prave te- dej Marilja, „so paij prav imele, ko so me dja- le: Slovenko x i v J e n e in pa vertniijen germ. Je sub in grol, in ga ne dru 3 ega ko terne; sijasama pa dobi perje, in je poln le¬ pek vertnirj. Tude game je gde ijas terna; pa to me ne bo serija poderlo. Vairem besedam, lube ja .luba! t? moram povedat?, kar me, kolekorkrat se 3misl?m, 3? nekakem svetem straham navda, in utji, kako je Bog pravitjsn. Glej, Metka, tv®ja nar vetje sovra- xneqa na 3em.le, s? je vse ps^adjala tebe mro- jimu s?rqu perstudit?, in seb? prmstor v? nem perhlinits. Torej s? je ijmishla tiste stranne l?xi, in nen hudobne naklep ji je xe skorej obvelal. Pa ravno s? to l?xjo je j)03neje, ka¬ kor botp tre sliaala, vse natie 3aupane in tud? sluxbo psr nas 3a vselej 3gubila, in ti se nam 85 bila veliko drajne. Te je h®tla vekoma od mene lotjite; je xe od vesela poskakovala, ko smo te kili po nedolžno 3avergle; te je ve sv®ji hudobe in nkodoxe.lnoste jerbasijek 3a- sramovaje pred noge ^agnala: pa 3?. ravno tem hudem djanem, — patj se takrat ne misle- la! — je ©na perpommgla, de sve se spet 3dru- scile. Ta le jerbasijek namreij me je tvoje per- krito prekivaleuje ra3odel. Tako ostane gotova resnirja, de nani, ije Boga .lukemo, noben so- vraxnek ne more rokodovate; de name nar ve- ije sovraxneke, tre toleko nesreijo naj nam na¬ klepajo , prav 38 prav le ke naine sreije poma¬ gajo; de Bog vse, kar nam hud®bne Judje hu¬ dega nakopavajo, na 3adne le ve name 3veli- ijane oberne. Star pregovor je: Blovek o- braija, Bog oberne. 41 „ 3 de pa, luka Manija! 44 reije da.le grafe- na, „me tude ti povej, kako je to, de se no- ijoj xe tako p®3no per grobe, in 3akaj se po- pred tako milo jokala in 3dihovala. 44 Marilja pove, kako gerdo so jo 3e Jelneka ' spodile. In dobra grafena se vnoveij tj ude, in prave: „Ve resnice, Bog spet je hotel, de sem ravno tiste ijas, ko se toleko brilko valovala, in Boga na pomoij kliijala, semkej pernila. Vi¬ dem, kako je pretjudno poterjeno, kar sem ravno rekla, de Bog, kar nam sovražne k e hu¬ dega store, ve naroo sreijo oberne. Hudobna scena te je 13 hitre pehnila, in te je mislela ve nesreijo perpravete; pa nevedama le je mene in m©jim Jubem starirem ve roke dala, ke se bomo vse pe^adjale te osreijile. 44 86 „ 3 dc pa ,* 4 reije Amalka, ,,je tjas, de gre- vc. Maji staripg, ob.lubgm, me see tescko ijaka- jo. Pojdg tgdej, pojdg, .luba Mariija! ngtj veij te od sebe ne pustim, in jutrg se %?, nam? do¬ mu pope.leir. b gagnamnal, mu bomo tgrdneja/g ^namne napravsls; gotovo ga boip vesela. Pojdg, pojdg; boir vsaj zgodbo od pgr- stana rada sliirala, kg tg jo bom spotama po¬ vedala. Greste pgr lun? prolg stargmu gradu. mna^dta razdtava. Kako so pzrslan narrit. ot vg. grad je tila med visokgme starsmg li- pamg. Amalka in Mari rja greste prerjej dolgo molije, p©tlej gaijne grafgna: „Tg moram vg,n- dgr povedatg, kako se je psrstan naipgl.“ „Letas smo se pred ko sgrjer, preqej pgr- ve tople dni suurja, i3 mesta vg SGelodngk pre- selilg, ker so oijetovg opravke ravijo tako na- - 8 7 - nesi*. Pa komej smo tje perud*, se vreme na slabo obarne, in glasta eno noq je bil tak vi¬ kar, de je hmtel vse polomit*. 41 „Sej s* po3nala velako hruško na narosm varta v* Telodnaka. Bila je grcagno stara, in malokadej je kej imela. Tisto noq jo je vikar tako naklamil, de ba bila kmala padla. Moj olje jo tadej reko posekat*. So paršla hlapqa s* sekiram*, in jo previdno podirajo, de ba dru3*k dreves ne poškodovala. ©xje, mala, o- tr®qa in vse i3 grada smo bili na varta, in smo od deleij gledala. 44 „Ko je hruška na tla 3agramela, planeta m®ja mala brataqa bara na gne3do, ka so ga kavke na nej imele, in ka ji je oce 3davnej mikalo. Ga gledata, in skarbno preiskujeta. O jej, 3avpije Venijeslavak, glej, glej, brataq, kaj se med šibrinama tako lapo blisketa! In pa res, reqe Janejak, ko 3lato in bisera se sveta! Radovedna Metka pogleda, in 3akriiji. O Jeaeaš, parstan je! je djala, in obledi ko marlaij. Detjka sta p*rstan 3med uibrin 311)0- tala, in vsa vesela ka mamka se’ ni m parteije- ta. 44 „Je oče, prav moj parstan je! reko mam¬ ka. O dobra Jakob, in ti, uboga Marnja, ka- košno kriviqo smo vama storila! JLubo ma je saqer, de se je parstan našal; pa stokrat Jubša ma bo, qe Jakoba in Marnjo najdemo. 3 a veseJem bom dala parstan, de storjeno kri- viqo nad nima popravamo. 44 „Pa 3a B®aejo volo! sam ja3 djala, kako je joerstan sem g®ra v a ptiqje gnegdo mogal jnita? 44 83 „To bom kmala povedal, reqe naro stara lovaq Anton, in solge mu parigrajo va mji od vesela, de je vajna nedolxnost na dan parada. Oijitno je, de parstana va gnegdo na hriurka nesta mrogla skrita ne stara vartnar Jakob, ne negova hqi Mariqa. Dravo je previs®ko, in ktera ba bil mogal do gnezda na varh vej pri- ta? In ko ba jima bilo to, postavam, tuda mo- goije, sej nesta utegnila. Mariqa je ig grada komej domu parada, in je xe ggrablena 38 oqetam vred, in va jeijo gaparta. Ala kavke, kašo na hruu/ka gnezdile, imajo silno rade, kar se sveta, in kjer kola kej tarjsga dobe, nesejo bara: va gnegdo. Kavka je parstan vgela, in g®ra va gnegdo nesla. In pa prav tako je, ne more drugaqa bita. Se le ijudam, de mena, staramu lovqu, xe ne pred va misal parado, de ba bili ptiqa utegnila parstan vgeta. Pa — ta je bila xe B®xja vola, de sta Jakob in ne¬ gova hqi tolako mogla pretarpeta.“ ,,M®ja mamka so rekla: Imate prav, An¬ ton! 3 de ma je vse svatlo. Ptiqa, se ire d®bro spomnam, so veijkrat 38 visoke bruajke na o- kna parletela; kadar je parstana gmankalo, so bile okna ravno odparte; mi3aqa, ka je par¬ stan na nej leaeal, je bila prav par ®kna; in ko sam bila dura va staniqo gaklenila, sam se preqej dolgo va druga staniqa pomudila. Go¬ tovo tadej je ktera teh tatvinskah ptiijev par¬ stan 38 dravesa gagledal, in tista qas, ko sam se va una staniqa mudila, va kluna unesald 4 ,,M®jimu mijku se je silno užalilo, ko so spognala, de sta bila ti in tvoj ®qe tako po - 8 9 - nedolxno obsojena. Ve serije me boli, so rlja- lg, de smo dobrema dutrama tolekoumo krivi¬ co storile. To samo me me tolaxe, de se ne 13 hudobije, ampak 13 nevednoste in 3mote 3godilo; ko be tega ne bilo, bg mogel xaloste Umrete. Vender pa ne bom pred miru imel, de nedolxna najdemo, jima odv3eto dobro ime povernemo, in vso storjeno kriviijo poravna- mo.“ „Na to stopejo pred Metko, ke je med name stala ko uboga gretrnerja, in reijejo: Ti strupena hinavska kaija ti! kako se se preder- 3nila sv®jo gosprodo in sodnika tako straipno oblegate, in jih ve tako ve nebo vpijoijo krivi- ijo 3vodite? Ale se te nesta poučene starijek in negova nedolžna hiji neij smilela, de se jima toleko kriviijo na glavo navlekla ?“ „Per tej priije jo primeta! reijejo britje¬ ma, ktera sta hruirko pomagala sekate, in sta ko dva skola xe pajela, kedaj jima ®ijka to po¬ reko. Vg ravno tiste verige jo uklenita, ve ktereh je bila Mariija; ve ravno tisto jeijo jo pehnita, ve ktere je Mariija kopernela; ravno toleko ji jih na koxo nabita, kolekor jih je Mariija dobila. Kar ima denarjev in obleke, se ji bo v3elo, de se nedolrnem storjena irko- da nekoleko poravna, in briij, ke je Mariijo odpedal, jo bo ijej mejo berjnil.“ Vse priijujoije so te besede genile; bledi in prepadene stoje, in molije. Tako serditega m®- jiga ®tjka ue neso videle, in tako xivo in o- stro jih ir e nekole neso sliirale govorite. De-l — 90 — qasa je bilo vse tiho; sqasama 3aqno svoje misle in obqutleje ra3odevata. 44 ,,Ravno prav ta je! reqe briqev edan, ka¬ dar je Metko 3a roko 3grabal. Kdor drugam jamo kopde, sam vano pade. 44 „To imaro od svojih laxi in 3vijaq! reije druga briq, ko jo je 3a uno roko popadal. I O, 3mirej je we res: Naq ne tako skrito, de ba ne bilo kadej oqito. Le kar se ne stori, se ne 3ve. 44 ,,Kuharaqa reqe: Metka je bila Marica nevouiliva 3a 3elenkasto oblaqi!o; 3ato se je tako gardo 3opar no 3lagala, in potlej ne hotla laxi prekliqata, de ba se ne bila sama laocnivke ra3odela. Paij je rasniqno: Kdor se hudiču le 3a en lasaq prijeta da, pade yes in veijno va negovo oblast. 44 „No, no! prava vo3nik sa sakiro na rama, 3de morebita se bo pa pobo-lirala; qe ne, ji tam na unam sveta, kaj pa de, ne bo dobro. Dravo, ktero dobraga sadu ne obrodi, bo po¬ sekano, in va ogan varxeno. 44 „Po 36 elodnaka se je naglo ra3glasilo, de smo parstan narcis. Od vsah strani derejo .lu- djc ka nam na vart, in kmala jih qela darhal okrog nas stoji. Tuda sodnik je parroal i3 gra¬ da. Pisar, ka je bil priqujoq, kadar se je par¬ stan naroal, mu hitro noviqo pove. Ko ba ga bila le vidala, duba Mariqa, kako se je ustra- rcil! Kakor je namraq kola gardo sa taboj rav¬ nal, je vandar dobar mox, ktera svoje xive dni nakomur ne xelel kriviqe. Poloviqo svojiga premoxena, reqe 33 nekakam glasam, de nas — gl — je vse pretresal, pa kaj poloviqo! vse svoje premočene ba hotel data, de ba se ma to ne bi¬ lo pargodilo. Nedolžnost po krivam obsodita je kej strai»naga.“ „Se ogre po ludeh, pova^dvigne glas, in govori: Le Bog je sodnik, ktera se nakola ne 3mota, in nakogar va 3moto ne parprava. Le on vsagavedna je vedel, kako je parstan pre¬ trgi, in le nemu je bilo 3nano, kje de je. Ludje pa se lahko 3motajo va svojih sodbah, in večkrat mora na tem sveta nedolžna tarpe- ta, hudobnež pa se veseli. Ala tukej je Bog, on, ka vida, kar je skritega, in ka bo nekadej dobre obdaroval, in hudobne pokoril, že na 3em.la 3avideno nedolžnost in skrito hudobijo hotel ra3odeta. In le poglejte, kako prečudno je moglo vse parpomoija, de se je na 3adne Božja vola ^uda. Je mogal strarona vihar pri- ta, ktera je visoko hruirko va korenina 33- lo po strana nagnil; je mogal moijan daž pti¬ čje gn^do i3prata, de se je parstan koj va oiji 3ablisketal; so mogla naira milostiva go¬ spoda doma na grada, in ko so hrurcko podi¬ rala, sami priijujoija bita; sta mogla nedolžna grafnja, kterama ne mar kej parkrita, parstan parva najta; je mogla qalo Metka, kriva pri- ijevavka, sa svojim krikam parva Mariijano ne¬ dolžnost ra303nanita. Tako kej preijudnaga se je žc veijkrat 3godilo. Bog, ktera bo roe le na unam sveta sleharnamu po negovam 3aslu- žena povarnil, parpusti veijkrat že na tem sveta kej taijaga, de Judje gora le ka nemu svoje oqi obarnejo, ka nemu, ka ga nabije ne — 9 2 — more 3motite, in de per mnogeh krivirjah, ktere se na 3emle gode, vere ve nesk®nijno Broaejo pravilnost ne 3gube.“ „Tako je sodnik 38 xivo besedo govoril, in Judje so ga 3V8SI0 posluirale, so mu poter- dile, in se ra3idejo premmlevaje. In tako, Ju- ba Mariina, se je perstan spet nanel.“ Med tem dojdete Amalka in Mari rja do vrat starega grada. CJdžmnajdta razdava. Kako dobre .ladje krivil p poravnavajo. Graf in grafena in druga gospmda so bili na grade ve veleke obedneije. Vse stene so bile ne po stare irege se pisanem platnam prevle¬ čene, in se str®pa je visel svetel svetjnek 38 veij r®gJe in sveijame, in je g®rel. Gospod fajmoiuter so bili tude eec perude ke nem na grad, in so jim od Jakoba in Ma- rirje perpovedovale. So pravele, kako je dobre starijek na Jelnek perirel, kako je rad m®lil in delal, kako je vse volno poterpel, kako je vedno poln rjasti, Jubejne in 3vest®be od svm- je gosp®de govoril, in jo Ogovarjal, de ga je 3avidela in 3avergla, kako ji je roe na smert- ne postele vse dobro od Boga pr®sil; in so tude pravele, kako ga je negova Inji i3 serija Jubila, kako mu je po otroijje stregla, kako — g3 — ^dc po nem xaluje, in kako je bila 3mirej poboxna, pridna, pot8rpex.liva in pohlevna. In vsem, ktere so jih slitrale govorite, so se sol- 30 ve oijeh svetile; in blaga grabna, Amalke- na mate, je na glas jok izpustila. Per tej priije stope grabna Amalka vg svetlo obedneijo. Ve ene roka ima Marirjo, ve ene jerbasijek. Vsa vstanejo 13 3a mi3e, jima naprob teko, in po3dravdajo Marirjo. Graf jo prime prija3no 3a roko, in re- ije: ,,Uboga reva, kako se shujnala in oblede¬ la! Naira krivirja je tvmje lii]a obledila, in tvoije gladko vjelo tako 3gerbamjila. Marirja, odpuste nam! Vse se bomo pe^adjale, de po- pravemo storjeno krivirjo. I3 tvojiga oijetove- ga doma smo te Ugnale, odslej ga imej ve last. Glej, himeijo 38 vertam ve SGelodneke, kar so tvoj oije le ve xivex imele, te podarim ve lastino; moj pisa'r bo n;e norjoj darivne list spisal, in Amalka te ga bo podala.“ Gospa, Amalkena mate, je Marirjo kuuni- la in objela, jo svaijo Injer imenuje, ji da svetle perstan, 3avo.lo kterega je Mariija tole- kan mogla terpete, in reije: ,,Glej, duba Ma- rirja! tvrnja nedolxnost in poboxnost je serjer kej drajmega ko svetle demant ve tem perslane; pa nekar vender ne 3aneijuj perstana, ^eme ga ve povraijilo 3a kriviijo, ktero smo te sto¬ rile , in ve 3namne mwje resniijne dubc3ne do tebe, in shrane ga. Ako bo® kedej dote po¬ trebovala, te ga bom 3menila 3a gotov denar. “ In ji ga na perst natakne. — 94 — Marirja joka vesela, kakor je ravno kar ftalosta jokala. Tolaka dobrot.livost jo je vso omotila; skorej ba bila omedlela. Ne more go¬ vorita, le joka, in se brana V3ela. Tadej ji reije eden ptujih gospodov: „Le V3ema, duba! V3ema, kar ta milostiva gospa po¬ nujajo. Bog je milostivamu gospod grafu in mi¬ lostiva gospe grafana veliko bogastva dal; pa kar je roe bode, tuda usmi.leno sarije jim je dal, de to bogastvo d®bro obračajo/ 4 „ 0 d usmidena, gospod Baron!“ rctje grafa¬ na, ,,naj tukej nakar ne govore. To ne delo usmi¬ dena, le delo pravice je. 3 gled va nebo vpi- joije kriviije smo vsemu svetu dala, in dokler bom sivela, jo bom 33 salostjo in sram®to po- mnala. De se name sarrje umiri, jo mora¬ mo vsaj nekoleko popravata. To je dolsnost praviqe; torej va 3asluxene ne smemo mislata. 44 Mariija stoji ponisno, je parstan sa parsta potegnila, ga va roka darsi, in pogleduje sa objokanama oijmi gospod fajmomtra, ravno ka¬ kor de ba jih hatla vpramata, kaj de naj stori. Gospod fajmomtar reko: „Paij, Mariija! mo¬ ram V3eta parstan. Milostiva gospod in milosti¬ va gospa so predobrotdiva, de ba ga na3aj V3ela. Glej, Bog ta povraijuje tv®jo otroijjo dube3an do ranijaga oijeta. Kdor sv®je starme spomtuje, se mu po B®xji ob.luba d®bro godi. Bog te po dobrotdivah rokah milostivaga gospod grafa in milostive gospe grafane 38 tvaje tarpdene obdaruje. V3ema hvalesno bogata dar. Ker sa bila va tarp.iena tolakan kratka, potarpesdi- va in Bogu vdana, boda tuda 3de, ko se ta — g 5 — dfflbro godi, Bogu hvaležna, in poniaena in po¬ hlevna do ludi.“ Mariqa natakne na roko perstan, in ne more hvale ^reije. Amalka, ke je 3« jerbasijekam vg roke 3ra- ven Mariqe stala, je vsa vg vese.lg, ko neng starojg tako usmiJeno ravnajo; 13 serija nam- mj je Mariijo iubila. Gospod fajmoirtru, kg so oec vcijkrat vidglg, kako nekterg olrffiijg 3g nevouplivgm obesam pogledujejo, kgdar ngh startEg kej ubogem podele, je Amalkgno dobro serije posebno dopadlo. ,,Bog,“ so djale, ,,naj obdari gospod grafa in gospo grafeno 3a vse dobrote, in vg neh Jube3i.iivg hijerg, kg je ko neng staripg dobrot-liva, jim stokrat poverng, kar ubogg sgrotg store. In to bo tude storil. Kar uboaeijam svrojiga premočena podglgmo, nam je le ve dobiijek. 3Ge tukej na tem svete nam Bog to povraijuje; in 3»loga je to, kg se nekolg ne bo 3gubila, kg nam bo na unem svete obilno obrest pgrnesla,“ Jevstnajda ra&dtava. U7e nikej spomina vrednega ve tej 3g0d.be. Cfospa grafena ukaace na m^o pernestg; prose gospod fajmoirtra, de pgr veijerji ostanejo, in reije tude Mariijg ac’ nime večerjate. Ko pred jedjo molejo, sprehajajo Mariijo lepg obijutleji — g6 — hvaležnost?. „Moj Bog, 44 prav? sama per sebe, kako m? je bilo hudo, in kako sem malosertjna perhajala, ko so me 3? Jeln?ka bre3 vetjerje segnal?! In ravno tista qas, — 0I1, kdo be s? bil mislel! — se m? tukej na grad? p?r teh j dobreh ludeh vetjerja perpravJa. Te 3ahvalem, nebeu/ke ®qe! de tako po očetovo 3ame sker- biut. In te prossm, odpust? m? mrnjo malo- sertjnost, in daj, de v? 3aupan? v? te ne bom nikedar omahovala. 44 Na p?rvo mesto, med gospo graf? n o in Amalko, reko Marii}? sest?. Po d?via'ko plairna se bran? te rjasti, in prav?, de naj ji perjane- so. Tode gospa graf?na ji prija3no retje: „S? natra hiji, ne 3gubdena , ampak 3av?ra:ena, in s? se spet natrla; torej se spodob?, de veselico obhajamo, in de ti psrvo mesto V3ametr. 44 Pri¬ me Marii}o 3a roko, in jo pele na odka3an? scdeac. Med jedjo ne skorej od dru3?ga ko od Marii}e govorjene. Graf,je bil Antona, svtnji- ga 3vest?ga slusabneka in lovqa, seboj perpe- -lal. Anton je vseiej svatji gospoda p?r mi3? stregel. Ta vetjer pa je skorej vedno 3a Mari- qenem hrebtam, in s? S0I30 3a S0I30 i3 oqi brine. Negova ijestitliva starost mu je neka¬ ko praviqo dala tjass tud? kakoutno besedo reij?. „Haj ne, Juba Mariqa!“ je djal, „l?po tako se je 3godilo, kakor sem tebe in tvmjimu oi}etu tam per menike v? gojjde rck?l: Kdor ve Boga 3 a u p a, ga Bog ne 3 a p u s t i ? Le tre nekej pogretram. De b? bili le tud? tvoj at¬ ije, k? sva se bila 3? mladega prijalla, ta dan do- — 97 — seivcls! Dobra Jakob, ob, kako ba bil paij ve¬ sel, ko ba sv®jo hijer, ktero je 13 sarrja lubil, vidal nedolaeno spo3nano in va tolaka ijasta! Vsaj ive ene mesije, pravam, naj ba mu bil Juba Bog dal rniveta! Ko ba mu bil potlej tuda 110- rjojrona veijer dal umreta, ba xe ne rekal tola- kan; de ba bil le uie to vesele doijakal!“ „ 3 asluxate vso hvalo , lu.ba moj !“ pravajo gospod fajmorotar; ,,je prav lapo od vas kej tarjaga slin/ata. Pa nakola ne smemo le samo va priijujoije mivlene mislata, ktero je komej kako ped dolgo, in polno rev in nadlog. Na¬ me xivlene na 3emla je le parprava 3a drugo bo.la xivlene va nebesah. Ako tadej le sadane xivlene pregledujemo, in ne tuda prihodnaga xivlena; 3adenemo, se ve, va 3godbe, ktere se 38 nesk®mjno modrostjo, dobrot.livostjo in pra¬ vilnostjo ne vjamejo. Ako se pa nakvimko prota nebesam 03remo, se 38 B©xjo previdnostjo vse sternejo, in mir in p©koj pride va naue sarrje.“ „Tako ravno je par Jakoba in Marirja. Marirja se xe tukej neno tarplene lapo povra- ijuje. Dobra Jakob pa je inogal umreta, od sv®je dobrotlive gospmde preijudno 3aviden in 3avarxen, in kar je negovo oijetovo sanje nar bol bolelo, va nar veijam ubomtva je mogal sv©jo bijer 3apustita. Ko ba tadej ne bilo no¬ benega dru38ga xivlena; ala ba ne bila vpijo- ija krivirja, de je enemu tarplene povarneno, edan pa bre3 povraijila va tarplene umarje? Res, ne^reijeno xalostno ba bilo to 3a ljlove- irko sanje.* 4 „Tode bola živ.lene nas qaka; po britkam tarplena se pride v* nebesa, kjer ne veij no¬ bene britkosta. Va nebesah se dobramu Jako¬ bu ne3adolxeno tarp.lene ire bo.le in lepue povraijuje, ko negova htjera na 3emla. Tam vxiva 3de veliko Tjistejrca vesele, ko je naire noijojirne vesele, sladkosta, prota kteram vse sladkosta na 3emla ire se n rja neso.“ „In pa we veij! Ne vem sarjer, pa m®je sarrje ma prava, — in velikokrat je sarrju bol ko umu varjeta — m®je sarije ma prava, de se dobra Jakob va nebesah ta veijcr morebita 38 nama vred bol veseli, kakor sa mislamo. Mo¬ ram par tej parloacnosta ijestitam gostem nekej povedata, kar ba bil va dru3ah okolaujanah morebita 3amolijal.“ „Eno jutro pridem ka Jakobu va negova 3adna bol^jna. Negovo 3aupane va B®xjo pre¬ vidnost je bilo gr®3no veliko; vandar pa ga je dolgo skarbelo, kako se bo neka negova luba hijera va pribodne godilo. Tisto jutro pa sam ga prav vesclaga nairal. Prija3no se ma nasmeja, ma roko i3 postele poda, in prava: 3de, gospod fajmointar! ma je tuda posledna skala od sanja odpadla, skarb 30 m®jo hijer; 3dč sam vas pokojin. To noij sam lahko m®- lil, de ir e va svojim živlena skorej nakola ne tako; in nekak p®koj, nekaka nebeška tola¬ žba, ka je iv e nakola nesam take obijutil, seje va m®je sanje vlila. Tardno upam, de je Bog m®jo molitav usliroal. Va inira bom lahko u- marl. Vem namraij, de bo nedolžnost moje hijere we na dan parada, in de bo dobrotli- — 99 ~ vega grafa 3a oijeta, in dobrotlivo grafeno ga mater imela. Tako je poboacne staripk gju- trej po tiste n®ij8 govoril, in noijoj slinam od ijestitega omigja, de je ravno tisto noij sil¬ ne vihar visoko hriurko na grade ve SGelodne- ke nakl®nil, in ggublene perstan in Mariijeno 3avideno nedolžnost ragodel. Tako je bila Ja¬ kobova molitev takrat aee uslišana. In per se¬ dele usmilenega Boga ne jenal molite, in je sv®ji uboge hijere, ke je bila nena žalost se do verha perkipela, rejene, in nam vsem ta vesele veijer sprrosil. In kdo be mislel, de sa¬ mo ®n ga sreijo sv®je hipre ne ve, ke mu je vender nar bo.l per serije! Jag vsaj se tolaaeem 38 mislejo, de ga sreijo sv®je pre.lube hijere d®bro ve, in se 38 name vred veseli. Pa bode se že kakor kole, to vsaj je gotovo, de tista pon®qna molitev pobožnega starijeka in ne u- sliirane vse, kar se je ggodilo, prijagno rag- svetli in poveliča. 3de ire le se vide, de je vse le delo B®xje previdnoste. ££ „Ne, ne! ££ reko gospod fajmoirter vidama ganene, „de smo noijoj tako vesele tukej gbrane, to se ne samo permerilo; to je delo B®žje dobrot.livoste, B®xje svete previdnoste. Okoieujena, ktero me je dobre Jakob na smert- ne postele gaupal, spriiguje to obilno. ££ „To naj nas mp, de ima Bog veije lu- begen do nas Judi, kakor jo je obetam in ma¬ teram do otrok ve serije vtisnil, in de ®n boj Jubegnivo ga nas skerbi, kakor nar bole star- ii'e na gemJe ga sv®je otr®ke gamorejo skerbe- te. O, de be vse ve veselem gaupane, de nas 7 * 100 na® (Dlje v« nebes«h pgrssrijno lub«, acivelg in um«rl«! To 3aupane nas v« nai- veij« nadlog?, nas tud« takrat, ko nam n«hije veij ne more pomagat«, tre ob sm«rt«, tolaac« in umiri.“ „To, gospod fajmo®t«r! je tud« m®je 3a- upane,‘ £ reije gospa grafsna, in vstane i3 3a mi3e, in jim roko poda. Ys« drug« vstanejo tud«, in mol« j o. „Je se prerjej p®3no,“ reije po tem gospa graf«na. „Jutr« misl«mo 3godej odrinit«; je d®ba, de se poslov«mo, in gremo k« pokoju. Lep«h obijut.lejev, ktere so go¬ spod fajmoirtar v« nas obudil«, ne smemo ra3* gubit«. Bode b« danaungga dne vsaj ne m®gl« sklenit«. u Vs« so ud« ganen« naragsn. Urugž dan o 3®r« se vse are na pot napravda. Nar veij pa s« dajete graf«na Amalka in ptu- ja gospodiijsna, k« je bila tud« 3« nensm« star®« psrirla, p«r Marirj« opravst«. Mariija se je v« 3 Gelodn«k« tako nosila, kakor je bilo p«r hijerab grajujinsk«h sluarab- n«kov takrat v« neg«. Na Jeln«k« s« je sijasa- ma mogla druge oblaijila napravgt«; ker ne h®tla s« svffijo noiro dru3«b oiji nase vleij«, se je 3de kakor d«kleta v« tistem kraji nosila. Ptuja gospodiij«na, k« je bila 3« Mariijo ene Obiujejo Jelmkarjeve. 101 starosta in velikost«, ji ponuda na Amalkano prani'no skorej ijisto novo obleko. Mariiga se gdi prebrahka, in se je brana nosita. Pa grafana Amalka reije: „Le nakar ma ne ne pomiirluj; kar oblerja jo, pa je. Od¬ slej sa m®ja prijatlaija in tovaririrja, in vedno par mena; moraro vandar drugaija obleijena bi¬ ta. In pa nar bole je, de se koj tukej pre- bleijeir. Tako se bodo nar man nad taboj lu- dje razgledovala. Mariqa se prebleije, in prav lapo se ji obleka uda. Ya sredo med se jo gospodiijana V3amete, in pelete va velako obednarjo, kjer so gajtarkovala. Komej so druga Mariijo po¬ gnala, tako jo je nova obleka premenila. Ko so odgajtarkovala, se usedejo va kopi¬ jo. Marirja mora 31’avan Amalke par grafa in grafana sedeta. Graf ukasee memo Jelnaka pe¬ la ta ; staraga Jelnakarja in negovo sceno, ktera sta bila Mariqo in nenaga oqeta tolakan lapo sprejela, ba bil rad spognal. Po pota oprašu¬ je skarbno, kako se jima kej godi, in Mariija naij ne parkriva, de jima je slabo, in de sv©- je stare dni malo vesela veij smeta upata. Prihod koijije na Jelnak je bilo kej nove¬ ga; morebita je ne ne bilo ©nda, kar Jelnak stoji, vsaj take lepe ne. Komej se kopija pred kino ustava, ie mla¬ da Jelnakararja me par nej. „Moram vandar je djala ig kine lele, ,,xjestitamu gospodu in negova gospe in gospodiijanama ig koijije po¬ magata 1 “ Poda ena gospodiijana roko, kar spo- gna, de je Marnja. ,,Kaj rabalna ije to bite ? 4C 102 3arenqi va sv®ji davjaupna, tar jo 13 roke ^pu¬ sti, kakor de ba bila 3a kaijo prijela, odskoija kake stopine ritensko, in jo 3de bleda 3de ra- deija sprehaja. Stara Jelnakar je ravno na varta delal. Graf, grafana in Amalka gredo ka nemu, mu roko podajajo, in ga lapo hvalajo 3a dobrote, ka jih je Mariija in nenamu oijetu skagoval. „ 0 h, kaj le ne!“ reije Jelnakar; „ja3 sam mu veija hvalo določan, kakor ®n mena. 36 ’ nim je parada sreija pod m®jo streho, in le va vssh raijeh naj ba ga bil posluu-al, ba se ma 3de paij bole godilo ! Kar je ©n umarl, nemam skorej dru3«ga vesela ko vart tukej le. In tu- da 3a ta modra svat vem nemu hvalo, de sam sa ta krajijak 3emle ^govoril; in pa ue vart- narita sam se le od nega nauijil. Tako imam, kar ma je plug preteocak, vsaj 38 vartam kej opravata, in iujem med 3elenavo in ijvatlirja- ma miru, ka ga va svaji hiira veij ne najdem . 1 “ Med tem je Mariija staro Jelnakararjo va mala ijumnata poiskala, in jo 3a roko na vart pele, tar ji sanje dela, in prava, de naj se naij ne boji. Dobra ocena namraij ee svoj ociv dan sa tako gosp®do ne govorila. Le plairna in sa trepetam se parblioca. Tuda no pohvalata graf in grafana. x Stara Jelnakar in negova scena se gosp®de in nene hvale lapo sramujeta, in od vesela jokata ko otrffika. „Kaj ta nesam rekelreije stanjak Marirja, „de ta bo 3avolo tv®je parsanjne lu- be3na do sv®jiga oijeta ®e d©bro na 3emla ? Glej, kako se je m©je prerokovane ijulo!^ — io 3 — Tud« stara Jelnekarerja dobi serije, porolatuje Mariijeno lepo obleko, in reije: „In pa res, tvoj ®ije so paij prav imel«, ko so te veijkrat rekle: Ktere ijvetliije oblaije, bo tude 3a te skerbel.“ Mlada Jelnekareija je od deleij stala in gle¬ dala. Gr®3no seji pod nos kadi. „Ovbe, ovbe, <£ mermra sama natihama, „kaj mora ijlffivek roe vse doxivčte! I3 beraroke vlaijuge je ljelo bla¬ ga gospodiijena! J kdo be bil vender to mislel? 3 de, se ve, paij ne smem bli3 ne! Pa ko be je ne pojnala, kdo de je! Ule le snoije je rola se ijulo pod pajho ko stepena psiija, de be bi¬ la beraijila od hiroe do hiroe!“ Graf ne sliroal obrekovana in uklinana hu¬ dobne xene; pa na obra3« xe se ji je po3na- lo, de ne neij prida. Ko jo je jagledal, prave: „To je poroast od xenslreume.“ Pa to je le skoparije rekla; ko¬ nedirka, sa je mislala, ne bo treba tolako pla- ijata. Mo* ji vandar le 3dravnika parpeJe, in jo hoije x’ nim posilila. Pa xena treuja va je3a koj parve 3dravila sko3« ©kno, še pokusila jih — 107 *— n( 5 , in pou;.le po konedirko. Nene mogoqne kaplaqe so ji mar3laqo saijer ustavile; alg kaj pomaga, ko so Lile premočne, le 3a konsko natoro, in se je pmtlej jetka podstopa? Jeliranska gospod fajmorotar jo va bol^na oLiujejo, in .lubegnivo nagovarjajo, de naj se spreobarne in pobolira, de naj svoje sarqe od posvatnaga blaga odtarga, in se ka Bogu obarne. Pa to jo je va veliko nevolo parpravalo. Pogle¬ da 38 debelama oijmi dobrgga gospoda, in prava: „Gospod (Dlje! ne vem, kaj s« svojim opomine- vanem kola mislate. Kapqu, kg me je ob de¬ narje pgrpravgl, naj bs tako govorilg, ba imela prav; pa ne mene. Misl?,m, de sem u/e dosta dobra. Sam bila, dokler sem mogla Iioditg, vsako nede.lo in vsak 3apovedan pra3nak per Boacji sluxba, in tuda doma sem svoje vsakda¬ ne molitvaqe 3Vgsto opravlala; sam bila pridna, in nesam naq 3apravlala, vsa soseska me mora dobro gospodino imenovata; nahqe ma ne mo¬ re ngq hudega oijitata, in noben uboxaq, ka je pred moje dura parroal, ne more retja, de sam ga bre3 daru pustila ita. Ba rada vedela, kakoican de ba qlovak ae mogal bita. Sam van- dar mislela, de me imate kakorono nar boln/ah gospodin va fara, in na, 3de ba morde rada, de ba ire obupala.^ Gospod fajmoirtar so spo3nala, de je tre¬ ba bol re3no in tardo se’ no govorita, de ba oce.le rasniqnaga pobolrcana va nej obudila. Ji 3aqno podolgama ra3lagata in ra3ka30vata, de so danarji in qasno blago n;e 3mirej nena ma¬ lika, ka jib mola, in je ne ysa garda lakomno- io8 st« vdana; de jo tre g?rda pregreha gospo¬ duje, potarpeadivost« in krotkost« pa, tolžkan lep«h in potrebneh ijednost, ji tre popolnama manka; de je i3 lakomnost« in jegiijnost« sv®- jimu moxu xe tolekan britkost napravila, ubo¬ go s«roto Mariijo bre3 usmi-lena od sebe pahni¬ la, in rj«lb svmjiga tasta in sv®jo taujo , ktera je dolsna spotrtovat« in .lubit« ko sv®je lastne staru/e, od hitre pregnala; de p«r sv®jim obil¬ nem premoacen«, tje je kakotrnemu revescu tja- s« tud« kak kostjek kruha al« kako peujiijo mo¬ ke pomolila, 3apov«d« ksrujanske lube3n« tre nikakor ne dopolnila; de je to dolacnost tre le 3an«tjevala, in nar potrčbn«a«mu revexu v« sosesk« ne n«kol« 3« mernekam očita 13 sile po¬ magala, deseravno ga je po sto in sto mern«- kov v« acitnei]« imela; de so bili nen« darov«, k«dar je bila hira 3a pogorelrje al« druge s«ro- make, vselej nar mana'« in nar slaba«; de se i e s« sv®jo pregreano lakomnostjo ob sv®je ve¬ liko premoxene, s« ktergm b« bila lahko tol«- ko d®br«ga storila, p«rprav«la, in s« sama aei- vJene p«rkrajtrala; de se ravno, kar je v« k«r- ujanstv« poglavitnega, .lube3«n do Boga in bli- oen«ga, p«r n ej pogreira; de ji vse nene mo¬ litve, kakor so kol« svete in potrebne, le v«n- d«r v« 3velitjane ne pomagajo, ker je ne po- boiaajo, in torej tud« Bogu ne morejo dopast«. Pa we neso i3govoril« gospod fajmotrtsr, 3aijne Jeln«kar«qa xe vpit« in tulit«. ,, 3 de vi¬ deni,“ prav«, „de ga ne nesretjngtrega tjloveka na svet«, ko s«m ja3! N«ht[e me xe ne more t«rpet«; tud« moj lastn« duhovn« ®tje so 3op«r me. Tega be vendar ne bila verjela! Kaj sem jim le xal?ga storila, de me hudabneijo mislejo, in sovraxejo?“ Gospod fajmouter so žalostne prijele klo¬ buk in palerjo, ter gredo. „0h, u pravejo, „ka- ko je vendar texko, de be ijlrovek, kterega ser¬ ije se na posvetno bogastvo navexe, po ne- beirkeh daroveh jel hrepenete! Kako je deleij od B®xjiga kralestva, od resniijne poboxnoste in prave kreposte! Se kakoirneme besedeijame, ke jih le rajmiirlen xlebedra, se misle xc 3?, Bogam spravete, in ije kakorone drobtine od svrojiga obilnega bogastva blixnemu berskne, mene, de je xe vse storil, kar je bil določen. In vender negovo serije roe ne poboinano; ve sv®ji slep®te misle ijelo, de so liegove pregre¬ he uie lepe ijednoste. u „Oh,“ so djale memo verta grede, ,,kakc se vender motajo, ktere menajo, de so bogatine srebne! Bogata Jelnekaraija ne imela par vsem bogastve toleko vesela ve sv®jim sciv.lene, ko uboga Marnja med ijvetliijame te le na verta .“ Mlada Jelnekarerja je mogla i;e veliko ter- pete, Ncna bolejen se je jjalo vlekla, in od dne do dne je slabu'8 perhajala. Bele noiji pre¬ kanila , ij 3g®l skoparije se ne pervouje ka- plaije vina ale kakoume kure, in per vsem svm- jiin terplene nema nobene prave to!axbe, in nobene moiji se ve volo B®xjo vdate. Gospod fajmoroter so se veliko pei^adjale, de be jo na prave pol napravele. Sv®je posledne dni je bi¬ la tude nekoleko vo.lnejire in krotkejroe, in se je na vide3 tude sv©jih grehov kesala; ale se 110 je pa tucU va rasniip spreobarnila |in pobodira- laj, ala je svinje grehe tuda sovražila, in Boga, neskončno dobroto, jela dubita, je galo nego¬ tovo. Va nar bodirah letah umarje, je sealostan dar garde lakomnosta in jegiqnosta, in vsam 3gled, de ijasno blago tjloveka ne stori sretjnaga, ta- muij ga tre le rado va nesreijo pokopde. 2W m dvajvsta ra&čtavct. U/e neke; prav žalostnega. Clrafbva so Mariqo na dv®r pedala, ka so ga va mesta imela. Eno jutro pridejo star gospod duhovan sa sivama lasmi na dv®r, popratrajo po Mariqa, in ji sporoije, de ba bolna scenska na smartna posteda, predan umarje, ire rada se’ no govorila , ker ba drugaga ne m®gla mirno umreta; kdo de je tista genska, ji bo sama po¬ vedala. Mariija se 38I0 3av3ame; gre, in se posvetaje 38 gospo grafano, kaj de ji je storita. Grafana je gospod duhovna prav ra3umnsga in poboaenaga po3nala, in ji reije, de naj le gre do bolnige. Na pr®rouo gospod duhovna jo stara Anton sprema. Marirja gre preijej deleij, do gadneh hiw va predmestji. Va o3kah ulaqah je bila hitra, ka je vidata vsa gaputi[ena. Vano stopajo vsa trije, in gredo po irtirah tamnah gredeh pod streho. Ta je hram, 33 daskama 3bit. Pred XII durme postoje gospod duhoven, in reijejo Ma- riqe: „Tukej le je! Pa prosem, naj malo po- terpe, de se odsropejo, in nekoleko teh le ka- pleq na ruto v3amejo.“ Ji kanejo nekej ka- pleq melisnega ijveta v« ruto, in odpro dura ve hram. Slabroe be hram vsaj ne bil mogel bite. Lina je se papirjem prepeta, le malo se sko3e no svete; poste la se poste leu{em vred je taka, de je komej poste le podobna; per nej sloni po- lomlen st®l, in na stole stoji persten verij bre3 roqaja in pokr®va. In videte bolniqo ve posteie je bilo roe le aealostno. Dru3ega je ne kakor kost in g®la kosca; nene oqi so bile globoko vderte, nena sapa je bila texka, in hr®pe, in po¬ moli Mariqe suho roko spod odeje. Mariqa se 3elo prestraire, po vseh udeh se trese. Jo posluira, pa nena beseda je ko ubita posoda donela; ko¬ mej ume, de je to Metka, Metka, ktera je ke- dej na grade ve SCelodneke sluacila, in qvetla ko lepa qvetliqa na verte. Nesrečna Metka je bila od gospod duhovna ^vedela, de je Mariqa 32 JGelodnercko gospodo ve mesto pertrla, in jo je bila pokliqala, de be jo 3avo.lo perstana odpuujena prosila. Sv®- jiga imena pred ne dala vedete, ker se je bala, de be Mariqa, qe ga i3ve, i3 je3e do ne ne peruda. Mariqa se milo 3joka nad no, in ji 3a- ttrduje, de ji je vse, vse ace 3davnej odpustila, in de je neq bol ne boli, ko nena nadloga. Ve 3namne, de ji je res vse i3 serqa odpustila, jo hoqe objete in kutrnite. Ale gospod duhoven 112 3avpijejo na glas, de ne, in ji 38 roko branejo. „ 3 a Bmxjo vo.lo!“ pravejo, „kaj mislejo storit?? Ta bolehen se prijema.“ „Kakotrna bolehen pa je?“ reije nedolžna Marirja vsa prestrairena. Go¬ spod obernejo v« tla sv®je otji, in moltje; pa bolna Metka hotje, de naj netj ne perkrivajo, kako se je toleko nesreijo navlekla, ker bo nena nesreča druge svarila. Na to se gospod milo ve Mariqo oprejo, in pravejo: „0h, mmja Juba ! ta boli^en je nasledek ra3U3danega xivlena. Tako gr®3no popatje neijistost nar leptre podobo; tako strairna je smebt po nečistem xiv.Iene. Oni, m®ja lu- ba! so tre mlade. Marsekje jih bodo hvalile, in jim rekle, de so 3ale; jim bodo sladko go¬ vorile, in se jim perl^ovale; bodo hudobijo Ogovarjale, in poreko, de to ale uno ne greh, in de ga sami nase v3amejo; veliko hudega bodo tre shirale in videle. 3 ape.livost bo tude ne ko strupena katja 3ale30vala. Bode jim ta¬ krat ta 3gled tukej le pred otjmi! Ve tako re¬ vo le sprave greh tjlovijka. Spomin ve to stra- trno podobo jih bo hudega obvaroval. O, de be mogel vse devirje in deklerje ve tem meste, ktere so ve neh leteh, sem le perpe.late, in jih posvarile! De be posebno hud®bnexe, ktere so tele nekedej tude nedolxne deklerje medene be¬ sede pravele in terdile, de ji dmbro hočejo, de so ji prijati«, in so jo gapelale, semkej perirle, in jo 3de videle, kakoirna je. Jih je, ktere nas duhovne bebrje imenujejo, in se nad name hu¬ dujejo, de jim posvetno vesele grajamo in pre¬ povedujemo ; ale vese.la, ktero tako xalostno konija, s« ne morem vgndgr nedolsnngga in pgrpuujengga mislgte, in gorje mu, kterg ga hvale, in nedolaene stvari 3apeluje! BoJe bg bilo takgmu, de bg ne bil r®jen, alg de bg se mu mlinsk kamgn na vrat navegal, in de bg bil vtopden vg globočino morja!“ Metka je imela pregrešno 3nane vg me¬ st«, predgn je bila n/e pgr SCelodneu/ke gosp®- dg vg sluxbg, in se je skrivej 3g malopridne¬ že pajdao/ila. Ko so jo i3 cEelodneka spokalg; se vg mesto vgrne, in se neijemerno nosg, ter se da popolnama 3apeJatg, xivi p®tlej po sv®- jih ggrdgh se.lah, in dobi to ostudno bolehen. Vg bolehne je prodala ngijemerne oblatila, kg jih je bila 3a grerong denar nase natve3gla, in kg so bile vse neno premočene; pa desetkrat men, kakor so ji i3 rok V3cle, je 3aue dobila, in 3de mora 3apuujena od vggh sv®jih nekeda- neh prijatlov vg nar veijs revujeng kopernete. Vse to je sama povedala, in milo jokala. „Oh,“ je djala, „ja3 sgm pa<{ velika gre- umeija! 3 asluxila sgm, de se mg tako godi. Nesem vetj vg Boga mislgla, besede B®xje veij ne poslušala, 3a glas sv®je svareče vgsti veij ne marala; sgm se kpotiijila in lio/pala, sgm se rada pomčnkvala, sgm rada vg vesele dru- sebe 3ahajala: to je gaijetek vse m®je nesre¬ če, in mg je na 3adne to terp.lene nakopalo. Oh,“ reTje jokaje in sg hripavem glasam, ,,de bg me le na ungm svete u/e huji tgrp.lene ne Tjakalo! Pa ko so mg oni, luba Marirja! kg sgm jih bila tako 3elo, tako ne^reijeno ra3- n4 scalila, vsndsr roe odpustih5 upam, de ms bo tud« Bog odpustil.^ Mariqa je žalostna domu rola; ijslo nsij se ji ne podubs jusesnats. 3 mirej ji je garda podoba pred oijmi, 3mirej ji 3opsrns glas 3V0- ni po uroessh. „Kaj, ta garda podoba,“ pravs sama par sebs, „je bila ksdej Metka, 3ala Met¬ ka ! !< in ponav.la ije3 dan te besede. Par tem misla va svrojo ijvatoijo jablano, ktero je ne- kadej slana osmodila. Vse, kar ji je duba ®ije takrat in roe na sv®ji smartna posteda rekal, ji pride spet va misal, in va sv®jim sarina stori Bogu vnovaij sveto ob.lubo vse sv®je dni iji- sto in pobočno oeiveta. Par gospe grafana prosa 3a ubogo Metko. Grafana ji porode ^dravnika, jedi in pijane, in platna, in kar ji je roe potrebnega. Tode Metka je roe veliko tarpela. Jela je seiva gni¬ la; vsakamu se je nad no gnusilo, ker je ve- lak smrad od ne rosi, in noben ijl®vak skorej ne mogsl psr nej obstats. Vs straronsh boleiji- nah je umsrla, roe le tri in dvajset let stara. m dvajddct raftava. Ule neke/ veselega. I^arvo spomlad, ko je bilo xe vse 3eleno in vs ijvetji, je rosi graf sa sv®jo sceno in hijerjo vs SEelodnak na svoj grad. Tuds Mariija je n 5 mogla as’ nime ite. 3 raven Amalke je ve koqi- jo sedla. Prote veijeru se SGelodneku bližajo. .Lepo se solnqe o gahode aeeri, in ravno tre OCelodnek obsija. Marica ugleda od deleq qer- kev 38 visokem 3Vonikam, graiovske grad in hitro, kjer je 38 ranqem otjetam nekedej pre¬ bivala, in serije ji utripa, in S0I3 ne more udersate. „0h,“ je djala, „takrat, ko sem DCe- lodnek mogla 3apustite, paq nesem mislela , de bom tre kedej van pertrla! Kako pretjudno vender ve Bog vse obernite, in kako neigreije- no me je dobrotliv!“ Ko je kotjija pred grad pertrla in obstala, perteko grafove sluacabneke in vsa družina, de se sv®ji gosp®de perkl®nejo, in jo po3dravejo. Tude Mariqo vse prija3no pogdrav.lajo, se ve¬ sele, de jo spet videjo, in ji sreijo vou[ejo, de je Bog neno nedolžnost ra3odel. Sodnik pa, ke jo je bil obsodil, in je gde xe 3elo ve le- teh, jo ko dober ®tje 3a roko prime, in jo prose vpritjo vseh odpuujena, in hvale gospod grafa in gospo grafeno, de ji storjeno kriviqo poprav.lata, in obeta do terdnega, de jo bo tude ®n, ktere je je nar bol kriv, po sv®ji m®qe skusil popravete. Druge dan je Mariqa ggodej vstala. Ju- trana 3areja, ke je lepo ve neno staniqo seja¬ la, jo je bila skliqala. Se naprave, in gre sv®jiga nekedanega doma in verta obiskat. Po pote jo, kdor jo sreqa, veselo pogdrave; otr®- qe, ke jim je kedej qvetliqe ge verta dajala, so tako odrastle, de se Mariqa prav qude. P er dureqah na vert ji prideta stare Jelnekar in 8 * negova scena naprota, jo Jubegnivo po3drava- ta, tar ji parpovadujeta, kako sta tukej dovolna in vesela. „Nekadej, ££ je djal stara Jelnekar poln ve¬ sela, „sva jih midva pod streho v3ela, ko nc- so imel« kje prebivata; 3dč pa so naji, tako rekoij, i3 najnega doma pregnala, in so naji oni ve to le prija3no hio/arjo V3ela. ££ „Paij res, ££ reije negova ocena, „vselej je d®bro, de bliocnamu rada poslreacemo; kdo ve, kako nam to e vse povarnita utegne! ££ „Va to, ££ parstava Jelnakar, ,,takrat ravno nesva mislela, in 3a povraijilo tega tuda nesva storila; van- dar ostane 3mirej resnično: Bodate usrai- lena, in bote usmi.lene dosegi a. ££ Mariqa pogleda va hiu/o. Vidata kraj, kjer je nekadej sa svojim oejetam stanovala, se ji milo stori. Gre na vart, in ogleda vsako dre¬ vo, ktero je ue.n ®qe 3asadil; 3lasta se par jablana pomuduje, ka je bila ravno 3de va nar lepiram ijvetji. ,, 0 h, ££ -je djala, „kako je vandar kratko ijlovekovo, ccivlene na 3emla! Blffivak umarje, in ga ne; dravesa pa le ire raste j o. ££ Sede va u;®tor, kjer je sa svojim obetam marsakako veselo uro imela. Ko po varta po¬ gleduje, ka ga je kadej nen ®ije sa potam va obra3a obdeloval; ji je, ravno kakor de ba ga videla uie stata in hodita. So^e ji par tej mi- sla va mji parigrajo; pa misel, de je va bolem kraji, in de ocane in vsciva, kar je tukej sa- jal, jo spet potolaxa in umiri. — ii 7 " Marirja je vsako spomlad kakou;ne tedne v« DCelodngk pgrirla, in tg 32 Amalko prav pri¬ jetne dni imela. In vse jo ima rado in vg ijastg. Eno jutro ssdi 38 Amalko pgr m^s; obe de¬ late oblatilo, in bg ga rade roe dopoldne do¬ delale. Kar gospod sodnik vg hiiro stopg vg praxne obleijen, desgravno je bil delavnsk. Amalka in Marirja se pogledate, in pomirclu- jete, kaj bs to pomenilo. Sodnik se vpgrvgij Amalkg pgrklons, in potlej pravg, de bg rad 38 Marirjo nekej posebngga govoril. „Moj sin Vladislav3axjne 3de gospod sodnik vg Marirjo obgrnen, ,,kterg mg po do- vo.leng milostivgga grafa vg sluxbs pomaga, in bo tuds moj nastopnsk, pride vijerej kg me¬ ne, in ms ra3odene, de mu ngh dobro sg,rqe in lepe ijednostg, Juba Manija! posebno dopa- dejo, in mislg, de bs bil vg ngh druxbg ija- sno in veijno sreipn. Rad torej ba se x’ nims 3aroejil in sklenil. Tega jim ne liotgl odkritg, dokler ne i^vedsl, alg sgm tudg j«3 p?r vo.lg. Pa i3 sgrr]a rad sgm vg to pgrvolil, in sam pre¬ del jih nevesto svojimu sinu snubita. Ta 3Ve- 3a,“ pgrdene tre sg solarne vg oijeb, „bg ms bila tolgkan .lubu.g, ker bg tako tudg kriviijo, kg ssm jim jo neksdej storil, in lo ocelel 3druxite, de be oba le enega duha in serija ve edinoste in svete Iube3ne med seboj sivela, in nekole Boga in negoveh 3apoved ne po3abila. In ta, se misle, je ravno Mariija. Kolekorkrat 38 gosprodo ve 3 Gelodnek pride, vide Vladislav ve vsem nenem djane in nehane, de je umetna in pridna, po¬ hlevna in ponisna , kratka in vsa sramosliva; napeijne besede ne bilo 13 neneh ust, in m®- wkega se skorej ne upala na ravnost pogledate. Ko ji je bil Vladislav per neke perlosnoste pre- veij prija3en, se ga je jela rjelo ogibate. Mi¬ sle: „Kaj be bilo, ko be se ve mene kake sla¬ be misle ale se.le obudile? Ke temu vsaj no¬ bene perloacnoste ne smem date. Raji se bom varovala, de se bre3 potrebe ne snideva.“ De jo Vladislav V3ete misle, to ji ne bilo ve tjisle. Ko 3de 13 ust negovega oijeta to 3aslicre; šene ijudite, de se prestraire, in na ponudbo na ve preijej do terdnega odgovorite. 3e devmko sramos.livostjo reije, de se kej taijega nikedar ne nedjala, in prose kake dni odloga, de se bo 38 gospod grafam in 38 gospo grafeno, ke sta ji 3de orje in mate, u>e popred posvetovala. — lig — Ragumm gospod sodnik je 3adovolan; vas vesel se parpormji. De bo gospod grafu in go¬ spe grafem ta 3ve3a viretj, ne qalo naq dvo¬ mil. Par tej priqa gre ka nima. In res, oba sta je vesela. Graf mu reije: „Va rasniqa, sa to novi- qo, luba moj gospod Sodnik! nas prav ra3ve- sele. M®ja gospa in ja3 sva tre sama par sebe djala, de ba se Vladislav 38 Mariqo lapo V3e- la; tode od tega nesva nakola nakjer ginila. Ka scenitva ne d®bro pargovarjata, ne man pa si¬ lita/ 4 Grafena je djala: ,,Prav, prav, gospod Sodnik! I3 sarqa jim sreqo voujam. Va Ma- riqa bodo imela oni d®bro nevesto in nah sin dffibro xeno. Mariqa se je va icola tarp.lena guqila, in ta je nar bo.la uk. Kar je va sarqa tre garijastaga in grampaslaga, tarp.lene nar bo¬ le oglada in olika. Mariqa je d®br?ga sarqa, je pohlevna in poniama duiriqa, kr®tka in po- tarpeasliva, dobrot-liva in mila, in kar je kore¬ nina vsaga dobraga, va rasniqa pobooena. 3 a mladaga xe je dela navajena, je vse hiiirne in polske dela sama poskusila, in bo gotovo d®- bro gospodinila. Tuda se ve, kolakor je treba, olikano in par.ludno vesta. Jim povem, de je nedolaena in lube3niva, in vsam deklaqam jo smem va 3gled postavata. Upam, de bo nah sin 38 Mariqo prav sreqan.“ Gospa grafena sa je Mariqanaga parvo.lena popolnama svesta, in 3aqne koj od parprave ka ocenitve govorita. „Kar ma je mogoqe,“ pra¬ va, ,,bom storila, de bomo ocenitev prav veselo 120 obhajale. Tenitnino bom jag tuhej na grade napravsla, in tud? 3a doto in obleko bom sksr- bčla. Poglej, poglejperstavs roe, in se po- smehJa, „kako je Marirje perslan vsnder prav perroel, xeniten psrstan ji bo! Kdo b? se bil to mislel!“ Tud? so roe sklenil?, rje namrstj Telodneroke gospod fajmorot?r dovolejo, Jelroan- sk?ga fajmorotra povabit?, de b? Mariijo poro- rjik. ,,To bo nevestoreije gospa grafsna , „ne3nano rajveselilo, in tud? bla3?ga gospoda, k? jim je nekedej nena nadloga tokko k? ssr- Iju rola, bo veselilo 3de vidita neno srerjo.“ Veselroega dne, ko je bil dan poroke, 3 Ce- lodnerjan? ne pomnejo. Vse grafov? gredo ob napovedan? ur? v? rjerksv. Bre3 rotsvila Judi ij DEelodneka in blixn?h krajev se nabere. Kdor je le od doma mogel, je ro?l gledat. Kej tarjs- ga roe neso doxivels, de b? bilo ubogo dekle, k? je bilo ksdej v? verige 3akovano, k? tokk? rjast? perrolo. Amalka, nena jvesta prijatkrja, ji je dru- xirja; lepo ovenčana jo sprem? v? rjerksv. „ 3 a- voJo tega,“ s? mišk, ,,p^r Judeh v? rjast? n?rj ne bom jgubila.^ In je prav imela; roe le per- dobila je veliko. Videt? jo tokkan poniaeno, poJudno in prijajno, jo roe boj rjeste in Jubsjo. Marirja stoji vsa nedolxna in Jubejniva 3rav?n 3al?ga xensna v? sred? svatov pred al- tarjem. Vener] belsh in rederj?h vertniij nos? na glave, vironevo oblarjilo ima na sebe; no¬ bena vertnirja ne rjvete leproe ko neno oblhjje, ko angel gleda pohlevno v? tla. Vs? prirjujo- rjs imajo orji vano vperte. 121 Star« loveq Anion stoji p?r stran? altarja, LI13 aenena in neveste. Videt? toleko ]?po rjve- toijo nevesto se gmisl? Metkene stran/ne podo¬ be na sm?rtn? postel?, in reije: „0 lube Bog, bo b? bili priijujoije paij Metko videle, in b? jo Marirp tukej le vntriij postavel?! Potlej ba videl?, kam ragne pot?, po ktereh ste one ho¬ dile, na 3adne perpeletc.“ Pred poroko so Jeliransk? gospod fajmotrtsr 3brano ludstvo lepo ogovoril?. So ra3loxile, kako prečudno je Boseja modra previdnost pri- ijujoijo nevesto pred svet? altar perpelala, in pokagal?, de nas Bog le v? nan; prid, le v? n are e 3veliijane 3? nadlogam? tepe, ker nas po n?h modri, nas ve greh varsje, nas v? pra- vitjnoste, 3aupan?, ponioenoste in poterpeaelivo- st? ut?rduje, nam prihodne vese.le slaju/a, in kar je nar bode, nas 3a nebesa, 3a veijno ve¬ sele perpravla. Starcre so opominals, de naj svoje otroke po kerujansko rede, de bodo v? strah? Boxjim scivel?, lubil? in storil?, kar je dobrega, studile pa in opustil?, kar je hudega; to namraj je nar bol? 3aklad, k? jim ga mo¬ rejo 3apustite. Otroke, mlademje in dckleije, so opomiriale, de naj l?po xive, nedolxnost o- hran?jo, svoje slartre spoirtujejo, in 3apoved? Boxje vselej rad? in na tanko spolnujejo; 3a- poved? Boxje namreij, pravejo, so roka na ra3* potji, ktera nam kaace pravo pot v? neberoko kralestvo. OGenitnina je bila na grad? v? velske obe- dneip. Na sred? m^e je stal Marirpn jcrbas- ijek s? rjvetliijam?. Amalka ga je bila na skri- I 22 vam 32 nar lepirama qvatliqama napolnila, in na m^o postavala. Vsam gostem je to dopadlo. „Va rasniqa,“ reko Jeliranska gospod faj- morotar, „jerbasqak sa qvatliqama na svatovsko mi30 djata, je kej lepa misal. Bo.l jo 3alo/a ko vsa 3latnina in srebarnina; in pa res, kako ga je le lapo vidata! Kej leproaga na semla ba skorej ne mogla vidata; pobočno sarqe mora to ginita, in prota nebesam pova3dvignita. Bva- tliqe nam 03nanujejo Bonejo vsagamogoijnost, neskomjno modrost in dobrot-livost; Bog le jim daje podobo, barvo in duh, in jih leproe oblaqa, kakor je bil nar veija kral va vsa svoji ijasta obleqen.“ ,,Jerbasqak pa nam parpovaduje preijudno Boaejo previdnost. Po nem je Bog obraqal, kar se je 32 nevesto godilo, in je nam vsam danairue vese.le napravah Spo3navamo va rade- qa vartniqa, va belam limbarji, va viumeva violaqa, kako de je Bog Jube3niv do nas; pa tre lube3niviraga nam se ra3odeva va 3godbah nairaga advlena. Dostakrat ^sa Bog nar slabira raqi i3Vola, de nas tarplena obvaraje, 13 stiske otme, de nas od hudaga odvarne, in ka do¬ bremu spodbode. Ko ba mogla svoje seivlene prav pregledata, kakor ga bomo na unam sve¬ ta spregledala; ba videla, de je naiue seiv.lene lapo osnovana qalina, de je qudo Boaeje vsa- gamogoijnosta, neskomjne modrosta in dobrot- livosta. 44 ,,Mislam, Juba Mariqa! de bodo ta jer- basqak va spomin shranila, in kolakorkrat ga 3agledajo, dobrotJivaga Boga i3 sarqa 3ahva- lila. O, de ba u>e veliko godov doxivela, de ba spet jerbasijak sa ijvatlirjama na m^a stal; de ba paij ije3 petdeset let vdrugaij nah svatovsko rn *3° 3altt-al ! <4 Wti'rs m dva j d Ha razdava. 3nanme na Jakobovem groba. □tnamne, ktcro je bila Amalka na gr®b Ma- riijanaga oijeta va Jelmanah oblubila naprava- ta, je bilo med tem tuda dodelano. I3 belaga marmora je bil napis 38 glatama ijerkama vdol- ben. Ya napisa so bile, ra3un imena, stanu in starosta dobraga vartnarja, .Rusove besede, ka 3asluxajo po vsa praviija 38 3lalama ijerka- ma 3apisane bita: „Ja3 sam vstajene in geiv.lene; kdor va me veraje, bo x i v e 1, ako je ravno um ari. “ Pod tema besedama je bil jcrbasijak, po kteram je bil Bog Mari- rjo na groba nenaga oijeta i3 britkosta otel, 38 nar lepmama ijvatliijama va kaman vpisan. Pod jerbasijakam se je bral me lepa ^rek sve- taga pisma: j^Imvekova ijast je ko ijvatlirja na pola, ktera se kmala ra3pe; Gospodna beseda pa ostane vekoma.“ Pod varham pa je bil sveta kriae va kaman vsekan. Jelmanska gospod fajmomtar so to 3namne vsa vesela na Jakobov gr®b postavala. Prav lapo se je \3el0 13 tanine senqe, ktero ste mu varba delale, in kadar so ir e vartniqe v? garmiijka na groba lapo redeije ijvatle, ne bilo naq lepiraga vidata. Jakobovo 3namne je bilo nar lepira le¬ pota na pokopaliuja in nar imenitnega spomin tistega kraja. Kolakorkrat so gospod fajmoirtar ptuje gosti dobila, jih pelejo na grob. l le je potlej ktera rekal , de so sa lepo 3mislala, de so moiu, ka je vartnaril, in jerbase delal, jer- basijak sa ijvatliijama va kamen vpisala; pravajo gospod fajmoatar: „To ima irc kej veij in kej lepiraga va seba; to je 3namne mile pargodbe. Tla, ka 3de na nah stojimo, so paij britke so^e moijile!“ In so jim od ranr^ga Jakoba, in od Marirje in nenaga jerbasijeka povedala , in vsa so sa svetama obqut.leji in sklepa navda¬ na grob 3apustila. Bog hotal, de ba tuda te bukvaije vsa, ka jih ^bero, sa takama svetems obijut.leji in sklepa i3 rok polomila! K A 3 A L O. Stran. I. ffiije Jakob in negova Jnji Mariqa. 1 II. Mariqa ve DCelodnenjkem grade . . 7 III. Grafene perstana 3manka .... 12 IV. Mariqa ve jeije.19 V. Mariqa per sadbe.24 VI. ®ije Jakob per Mariqe ve jeqe . . 28 VII. Mariqa je obsojena. 33 VIII. Prijatel ve potrebe ..37 IX. Jakob in Mariqa na pote . . . . 4 * X. Jakobove in Mariqene vesele dne¬ ve na Jelneke.46 XI. Jakob bolan. 5 i XII. Jakobova smert.61 XIII. Mariqa je vnoveq ve terplene . . 69 XIV. Mariqa je od Jelnekarjeveb segnana . 73 XV. 3 e nebes pride pomoij.78 XVI. Kako je grafena Amalka semkej penila 81 XVII. Kako so perstan nairle.86 XVIII. Kakodfflbre Judjekrivirjoporavnavajo 92 XIX. UJe nekej spomina vrednega ve tej XX. Obiujejo Jelnekarjeve.100 XXI. Kaj se na Jelneke dale 3godi . . io 5 XXII. UJe nekej prav aealostnega . . . .110 XXIII. UJe nekej veselega.11 4 XXIV. 3 namne na Jakobovem grobe . . 123 Slran 'jb. vgrsta 8. odgdadej: namestg glavmo berg glavno. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA