bped. ji aoo. pest. Ji. gruppi
ur
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Ut. 25.-	VIDEM,	16. - 31. JULIJA 1954.	Leto	V. — Štev. 93
UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	500.—	lir,	6	mesečna	300	—	lir.
O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz.
KAJUH
O deželni avtonomiji Italijanizacija pred sto leti v Beneški Sloveniji
Po petletnem molku o vprašanju deželne avtonomije s posebnim statutom, ki bi jo morali podeliti deželi Furlanija-Julijska Krajina, smo izvedeli is italijanskega tiska v Vidmu, da je vprašanje deželne ureditve zopet postalo aktuelno. Pri pokrajinski upravi v Vidmu so namreč v zadnjem času imenovali posebno komisijo za proučevanje tega vprašanja, ki ima nalogo, da na podlagi, izkušenj v drugih deželah s posebnim statutom izdela statut za našo deželo in ga predloži rimski zbornici v odobritev.
Komisijo sestavljajo predsednik pokrajinske uprave odv. Candolini, župan iz Humina senator Fantoni in pokrajinski odborniki: odv. Asguini, odv. Malattia, odv. Zambruno, prof. Vicario in generalni tajnik dr. Zanon. Na podlagi informacij iz istega vira bo ta komisija poslovala razdeljena na tri podkomisije za tri različne sektorje, ki jih je treba proučiti in sicer: 1) splošna ureditev dežele; 3) njene funkcije; 3) njene finance.
Kot je razvidno iz navedenih imen, ni v komisiji nobenega zastopnika slo-
Koliko znaša osebna dohodnina v Italiji in v inozemstvu
Vsakikrat ko proučujemo celokupen dohodek kakšne države ali dežele, je treba povprečen dohodek, ki ga iz takih računov dobimo, vzeti z rezervo. Vsekakor pa nam tak račun daje približno sliko gospodarskega stanja nekega predela, njegovih možnsoti in njegovih potreb.
Iz neke brošure, ki jo je izdal Statistični urad OZN, je razvidno, da se v tem oziru nahaja Italija med zapadnimi državami na dnu lestvice, ki je naslednja:
ZDA	1,124.000
Švica	591.000
Anglija	436.000
Francija	384.000
Zapadna Nemčija	279.000
Nizozemska	272.000
Irska	217.000
Avstrija	173.000
Italija	164.000
Portugalska	117.000
Zanimivo je pogledati tudi podobno razpredelnico, ki jo je napravil prof. Ta-gliacarne z univerze v Turinu in ki se nanaša na italijanske dežele:
Valdaosta	310.000
Lombardia	275.000
Ligurija	266.000
Piemont	264.000
Trident-Južni Tirol	189.000
Emilija	188.000
Lazio	187.000
Toscana	169.000
Furlanija	156.000
Veneto	155.000
Umbria	139.000
Marche	131.COO
Sardinija	112.000
Abruzzi-Molise	94.000
Campanija	93.000
Apulija	85.000
Sicilija	81.000
Basilicata	75.000
Calabrija	70.000
Furlanija je torej pod državnim povprečjem, ki znaša 164.00(1 lir in je z Venetom na zadnjem mestu med deželami v Severni Italiji.
Se vse drugačno sliko pa bi nudila Furlanija če bi ne bilo izseli eništva, ki Zila.tno prispeva k dvigu dohodka. Ce upoštevamo, da je po svetu več Furla-d°v. kakor pa jih živi v domači deželi, bi 11 dejanski dohodek Furlanije še mnogo dbSji od onega v Calabriji. če bi v Furlani ne napravili svežnja in ne odšli po SVetU s trebuhom za kruhom zase in za sv°je družine, bi spričo tistih ukrepov, jih zanje napravi vlada, lahko umrli 0ci lakote.
venske narodne manjšine. To je jasen dokaz, da nameravajo tudi tokrat oblasti popolnoma prezreti naš obstoj. '
Zato se nam zdi potrebno zavzeti naše stališče proti tej novi diskriminaciji. Nikakor ni mogoče govoriti o deželni avtonomiji, ne da bi priznali in vnesli v deželni statut pravice, ki pritičejo nam Slovencem.
Giani omenjene komisije in v prvi vrsti odv. Candolini, ki je njen glavni po-bornik, bi ne smeli pozabiti, da živi v videmski pokrajini kar 60.000 Slovencev, katerim ni mogoče zanikati pravice do svojega zastopstva ne samo v tej komisiji, ampak tudi v pokrajinski in deželni upravi ter v obeh rimskih zbornicah.
Slovenci iz Beneške Slovenije zahtevajo izvedbo te svoje pravice, če je bila Furlaniji v republikanski ustavi priznana pravica do deželne avtonomije s posebnim statutom, je bilo to predvsem zato, ker živi tu slovenska narodna manjšina. Logična posledica je torej, da mora biti statut za deželo Furlanija-Julijska Krajina podoben onemu za deželo Trident-Gornje Poadižje, v vsakem oziru pa tak, da zajamči slovenski narodni manjšini možnost zaščite njenih narodnih in gospodarskih koristi v okviru dežele.
Pred več kot sto leti je prvi slovenski pesnik Beneške Slovenije Peter Podreka pisal v slovenski list »Slovenska Bčela«, ki je izhajal v letih 1850 do 1853 v Celovcu (Klagenfurt) pod uredništvom Antona Janežiča. Podreka je bil takrat še mlad kaplan v Trčmunu in je bistro opazoval prilike doma po vaseh Beneške Slovenije in po ostali Sloveniji. Takrat še ni bilo državne meje med Slovenci na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in med Slovenci v videmskem okraju, čeravno je tudi Beneška Slovenija spadala takrat pod avstro-ogrsko monarhijo, so pa v italijanskih pokrajinah Avstrije: v Lombardiji in Benečiji (Regno Lombardo-Veneto) vladali razni predpisi različni od tistih v slovenskih pokrajinah. Mladi pesnik Podreka je bil naročen na vse slovenske liste, ki so izhajali pred sto leti v raznih slovenskih mestih. Ni pa dobival vseh številk, ker se ie marsikateri list izgubljal na pošti kot sedaj naš »Matajur«. Toda bilo je še huje. Nekateri listi, ki so izhajali v Sloveniji, kot na primer nedolžni tednik »Novice«, pisan za preprosto slovensko ljudstvo, ni smel prihajati v Beneško Slovenijo.
Nekateri naši ljudje so zmotnega mišljenja, ker mislijo, da so začeli italijanizacijo slovenskega prebivalstva v Bene-
nilllllillillllilllll:l|:llllMI|iiililllllllllllilllllllllll:lHII'lllllllllllllll>lllllllllllllllllllllHIIIIIIIII
Novi predpisi za izdajo potnih listov
Kvesture po vsej Italiji so prejele nova navodila glede izdaje potnih listov. Ta navodila predvidevajo izdajo in obnovo potnih listov za ljudi, ki niso izseljenci, za izseljence in za državljane, ki imajo manj kot 15 let.
V tem oziru moramo pojasniti, da veljajo pred zakonom in po pravilih za iz-seljeništvo kot izseljenci oni državljani, ki gredo v inozemstvo izključno za to, da bi dobili kakšno delo, ali pa gredo k svojcem kot so mož ali žena, starši, otroci, bratje, strici, nečaki, vnuki itd., ki so že odšli na delo v inozemstvo. Za to kategorijo izseljencev ni potreba kolekovati dokumentov za potni list.
Tisti pa, ki nameravajo iti v inozemstvo bodisi kot turisti, bodisi za trgovino, na študijsko potovanje itd. spadajo
v skupino ki se ne šteje za izseljence in morajo predložiti vse potrebne dokumente na kolekovanem papirju. Poleg tega morajo plačati državno pristojbino pri registrskem uradu v znesku 2.010 lir če zahtevajo potni list za leto dni, ali 1.010 lir če naj bo veijaven šest mesecev. Poleg tega morajo poslati na kvesturo tudi denarno nakazilo za 220 lir.
Za obnovo potnega lista zadostuje samo prošnja overovljena od župana. Ta prošnja je lahko na nekolekovanem papirju za prvo kategorijo in na kolekova-nem papirju ter z plačilom državne pristojbine za drugo kategorijo.
Da bi pospešili obnovo potnega lista je dobro predložiti prošnjo na kvesturo preko krajevne orožniške postaje, ali policijskega komisarijata.
ški Sloveniji šele po letu 1866, ko je bila Beneška Slovenija priključena novi zedinjeni Italiji. Italijanske oblasti so začele z italijanizacijo beneških Slovencev že davno prej, že takrat, ko je začelo med Italijani v raznih italijanskih državicah in pokrajinah gibanje, da bi se ustanovila enotna zedinjena Italija. 2e več desetletij, preden je bila Beneška Slovenija priključena leta 1866 Italiji, je bil uradni jezik v uradih in v takrat zelo redkih šolah samo italijanski. Nič kaj prijazno niso gledale avrstrijske oblasti v Benečiji (Veneto) na prihajanje slovenskih listov ali knjig v Beneško Slovenijo. V vseh teh avstrijskih uradih, so bili namreč samo navdušeni Italijani. Po sodnijah in v vseh ostalih uradih se je uradovalo samo po italijanski. Ko je prišla Italija leta 1866 v te kraje, se po uradih in šolah ni veliko spremenilo. Nove italijanske oblasti, ki so prišle namesto starih avstrijskih, so italijanizacijo s pomočjo šol in uradov le še povečale. Ubogi Peter Podreka se je moral celo življenje do leta 1889, ko je umrl, boriti z uradniki, ki so bili pod Avstrijo in pod Italijo, zmeraj samo Italijani, da bi dobil kako slovensko knjigo ali slovenski list. Sicer pa naj on sam pove, kakor je napisal pred več kot sto leti za »Slovensko Bčelo«, kako je bilo takrat pod fevdalno Avstrijo za Slovence v Beneški Sloveniji. Pravzaprav skoraj nič drugače kot leta 1954 v demokratični italijanski republiki. Takole piše Podreka :
»Kakor je znano, živi nas S ovencev okoli 20.000 tukaj na Laškem v videmskem okraju ... Slaveni na Laškem smo odsekani udje matere Slave in nič ne vemo, kako napredovajo bratje Slovani. Pri nas ni nobenega časopisa slovanskega zunaj »Zgodnje Danice«, na katero sem samo jaz naročen. Prvo polovico leta sem bil naročnik »Novic«, zdaj nimam še teh, ker časopis »Novice« ni dovoljen od gosposke prihajati na Laško. Odkar je začel izhajati časopis »Slovenija« in potem »Ljubljanski časnik«, sem bil vedno njun naročnik, ker pa sem videl, da listi pogostoma so se mi izgubljali na pošti, sem prostovoljno odstopil. Ni čudov tedaj, da je huda zima v naših snežnikih od slovanskih dogodb, ker ni med nami še enega časopisa slovenskega ne. Pri nas je vse le po laškem, urad-
no narečje je laško, časopisi so laški, ni-a:iii:i!iiiiiii:i!iiiii[iii!iiiiiiiiiii!iiiii:i!iiiii!iiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiaiiii[iini[iaiiiiiiiiiiii!iii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiitiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiu
Razdelitev obdelovalne površine v Beneški Sloveniji
Kot smo že ob drugih prilikah poročali, nimamo v Beneški Sloveniji velikih zemljiških posestev in tudi srednja posest obstaja le izjemoma. Obsežna površina je, z izjemo nekaterih predelov, ki so last občin, razdeljena na majhne
obdelovalne površine, ki jih skoraj vse obdeluje neposredno lastnik sam.
Razpredelnica, ki jo tu spodaj objavljamo, se nanaša prav na kmečko posest kot obstaja po posameznih občinah Beneške Slovenije. Pri tem pa ne smemo
pozabiti, da so tudi taka mala posestva razdeljena na zelo majhne parcele. Cesto ima posestvo, ki meri v celoti eden ali več hektarjev, od 50 do 100 parcel, ki so razmetane po vsem področju dotične občine.
OBČINE	do 1 ha		od 1,01 do 3 ha		od 3,01 do 5 ha		od 5 01 do 10 ha		od 1 0,0 do 20 ha		od 20.01 do 50 ha		od 50,01 do 100 ha		od 100 do 500 ha		čez 500 ha		Skupaj	
	št.	h»	št.	ha	št.	ha	st.	h.	št.	, ha	8t.	h.	8t.	h.	št.	ha	št. J ha		št.	ha
Ahten		119	52	161	325	173	665	147	976	28	365	7	209	1	60	3	601					639	3253
Brdo		53	46	110	192	89	353	134	952	71	1093	22	632	--	—	1	141	1	990	491	4399
Dreka 		10	3	52	113	53	215	92	628	12	143	—	-	—	—	—	_	—	—	219	1102
Fojda 		164	65	207	411	168	656	184	1286	77	992	7	185	—	—	1	150			—	808	3745
Grmek 		12	7	33	66	66	273	93	666	42	555	3	63	—	—	—	—	—	—	249	1630
Neme 		237	120	338	630	157	587	112	773	141	201	3	80	1	68	—	—	—	—	862	2459
Podbonesec . . .	30	18	75	155	89	361	235	1658	19	1598	21	524	—	-	—	—	—	—	569	4314
Prapotno ....	3!	15	86	162	55	219	107	749	38	509	19	522	1	57	1	105	—	—	336	2338
Rezija 		210	100	194	372	99	391	85	561	25	367	1	30	1	56	_	—	1	7483	616	9360
Sovodnje ....	14	3	32	62	57	235	101	751	83	1052	1	22	—		—		—		288	2125
Srednje		45	20	69	141	47	182	84	586	41	534	7	179							293	1642
Sv. Lenart . .	81	41	124	262	88	348	110	786	37	470	7	195	2	112	—	—	—	—	452	2214
Sv. Peter Slov. . .	91	49	184	379	107	421	99	668	24	351	6	170							511	2037
Tavorjana ....	83	45	11!	250	133	5 ' 7	117	856	57	768	9	281	1	66	—	—	—	—	511	2783
Tipana 		14	9	57	133	117	462	221	1527	176	2443	39	1014	1	52	1	376	—	—	626	6016
mar se pečamo le z Lahi, ni je lučice slovanske, da bi nam razsvetlila žalostne temote. Kaj storiti? Kaj početi? Zdaj štiri leta še slovenske molitvene bukve so bile po deželi redke kakor bele muhe; od treh let sam sem jaz raztrosil za 300 gld. slovenskih molitvenih bukev po deželi. Oh, kako zdaj zvesto berejo jih naše mladice in fantini! Kako milo jim v srce sega svoje narečje! Po vseh srenjah naše okolice zdaj se učijo slovensko brati. — Pa vse to bo nič, ako naše sole po deželi ne bodo laško-slovenski, česar ne morejo zadobiti. Naše upanje in naša tolažba v naši žalosti je občno ljubljeni in spoštovani gospod minister za uk in bogočastje, slavni grof L. Thun; ta, ki se je Slovencev na Ogrskem usmilil, tudi Slovencev na Laškem pozabil ne bo!«
»
Matajur “ in naši izseljenci
Kolikega pomena je danes časopisje ve prav vsak, saj je danes le malo kulturnih ljudi, ki ne bi čitali vsaj dnevnega časopisja. Samo z dnevnim časopisjem pa je malokdo zadovoljen, ker v njem dobi le malo zanimivih novic iz svojega rojstnega kraja. V te čitatelje so všteti posebno izseljenci, ki imajo svoje misli obrnjene vedno proti svoji domači zemlji. Kako ne bi bili v mislih vedno doma, saj so tam pustili svoje starše, brate, sestre, sorodnike in prijatelje in žele vedeti kako se jim godi. Z veliko nestrpnostjo pričakujejo njihove novice, ki so za mnoge zelo redke, kajti domači .ali nimajo časa ali pa ne znajo pisati, posebno starejše mamice, ki niso obiskovale šol in se sramujejo prositi koga, da bi zanjo pisal sinu. V »Matajurju« pa najdejo izseljenci tudi njihove novice in se jim ob stalnem prejemanju lista odkrije splošno stanje domače zemlje. Zato lahko porečemo, da človek, pa naj si bo delavec, kmet ali intelektualec, ki ljubi svojce in domačo zemljo, ne bi smel biti brez časopisa.
In vendar temu ni tako. V Franciji, Belgiji, Svici in drugih evropskih in prekooceanskih državah živi na tisoče naših izseljenecv in od teh jih je mnogo, ki ne prejemajo našega lista. To žalostno dejstvo nas sili, da se moramo ponovno obrniti na naše izseljence s prošnjo, naj si vendar vzamejo toliko časa, da to vprašanje resno vzamejo v premislek. Ker nam naše upanje pravi, da bodo prav razumeli, vidimo že sedaj, da bomo v bodoče dobili celo vrsto novih naročnikov.
Ker pa tudi vaši dragi svojci žele vedeti kako se vam godi v tujini, bi bilo prav, da pošljete našemu uredništvu od časa do časa kakšen dopis. To bi tudi dosti pripomoglo za pestrost našega lista. Vsak naj bi poskusil delati z vsemi močmi na tem, pa bi lahko v kratkem času imeli tak časopis, kakršnega si žele vaši svojci in tudi vi sami. Če pa bomo čakali, da bodo to drugi naredili, se to nikdar ne bo zgodilo. Torej vsi na delo!
PRI NAS IN PO SVETU
OBRAMBNI ODBOR RIMSKEGA PARLAMENTA je odobril zakonski načrt vlade za ratifikacijo pogodbe o Evropski obrambni skupnosti.
18 VOJAKOV-ALPINCEV je našlo smrt pri hudi avtomobilski nesreči v bližini Pontedilegno.
V ŽENEVI so francoski in vjetminški zastopniki podpisali sporazum o prenehanju sovražnosti v Indokini, ki je trajala osem let.
VLADA JE SKLENILA, da bo povišala s 1. avgustom družinske doklade delavcem.
IZ NAŠIH VASI
GRMEK
Kamun premalo skarbi za Rukin
Rukin je majhna vas garmiškega ka-muna, an leži 652 metru nad morjem. Oblasti, posebno domača kamunska uprava, so vas nimar zanemarjale. Kmetje imajo tle svoja majhna posestva, ki jih skarbnuó obdjelujejo, pa se ne morejo z njimi preživjati, ker je zemja malo rodovitna. Na majhnih njivicah, podprtih z zidovi, de ne odnesé voda zemjo u dolino, pardjelajo le tarkaj, de se preživijo kajšne tri mjesce u ljetu. Zatuó muora-jo tud iz te vasi moški an žene hoditi po svjetu s trebuhom za kruhom.
Kar je ministrstvo za javna dela (Ministero dei Lavori Pubblici) pred štjeri-mi ljeti odobrilo nekaj milijonu lir za napravit potrjebne vodovode po naših gorskih vaseh, so tud ljudje iz Rukina nardil prošnjo, de bi zgradil nou vodovod, ker tisti, ki so ga vaščani sami nardil pred 50 ljeti, ni biu zadost za vaške potrjebe an so večkrat ostali brez vode ljudje an živina. Prošnja ie bla uslišana an kar so zgradil vodovode po ostalih vaseh, so nape j ali vodo tud u Rukin. Podrli so stari vodovod an nekaj tjednu je dobro ščurjela voda na vasi. Ker pa je biu vodovod slabo naret, se je voda naenkrat ustavila an Rukin je brez vode že tri Ijeta. Ljudje iz Rukina so se že večkrat partožil na kamun u Grmeku. Sevjeda so jim tam obečal, de jim boju popravil vodovod, a do donàs tega še njeso nardil. Zatuó pravijo Rukinča-ni: »Poznajo nas le, ku je trjeba plačat dajila, kar jim pa guorimo o naših potr-jebah, so gluhi an sljepi.«
Zavoj nemarnosti oblastnikou muora-jo hodit ljudje deleč po vodo. Ker se nejče nobedan pobrigat zanje, so se obar-nili na nas an nas prosili, naj napišemo u naš žornal, kakuó se godi našim ljudem u gorskih vaseh. Povjedal so nam tud, de ne marajo več na kamunu ljudi, ki se nejčejo pobrigat zanje. Sedanja ka-munska uprava premalo skarbi za svoje ljudi an zatuó boju Rukinčani ia’i ob prihodnjih votacjonah: »na naš kamun ne več tajšnih mož, ki ne znajo branit naših interesu!«
KONJ GA JE OKLU’
Pretekli tjedan je Rutarja Vincenca iz Gorenjega Brda okiti konj u roko. Konj se je pasu par poti, ki peje iz Gorenjega Brda u Seucé. Kar je teu Rutar, ki je šti tam blizu s košem na harbtu, odgnati konja s poti, se je konj ujezu an ga okiti u desno roko. Zatuó je muoru Rutar iti h miedihu u Sv. Lenart,
DOLENJE BRDO — Terezija Vogrič, Mohorova nevjesta, je rodila prejšnji tjedan liepega puobča, ki so mu dali ime Friderik. Mati an puobič sta oba zdrava.
Tud učiteljica Kručil Marija iz Hlodi-ča je rodila ljepega puobča. Mladi materi an novorojenčku želimo dosti sreče an zdravja.
SV. PETER SLOVENOV
!Č naj se priključi k Sovodnjam
Uprašanje ločitve Trpeča od špeterske občine je že staro, že 50 ljet se ljudje tele vasi potegujejo, de bi spadala njih vas pod občino Sovodnje. špeter je od Trpeča deleč 8 kilometrov, Sovodnje pa samo 500 metru. Tuo je zlo nerodna rječ za domačine, ker če imajo potrjebo iti na občino muorejo zgubit pou dneva. Naj se zatuó uredi tista rječ, ker Špeter ne bo useglih trneu nobedne škode, če se tistih deset hiš priključi Sovodnjam, ki so pripravljene sprejeti jih u svojo občino. Tuo še buj, ker cjerkveno že itak spada tista vas pod sovodenjsko faro.
Stroške za nardit use pratike za odce-piteu od špeterske občine bi ljudje uzdar-žali sami.
VODOVOD U PETJAHU
Tehnični urad (Genio Civile) u Vidmu je dau u zakup (appalto) imprezi Marini iz Borgaggia gradnjo novega vodovoda u Petjahu. Stroški za tisto djelo boju znašali 7,500.000 lir, ki jih bo krila daržava, en milijon pa občina. Za nardit tist vodovod boju nucali izvjeralo Kanči-ja, ki leži u kraju Bročane pri Podbo-nescu an bo potrjebno 3500 metru cevi (tubi).
Z djelom boju začel preča Ljudje so zlo zadovoljni, saj boju takuó lahko pili iz lastnega vodovoda frišno an zdravo vodo.
UTOPLJENEC V NEriŽI
Pretekli tjedan je tragično koncu u volovih Nediže vcjrn invalid Sellini Giu-
seppe, star 38 ljet, dcma iz Vidma. Mož je p arsii za nekaj dni na obisk k svoji žlahti u Petiah an se je šii zjutraj umivat u Nedižo blizu Biiač. Ker.je u tistem kraju voda zlo deroča an se je višno preveč nagnu an zgubiu raunotežje, je padu u vodo an se utopiu. Ušafali so ga mar-tvega kajšnih 300 metru deleč od kraja, kjer je padu. Na kraj nesreče so preča paršli karabinerji, potlé pa še čedadski sodnik dr. Zuccarello. Z njihovim dovoljenjem so truplo parpejali u martvašni-co u špeter od koder je biu pogreb.
Premestiteu učiteljstva v Beneški Sloveniji
Na prošnjo učiteljstva boju s parvim otoberjam 1954 premeščeni u naši daželi tile učitelji:
Antoniacomi Renzo iz Drejana pri Ma-žerolah u Skrila pri Tavorjani; Bevilacqua Silvia iz črnega vrha (Podbonesec) u Dolenjo Mjerso (Sv. Lenart Slovenov); Canauz Alberto iz Tavor.jane u Čedad; Kavčič Gemma iz Kodromaca pri Pra-potnem u Cubie; Cicuttini Fides iz Ma-žerol u Aavorjano; Comelli Tarsilla iz Konaliča u čemejo (Neme); D’Orlando Roberta iz čenebole u Podklap; Durli Corinna iz Ahtna u Tramonti di Mezzo (Karnija); Fadon Amelia iz Podklapa u Fojdo; Jusič Rema iz Stare gore u Kravar; Olivieri Luigia iz Maline u Re-kluž (Ahten); Piemonte Giuliana iz Ma-žerol u Buje u Furlaniji; Pittin Ida iz Ramandola u Konalič; Secco Luciana iz Trasaghis u Malino; Sturma Adele iz črneie pri Nemah u Ravozo pri Pauletu; Tornada Dialmo iz Tipane u Neme; Trin-ko Pia iz Matajurja u Trčmun; Guccio-ne Rosanna iz Rieti na Staro goro.
PODBONESEC
Nove ljudske hiše
Gradnja novih ljudskih hiš »Fanfani« gre lepuó naprej an zatuó mislimo, de boju na jesen naret«. Usegà skupaj bo 8 zlo modernih stanovanj. Dosti naših, posebno mladih ljudi, se trošta.jo iti tja stanovat, a kaduó bo takuó srečen? Zaenkrat bo osrečenih samo 8 družin.
CJESTA MERSIN-LOG
Začeli boju djelat drug del ejeste, ki veže Mersin z dolino. Za nardit tisto djelo je bilo nakazanih nad tri milijone lir. Par tjem djelu boju imjel zaposliteu kajšnih 50 djelouceu za približno tri mjesce.
JAVNA DJELA U ČRNEM VRHU
Te dni so končali u črnem vrhu z gradnjo zidane ograje okuol šuole, ki so jo nardil pred ljeti. Stroške za tisto djelo je uzdaržala občina (kamun). Par tjem djelu je djelalo cjelo poljetje 15 naših djelauceu.
Te dni so tud začel popravljat an razširjat naš britof. Bla je rjes ura, de so
Ministrstvo za šolstvo je izdalo odlok, po katerem bodo že s prihodnjim šolskim letom povišali šolske pristojbine za srednje šole. Po teh predpisih bodo nove pristojbine naslednje:
Nižja srednja šola: sprejemni izpit in vpis 600 lir; šolnina za vsak razred po
1.000	lir; zaključni letni izpit 600 lir; nižji tečajni izpit 1.500 lir.
Višja gimnazija in licej: vpis 1.000 lir; šolnina za vsak razred 3.500 lir; letni izpit 1.000 lir; sprejemni izpit za licej in letni izpit po 2.000 lir vsak; zrelostni izpit 4.000 lir.
Učiteljišče: vpis 1.000 lir; šolnina za vsak razred po 2.000 lir; letni izpit 1.000 lir; zaključni izpit 2.000 lir; zrelostno spričevalo 1.000 lir.
Strokovna šola: pristojbina za diplomo 250 lir.
Strokovna šola: pristojbina za diplomo 250 lir.
V naslednjih treh letih se bodo navedene pristojbine povišale postopoma za približno 40%. Ta nova odredba predvideva tudi popolno ali delno oprostitev pristojbin revnim dijakom z dobrimi uč-
začel z djelom, ker je bila prava sramota, de je biu naš britof u tajšnem stanju tarkaj ljet. že Ijeta an lieta prej bi ga bilo trjeba razširit an popravit, a so nimar samo obečuval an zaulačeval do donàs. Pa se bi morebit oblasti še ne zganile, če se ne bi o tei zanemarjenosti razpravljalo u rimskem parlamentu pred dvemi ljeti. Naš britof je ratalo u zadnjih ljetih takuó prenapounjeno, de smo muorali prekopavat še neustrohnjene grobove. Tuo sevjeda ni higijenično an niti prijetno. Troštamo se, de boju djelo preča nardil an takuó boju imjela trupla umrlih dostojno počivališče.
BRDO
Breženji so brez luči an brez ejeste
Pousode no djelajo ejeste, še ejtu k’ škuaže no ne koventajo. Tu Karnajski dolini so nardili ejesto, ki na peje tu Povjak, ejesto uón mez čufine, ejesto čje za Repom an šnje no jih djelajo. Tle par nas paj to sóuse spi an ve marnò vasi, ki za priti do njih u muore človek kobac hoditi po njim tesnem tro.ju. Dan pražemplen Breg, vas, ki na šteje 38 hiš s približno 150 ljudi, na njema ejeste. Judje tele vasi no muorejo prenašati use ta na harbatu an majedan u se nančej z daleča nahorda nanje. E por so judje še oni, še oni no plačuvajo tase tej te druzji.
'* Ustanovitev
Slišali smo, da bodo v Reziji zgradili novo strokovno šolo. Ta šola je v Reziji zelo potrebna, kajti doslej je niso imeli in je najbližja v Pontaflju in torej je Rezijani niso mogli obiskovati. Prav zaradi tega je vsa rezijanska mladina, kakor tudi odrasli, vsi brez kakršnega koli poklica. Ker domača, zemlja ne nudi toliko pridelka, da bi se mogli z njim preživljati, morajo seveda hoditi v inozemstvo na delo, kjer delajo v rudnikih ali pa kot poljski delavci. Sedaj je pa tudi težakov dovolj v tujih državah in zato je zelo težko dobiti zaposlitev v inozemstvu. Tuje države izbirajo in kličejo na delo le kvalificirane delavce in teh je malo v naših krajih. Torej edini izhod iz bede je imeti kak poklic in zato je nujno potrebna strokovna šola.
Ta šola pa ne bo koristila samo mladim fantom ampak tudi dekletom. Tudi za nje se bo odprla lepša bodočnost, če bodo imele poklic. Medtem ko so sedaj hodile služit po svetu kot dekle in pestunje, bodo imele v strokovni šoli možnost, da se izuče za šiviljo, veziljo, dobro kuharico itd. Pa tudi če ne bodo izvajale poklica, ki si ga bodo pridobile v šoli,
nimi uspehi, zlasti pa za vojne sirote, otroke invalidov in še nekatere druge podobne kategorije.
Podrobna pojasnila bodo lahko prejeli zainteresirani na šolskem skrbništvu ali pri šolskih ravnateljstvih. Vsekakor bo to povišanje novo veliko breme, ki bo marsikomu zaprlo vrata v srednjo šolo.
Obvestilo dijakom
Dijaška Matica v Gorici sporoča vsem zainteresiranim dijakom in dijakinjam, ki žele v prihodnjem letu vstopiti v Dijaški dom, da dobijo na sedežu ZSPD v ul. Ascoli 1, ali v Dijaškem domu OBRAZEC TISKANE PROŠNJE in navodila za sprejem. Oboje skupaj stane 50 lir. Prošnje za sprejem je treba vložiti do 1. septembra t. 1.
Dijaki in dijakinje, ki se hočejo pripraviti za POPRAVNE IZPITE, naj vložijo pismeno prošnjo na navadnem papirju na Dijaško Matico do 18. avgusta t. 1. Pouk za notranje in zunanje gojence se prične dne 20. avgusta.
Autoritadi no pravijo, ki to jim ne torna kont djelati no ejesto, ki na peje tu Breg, zak to je maso malo judi tu tej vasi, ma tje mez Povjak an uón mez čufine te jim tornalo kont. čeglih so koj robi brez majedne hiše. Ura na bi tjela beti, ki no so naordajte za te naše judi časej, zak takega živenja so siti do har-la. Povezati z ejesto Breg an Tersko dolino tu nje tekaj teh reči, če te le dobra uója. Judje, ki no žej muorejo tekaj štantati zavoj tega, ki no njemajo ščes za živiti, no majó sóuso ražon za ne beti kontenti današnjih governantou, ki no jim nejčejo prevedati nančej za narditi no pot po katjerej no morita uoziti te ték dar ali sena, ki no majó za prodati.
Ma še na d.rua rječ na njema beti uzabjenà autoritadam. Tuo to je luč ele-trika. Tu Bregu no njemajo še te. Tuole to je na velika vergonžja, zak to je usjem znano, ki Terska dolina na daje mijarje an mijarje kilovate električnega toka Farjulu. A to je jušticija tuole? Mi smo brez luči medtjem, ki iz naših krajou so jo napejali dou delčč po Laškem.
UODA PODERLA MUOST
Pretekli tjedan ne bà tu Terski dolini velika huda ura. Uóda Ter ne tekaj na-rastla, ki to nje člov.jeka par nas, ki u se naordej kej takega. Zavoj narastle vode e se poderu dan pilon od starega mosta tu Teru, ki na peje tu Brdo. Ker uóda Ter med vasmi Njivica an Ter na tečč
jim bo znanje vedno koristilo v življenju.
Novico, da bodo najbrže že v jeseni pričeli z gradnjo strokovne šole, so Rezijani sprejeli z velikim veseljem. Njihovemu veselju se pridružujemo tudi mi in jim želimo mnogo uspeha in srečno bodočnost.
ZOPET NEURJE V NASI DOLINI
Nismo še pozabili škode, ki jo .ie povzročilo neurje pretekli mesec in zopet je prišla huda ura nad našo dolino. Reka Rezija je nenavadno narastla in močno poškodovala v širino 20 m zaščitni nasip mosta v kraju Brajda pri Stolbici. Vr-šina proda se je zelo znižala in voda, ki se je zaganjala z vso močjo, je začela spodkopavati stebre, ki podpirajo most. Tudi most v Koritah, ki je bil zgrajen pred nekaj leti, je v nevarnosti. Deroča voda je namreč že spodkopala del ste-brovih temeljev.
Ker je nevarnost velika, da se mostova porušita, je nujno potrebno, da jih popravijo. Upamo, da bo občina poskrbela za to delo kmalu.
POTREBUJEMO BOLJŠI POŠTNI URAD
Kakor vidimo, občina Rezija zelo skrbi za olepšanje Ravence, kjer je sedež občine. Sedaj ko je bilo narejenih že toliko olepševalnih del, bi bilo prav, da bi se napravilo tudi kaj bolj nujnega in potrebnega. Mislimo namreč na poštni urad, ki je sedaj nastanjen v nekem zelo slabem poslopju in zakotnem kraju. Občina naj bi torej poskrbela, da se zgradi nova stavba bolj v središču Ravence ali pa naj se vzame v najem kakšna boljša hiša, ki bi mogla odgovarjati poštnemu uradu. Poštni urad danes usi potrebujejo, naj si bo domačin ali izletnik in zato bi bilo prav, da se ta stvar uredi, saLi bo tudi lep poštni urad pripomogel k olepšanju Ravence.
SMRTNA KOSA
V Sv. Juriju je umrl Tosoni Izidor, star 59 let. Pokojni je bil zelo poznan po vsej okolici, saj je bil izvoljen večkrat za občinskega svetnika in bil poleg tega tudi nekaj časa župan. Tosoni je bil po poklicu pek in je večdesetletij zalagal s kruhom vso rezijansko dolino. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo ljudi, pri odprtem grobu pa se je od pokojnika poslovil z ganljivim govorom domači učitelj Klemente.
visoko, to bi tielo beti bizunjo narditi mjere ob kraju uóde, zak te perikul, ki na prestopi brjeh an poplavi use njive.
NOVA ELEKTRIČNA CENTRALA TU KRUOŽAH
Culi smo pravič, ki no če preče začeti tu Kruožah djelati no novo električno centralo. Ta centrala na če beti nareta ta na tjem štesim puoštu, ki na je ta stara, kuj no bi tjeli uzdigniti mjer kar kih 20 metre visoko. Itako tu Kruožah to če priti no veliko jezero. Djelo to čč durati dvje ljeti an par njem no če djelati kakih 200 djelauceu.
700.000	LIR ZA C JERKU U PODBRDU
Notranje ministrstvo (Ministero degli Interni) je dalo za popraviti ejerku tu Podbrdu 700.000 lir. Novico e jo parnesu znani furlanski deputat Schiratti.
Nova autobusna proga Videm - Špeter
Ministrstvo za transport je dalo dovoljenje za gor postavit novo autobusno progo Videm-Špeter. Autobus bo začeu voziti s 26. žetnjakom t. 1. an bo imeu tale vozni red :
Odhod	iz	Vidma:	7,10 an	11,35;
Odhod	iz	Čedada	pruot	špetru:	7,39
an 12,04.
U špeter bo autobus parpeju ob 7,48 an 12,13.
Odhod	iz	špetra:	8,50 an	13;
Odhod	iz	Čedada	pruot	Vidmu:	8,59
an 13,09.
U Videm bo autobus parpeju ob 9,28 an 13,38.
Tale autobusna proga je bla zlo po-trjebna, ker do sadà ni bluó u jutarnjih urah s špetrom iz Vidma nobene prometne zveze.
Nov autobusni red Videm - Stara Gora
Z 19. žetnjakom je autobusno podjetje Ferrari iz Čedada določilo tale vozni red za autobus, ki vozi iz Vidma na Staro goro :
Ob djelaunikih :
Odhod iz Vidma (Piazza Venerio) ob 8,40; iz Remanzaca ob 8,50; iz Čedada (Piazza Duomo) ob 9; iz Kararje ob 9,05.
Odhod s Stare gore ob 16. uri.
Ob nedejah :
Odhodi iz Vidma ob 6,05, 8,05; iz Ce-daa ob 6,25; 7,30; 8,25; 10,25.
Odhodi s Stare gore ob 7,15;	9,30;
12,05; 13,40. Prihodi u Videm ob 8. an 12,50.
Tale vozni red bo veljau do 31. otu-berja.
Razdelitev semenskega krompirja kmetom v Dreki
Z ozirom na članek, ki je bil objavljen v št. 89 »Matajurja« od 16.-31. maja, je Pokrajinski agrarni knzoorcij v Vidmu poslal naslednje pojasnilo:
Dobava semenskega krompirja kmetom v občini Dreka je bila izvršena na pobudo zainteresirane uprave. Vzrok za to zahtevo je predvsem v nezadostni količini semenskega krompirja pri kmetih zaradi pozne zmrzali leta 1953.
Dobavljene so bile naslednje vrste in količine: »cinquantina rossa« 167,63 stotov; to seme je prišlo iz čedadskega okoliša predvsem s področja Sv. Petra Slovenov (Konzorcij ima na razpolago seznam dobaviteljev, kjer je bil ta krompir kupljen v jeseni 1953); »Maiestic« 12 stotov; to seme je prišlo iz kontroliranega področja v Pustriški dolini; »Tonda« di Berlino« 12 stotov, ki je prav tako prišlo s kontroliranega polja v Pustriški dolini.
Vse zgoraj navedeno seme je, vštevši stroške za prevzem pri proizvajalcih, shramb preko zime, znižanjem teže, pre-biro in razdeljevanjem stalo Pokrajinski agrarni konzorcij, po 4.600 lir za stot.
Pogodba s kmetovalci, ki so dobili seme je predvidevala zanje kot edino breme to, da vrnejo prejeto seme več 20%. Ta večja količina pri vrnitvi naj bi pokrila pasivne obresti ca eno leto, stroške uprave in pa znatno znižanje teže blaga, ki bo izročeno v svežem stanju. Znano je namreč, da se tak krompir zmanjša po teži za 10% do 15% preden ga zopet lahko uporabimo za seme.
Kar se tiče kakovosti, morajo kmetje vrniti tisti pridelek, ki ga bodo dobili iz prejetega semena in ne kakšne druge vrste. Zato bo kakovost krompirja ista kot je bila kakovost prejetega krompirja.
ŠOLSKE VESTI
Povišanje šolskih pristojbin
REZIJA
strokovne šole
MATAJUR
Stran 3
ZA NAŠE DELO
Okuliranje
*'Ranc:
E BEVK:
te) breskovo drevje u mjernih an sončnih dneh z žveplenim prahom.
Delo na polju
Sadno drevje se okulira u času. kar je narbuj sočno, kar se lubje rado leči od lesa. Poljete, tuo je junija an žetnjaka se ejepi al okulira na živo oko. Avošta an u začetku setemberja se ejepi na spe1 če oko. Ustav.jena očesa se par tjem cjepljenju samo prirastejo, odženejo pa Sele drugo pomlad. Zavoj ljeuših uspehu ciepijo sadjarji nimar na speče oko.
Žlahtno oko se lahko ustavi na katje-rokoli mjesto podlage, glauno je, de je zadost sočno. Jablanove an hruškove divjake se ejepi navadno blizu tal. Cerješ-nje an breskve se ejepi u krono al varh. Od usjeh ejepenj je okuliranje narbu.j lahka an narbuj hitra viža. Dobro razvita očesa, ki so potrjebna za okuliranje, so navadno sredi mladik. Spuodnja očesa so slaba, ta gorenja pa so na nezdrje-Uh mladikah še slabo razvita.
Mladike iz katjerih boste rjezali oče.:a, narježite glih pred cjepljenjem an jim Porježite še neolesenele varšičke. Porje-aite pa tudi liste na en centimeter dou-Se peclje, za katjere parjemljete očesa Par ustavienju na podlagi. Ker se flapa °tesa slabo an nerada ujamejo, zavijte Parjezane cepiče u mokre cunje an jih tejte u mokar mah.
Okuliranje je, tej k smo prej povjedal Parbuojša viža cjepljenja. Na podlagi al divjaku prerježite lub po dougem an Počrjez u obliki velike črke T. Na mladiki odrježite kajšne tri centimetre doug ščitek (skudo) z očesom an pecljem. Ker Pa se ne prirasteta na podlago ne lub, Pe les, aropà se združijo le žive stanice kambija, odrježite ščitek takuó, de je ma-lc lesa.
Na divjaku z nožem odprite malo luka ob podoužni zarjezi an dejte u od-Partino ščitek, če je podlaga zadost soč-na, gre ščitek z lahkoto za lub.
Cjep povežite z rafijo. Začnite povezo-vat od zgoraj pruoti tlom. Notar danih tees sevjede ne smijeta zavezat. Te cie-Pitve ni trjeba mazat s cecilno smolo.
Notar dana očesa se prirastejo u nekaj dneh, kar se spozna po tjem, de pec-‘ji par rahlem dotiku odpadejo, medtjem ku se par posušenih an neujetih očesih tc'žkuo odločijo, če so podlage še zadost s°čne, slabe ejepitve lahko ponovite.
Narbujše se ejepi kar je ljepa ura, na-va<3no po kaj snem dežju, kar so podlage Parbuj sočne, če ni dežja, je dobro, če divjake nekaj dni prej močno zalivate.
Breskova plesen (mufa)
Na spuodn.jih krajih breskovih listou s® Pokaže avošta, u časih pa že p re . kjela prevleka, ku de bi bli listi posuti 2 ftioko. Na bounih listih se pokažejo na gornjem kraju svetle lise an rege (mar 8le). Breskova plesen pride potlé tud na Mladike an sadove. Boljezen uničite, če ^teč odtargate boune liste, še prej ku te koljezen pokaže pa prašite (spolveraj-
žetu je tu. žito je trjeba požet, kar je slama armena an se ne more zrnja ranit z nohtom, če žito preveč zazdi eleje, se lahko dosti zrnja zgubi. Posebno pšenice, še več pa ousa. Kar je njiva požeta jo preča preorite ali prekopajte. Za zguod-njim krompirjem an žitom sejte činkvan-tin, ajdo (screzino), rjepo; sadite tud pozno zejé. činkvantinu, ajdi an rjepi
111 n m i n iniiiiiiiMiin n n 111 u i m iniMim um
muorate dobro pognojit. U tjem času so narbuojša umetna gnojila, ker se hitro stopijo, če ste parvemu krompirju dobro gnojili s hljeuskim gnojem, za drugi par-djelek ni trjeba gnojiti. Zeju gnojite z gnojnico, s.jerku pa z dušičnimi gnojili. Poberite u pravem času z njive tud suh fižou, de se ne osuje an porazgubi.
... u vinogradu
Ljetošnje poljetje je zlo dažeuno, zar tuo muorate še enkrat žveplat vinjike. Posebno muorate gledat na mlade vinji-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIRIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIllilllllIllllll!
no plesen (muto). Kaduór je c j epu u zeleno, naj ne pozabi škropit tud cepičeu. Tale mjesac tud lahko ejepite vinjike na oko. Iz vinograda proč spravite ple-veu an poganke iz divje podlage. Nimar debro prekopavajte vinograd, de bo ostar la u zemji mokruota, ki pomaga debele-nje an zrejanje grozduja. Francuoski pregovor pravi, de vaja za vinograd u tjem času več enkratno kopanje ku dvar kratno zalivanje.
...u kljeti
Tale mjesac pretočite vino u butilje. a muorate gledat, de ne pride vino u dotik z ajarjom. Pogledejte, če so sodi zaliti! Vinu dodajte 5 do 10 gramu bisul-fita, de ga s tjem ubranite usjeh bolezni. Kljet odperjajte u hladnih urah.
Illllllllll i: < I I I I IIUI I III | III 11 I I I I lilll l lilllllllllllllliuri |i|!|||!|i|i|||jli
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
Kako je trjeba napajat živino?
Voda je takuó potrjebna za živenje ku fuotar. Živina buj težkuo prenaša žejo ku lakoto, živina si ne more u svojem telesu nabjerat razerve vode, medtjem ku si lahko nardi rezervno hrano, živau uzdarži brez hrane tarkaj časa, de po-nuca do 50% staničnih beljakovin (albumine) svojega telesa, medtjem ku pogine že, če izgubi 10% vode telesnega sestava,
Par odrasli živini tvori voda nad 50% telesne teže, par mladi pa veliko več. Takuó je na primer u telesu teleta (novorojenega) 75 do 80% žive težs voda, po petih mjescih starosti okuol 68%. par odrasli živini pa okuol 55%. U telesu suhe, slabo fuotrane živali je procent vode veliko večji ku u telesu dobro fuctrane živine.
Teluó od živine oddaja vodo par dihanju, par izhlapevanju kože (transpiracija), par potenju, s scanjem, z mljekom an takuó naprej. Izgubljeno vodo pa nadomesti živina ne samo par napajanju, ampà tud z vodo, ki je u fuotru, posebno u zelenem.
Od domačih živali nuca u primieri z živo težo največ vode prašič, najmanj pa ouca an perutnina (kokoši, gosi, race itd.). Od goveje živine ponuca par ’dnakim fuotru največ vode visoko mou-zna krava, malo manj živina, ki djela, najmanj pa odrasu pitan vol.
živina, ki pase an ki muora prehodit dougo pot do vode, že zavoj poti ponuca več vode an energije, kar gre lahko na škodo mlječnosti an povečanju žive teže. Živina nuca veliko več vode u suhih, gorkih poljetnih dneh ku u zimskem času.
Napajajte živino najmanj dvakrat na dan, u poljetnih dneh pa almanj trikrat. Živine ne smijete napajat s preveč marzlo al z umazano vodo; za brejo živino je nagobarno, de povarže.
Kopitarji (konj, mula, muš itd.) nu-cajo manj vode, posebno mule am muši, pa tud nekatjere konjske rase. Konj se zlo lahko prehladi par napajanju, še prù posebno je trjeba gledat par napajanju mladih konj.
Konj je po svoji naravi zlo čista živau an bo rajši tarpeu žejo, kakor bi piu umazano vodo. čeglih konj ne nuca takuó dosti vode kakor krava, bi rad več-
krat più. Zatuó je trjeba konja napajat najmanj trikrat na dan. Ugrjetega konja napajajte, če ie star, po dveh, mladega pa šele po treh urah počitka. Ne-katjeri strokounjaki parporočajo, naj se da konju, ki ni preveč ugr.iet, pred fuo-tranjem malo vode, de buj lahko jé. Kadar med djelom al na poti napajate ugrjetega konja, je dobro, de potrosite po vodi malo sena al otrobu, de žejna
živau ne bo preveč hitro pila.
Prašič je narbuj žejna živau, saj nuca 6 do 8 litru vode na vsak kg suhega fuo-tra. Ouca nuca le okuol dva litra vode na en kilogram suhega fuotra. Znano je, de u nekatjerih kolonialnih daželah u času paše ouc ne napajajo. Mastnoreps ouce uzdaržijo po več mjeseceu brez vode. Koza ponuca malo več vode, ker je
ponavad tud buj mouzna kot ouca, 'iiìiiiiiiiwiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiuiiiuiiiuiiiuiuiiiniiiuiHiHiiiuiiiHiiiuiiiHiiiuiiiuiiiniii n i m i i 1111i h iti h iiththi
Nekaj besed o mljeku
Kar ste pomouzli kravo, odnesite mlje-ko preča iz hljeva, de se ne nauzame smardljivih plinou an bakterij an ga tud preča precedite. Umazanija, ki pride med moužo u mljeko, mu poslabša kualiteto an mu zmanjšuje tarpežnost.
Za mljeko precedit se nucajo cedila več sort. Važno je sito, ki muora biti gosto an če je le mogoče doplo; med niti dajte čistilno vato (bombaž) ali čisto cunjo, ki jo usakikrat, operete an prekuhate; vato pa varžite u ogenj.
Mljeko je dobra hrana za. bakterije, ki se posebno u gorkem mljeku množijo zlo hitro. Par toploti 20 do 25 gradu C se zlo razvijajo mlječnokislinske bakterije, ki storijo skisat mljeko. De se ohrani mljeko dougo časa sladkuó an frišno, ga muorate preča po precejanju ohladit. Posodo z mljekom postavite u marzlo vodo, ki jo večkrat menjajte, mljeko tud večkrat premješajte, de se dnakomjerno ohlaja. Buojše an tuj hitro se ohladi mljeko u marzli tekoči vodi, marzlem vodnjaku al podzemeljski jami. Ohlajeno mljeko daržite u hladnem prastoru, de se mu temperatura spet ne uzdigne. Mraz zadaržuje razvoj bakterij, kakor hitro pa se mljeko ogreje, se spet množijo.
Ce nosite mljeko u mlekarno ne smijete nikul mješati večernega an jutranjega mljeka, če ga niste prej dobro ohladil. Ce zmiešate marzlo večerno an toplo jutranje mljeko, ima tista mješanica glih ta pravo toploto za dobar razvoj mlječ-no-kislinskih bakterij, ki mljeko preča skisajo.
Ce nosite mljeko u mlekarno, muorate gledat, de pride neizpremenjeno na določen kraj. Zlo važno je u ka.jšnih po-
sodah ga nosite. Posode muorajo bit iz pocinjene pločevine (latta zingata), ki se dobro zapjerajo. De se mljeko preveč ne ubije, muorajo bit posode poune.
Mlekarska posoda ne smije bit željezna al arjava, lahko pa je lončena, steklena, porcelanasta ai iz pocinjene pločevine. Lesene so samo pinje an parprave za iz-djelavo sira an masla, ker se les težko čisti. Usa mlekarska posoda muora bit zlo čista. Po usakem nucu jo splaknite najprej u marzli vodi, potlé umijte u vroči raztopini sode al j apna, potlé splaknite an posušite s čisto cunjo al še. buojš na soncu. Mlekarske posode ne smijete nikul nucat u druge nam jene.
De obdaržite posodo zarjes čisto an brez škodljivih bakterij, prekuhajte posodo večkrat u pepeunem lugu, leseno posodo pa umijte z japnenim mljekom, posušite na soncu an potlé spet umijte. U marzli vodi splaknujete posodo zatuó, de izperete mlječno beljakovino, ki bi u vročini stardjela an se nabrala na posodi.
Vjedite, de je uržuh škuažej usjem napakam mljeka umazanija (umazano mlekarsko orodje, posoda, umazano vime, umazani hljevi an brez aj ar j a,-umazane kljeti itd.). Malokdaj pridejo mlječne napake zavoj slabega an nepravilnega fuotranja al boljezni krau.
Napake mljeka se pokažejo preča po mouži al pa malo buj pozno. Napake, ki se pokažejo preča, pouzroča boljezen krau an slab fuotar. Napake mljeka, ki se pokažejo u spravljenem mljeku, pou-zročajo razni škodljivi mikroorganizmi, ki so paršli u mljeko, na mlječne posode an u skrambe zavoj nemarnosti an umazanije.
Krave Voli Jenice Teleta Ovce Jagnjeta Kozliči
Prešiči (100 do 150 kg) »	400	»	420
ŽIVINA ZA REJO
Po kg.
L.	210 do	230
»	230	»	250
»	225	»	245
»	430	»	450
»	150	»	160
»	325	»	355
»	370	»	390
Krave mlekarice Jenice
Prešiči do 20 kg
PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA
Po glavi L. 135000 do 170000 » 133000 » 177000 »	11250	»	15250
Po kg.
Kokoši	L.	550 do		600
Piščanci	»	800	»	850
Race	»	500	»	600
Purani (dindie)	»	500	»	550
Zajci	»	265	»	280
Jajca (usako)	»	21	»	22
ŽITARICE				
		Po kuintalu		
Pšenica	L.	7200 do		7400
Sjerak	»	4100	»	4300
Pšenična moka (0)	»	9400	»	9450
Sjerkova moka	»	4900	»	5100
Otrobi	»	2100	»	2300
Bukovi hlodi Orjehovi hlodi Cerješnjovi hlodi Smrekovi hlodi Jesenovi hlodi
GRADBENI LES
Po kubičnem m. L. 15000 do 17000 » 18500 » 21500 » 17500 » 19000 » 18000 » 18500 » 19000 » 20500
DRVA IN OGLJE
Po kuintalu
Bukova suhe	L.	720 do	800
Druga mehka drva	»	510 »	590
Oglje	»	2900 »	3000
SADJE IN ZELENJAVA			
		Po kg.	
Breskve	L.	100 do	120
Krompir	»	30 »	40
Solata	»	120 »	250
Radič	»	50 »	130
SER AN MASLO			
		Po kg.	
Sir do 2 mjesca star	L.	445 do	500
Sir čez 2 mjesca star	»	640 »	700
Mlekamiško maslo	»	915 »	950
Doma izdelano maslo	»	800 »	850
Menjava	denarja
Zlata šterlina	6100—6200
Napoleon	4600—4675
Dolar USA	625—626
Dolar Kanada	630—632
Šterlina karta	1700—1722
Francoski frank	170—172
švicarski frank	146—147
Belgijski frank	12—12 25
Argentinski peso	23—24
Urugvajski peso	190—195
Brazilski kruzir	10,50—11
Avstrijski šiling	24—24,50
Nemški mark	145—147
Dinar	120—130
Zlato	715—720
Srebro	18400—18900
11.
PASTIRCI
IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,
^Zdaj se mu je zdel Ferjanč ves druga-s^n ocl kadarkoli poprej. Tudi gmajna r’Ul je zdela vsa spremenjena, Dreve-■ grmovje, skale, trate, sonce — vse je j. 0 svetlejše. In vse mu je bilo tako Ijj Cel° Terezka — da, tudi Terezka, seveda — Ferjanč, da je le živel, ie bilo glavno.
^azadnje se je nalahno pomuznil k Po ari^u' perianč ga je nekoliko začuden ®dal- Ali je mar res že pozabil na lila-Ott0 ■ ^ ga zaP°dii- Zopet je zaprl eno se motil z uro.
>>Ali bo tekla?« je vprašal Lenart. ^erjanč je molčal.
^ nart se je spomnil nečesa drugega. 5 bo, kadar pojde Ferjanč h gugalni-
co
t
tov.
Cjl
*>i
bteva skrb mu je legla na srce. Rad
^ bil čim prej iznebil te teže.
se ne greš guncat?«
'tov;..
-’e izpljunil, a mu še vedno ni
odgovoril. Še nekaj časa je drezal v kolesje. Potem se je dvignil. Ne da bi katero rekel, je odšel navzdol, proti plotu.
Lenart mu je sledil s tesnobo v srcu.
Ferjanč je položil uro na skalo. Zagrabil je z obema rokama za kole in se zavihtel na plot.
»Nikari!« je zakričal Lenart.
Več ni mogel spraviti iz sebe.
Tovariš se ni zmenil za to. še ozrl se ni, Je bil že tak. Sedel je v gugalnico. Preden jo je zagnal, preden je utegnil Lenart še enkrat zavpiti, ie nekaj hrest-nilo. Ferjanč je zakrilil z rokama. Cep-nil je na plot, s plota se je prevalil na gmajno.
Pobral se je ves rdeč v obraz in s pogledom le mimogrede ošinil tovariša. Stopil je h gugalnici in pogledal prelom. Ni bil prelom, bila je gladka zareza. Nesel je obraz čisto blizu — da, sveža zareza.
Okrenil se je do Lenarta, ki je stal ko okamenel, bled v lice.
»Kdo mi je zarezal gugalnico?«
Lenart je molčal. Saj ni hotel tajiti, toda tedaj bi ne spravil niti najmanjšega glasu iz grla.
Ferjanč je stopil prav do njega, stiskal je pesti.
»Kdo je to naredil?«
»Jaz,« je dahnil Lenart komaj slišno.
Ferjanč se je umaknil za korak. Eno cko je bil narahlo zaprl, drugo mu ie izražalo globoko zaničevanje. Iznenada je planil na Lenarta in ga podrl na tla. Obdeloval ga je s pestmi.
Da, saj bi se Lenart branil, pobegnil, toda bil je brez moči. Ne brez vsake telesne, ampak brez duševne moči. Sprejemal je udarce v zavesti, da jih je zaslužil. Z rokama si .ie zakrival le obraz.
»Pusti ga!« ie vpila Terezka vsa v joku. »Ferjanč, razbojnik, pusti ga! Povedala bom ! Ce ti pa rečem, da bom vse povedala doma!«
Res, Ferjanč ga je nehal pestiti. Ne zaradi tega, ker se je morda zbal Terezki-ne grožnje. Pretepati koga, ki se ne brani — ali je to mar komu podobno? Do take mevže ni mogel občutiti več ieze, ampak le prezir.
Lenart je zajokal. Ne toliko zaradi udarcev. Tedaj se mu je bil do konca razrešil vozel, ki ga je od prejšnjega večera tiščal v prsih. Bridkost, ki mu do tistega trenutka ni mogla v solze, mu je prekipela čez rob. Jokal je milo, zateglo, iz vsega srca. Jokal je zaradi olajšanja.
Ferjanč je pobral uro in sedel pod grm. Ves čas ni umaknil oči od kolesja. Terezka je tiho čepela in milo pogledovala Lenarta. Ko se je ta izjokal, se je pomaknil bliže, a je Ferjanču in Terezki obračal hrbet. Sramoval se je objokanega obraza. Zdaj pa jdaj ie težko zahlipal.
Tišina. Bilo je, kakor da je nekaj težkega leglo nad gmajno. Tudi Ferjanč ni imel več pravega veselja z uro. Vedno pogosteje je dvigal glavo in pogledoval Lenarta. Kaj, če mu je zarezal gugalnico zaradi hlačic! Prav za prav bi ga ne bil smel nabiti. Tega ne bo konca. Ali naj mar vedno posedajo vsak zase in napihujejo šobe?
Vtaknil je muho v kolesje, jo obesil in zagnal. V uri se je nekaj zganilo, zapelo: tek — tek!
»Glei, Lenart, ura teče!«
Res, Lenart je pokazal obraz, še je imel objokana lica, a mu je vedra luč siiala iz oči. Počutil se je lahkega, kakor
da je izjokal vso grdo naplavino prejšnj ga dne z grehom vred... Nasmehnil : je.
Kmalu nato so vsi trije stikali glave i gledali v uro.
»Ali jo bomo imeli na paši?« je vpra.š: Lenart.
»V kolibo jo bomo obesili.«
Ferjanč se je ves razgovoril. Trdil j da je ura še čisto dobra, le nekaj se i premaknilo v nji. Bo že iztaknil, kaj manjka. Ko bo večji, se pojde učit z urarja. Takrat bo nosil veliko ženno ur s srebrno verižico.
»Tudi pri nas imamo staro uro,« je pc vedala Terezka. »Kazalec lahko prine sem.«
»Kar prinesi ga.«
Ferjanč in Lenart nista zapodila pasti rice. Zanaprej je bila brez ugovora spre jeta v njuno družbo.
Opoldne sta Lenart in Terezka delila Ferjančem kosilo.
Lenart je bil izmučen, sedečemu so le zle vkup oči. Legel je na travo in v tre nutku zaspal. Sanjalo se mu je, da sed na muhi velikanske ure, ki ga v mogoč nem loku nosi od obzorja do obzorja ...
KONEC.
Stran 4
»MATAJUR«-
■ Štev. 93
# ^
Za naše mlade bralce
F. BEVK :
TBIUOMID
 .....................    ""Utrnil......................  H Hill"1....................  ""tlim".......n........."Hlinil""
Trije bratje iz Telebanov so nekoč šli na Tatarsko. Hoteli so se naučiti tatar-ščine, a sc bili prekratke pameti in pretrdih glav. Ko so se vračali domov v Telebane, so znali samo tri besede. Prva je bila »mi«, druga »dolgovi«, a tretja »krajcar«.
Med potjo so zagledali na cesti mrliča. Bil je to potnik, ki so ga razbojniki ubili in oropali.
Trije Telebani so bili dobrega srca, nesrečnik se jim je smilil, dolgo so stali ob njem in ga gledali. Prav tedaj je prijez-dil po cesti tatarski policaj. Zagledal je mrliča, ob njem tri brate Telebane in se je ustavil.
»Kdo je umoril tega moža?« je vprašal tatarski.
Telebani so mu odgovarjali s tremi tatarskimi besedami, ki so jih znali.
»Mi«, je dejal prvi.
»Zakaj pa ste ga umorili?« je vprašal policaj.
»Dolgovi«, je rekel drugi.
»Zaradi dolgov ste ga? Koliko pa vam je bil dolžan?«
»Krajcar«, je zinil tretji Teleban.
Ko je policaj to slišal, je zvezal vse tri Telebane in jih odpeljal pred sodnika.
Trije bratje so tudi pred sodnikom ponovili, kar so že rekli policaju. Zato so jih vrgli v ječo, da jih obsodijo na smrt.
Sodnik pa je bil moder mož in se je zamislil nad Telebani. Čudno se mu je zdelo, da bi morilci kar tako priznali svojo krivdo. Kaj takega se še ni primerilo. Posumil je. da se trije bratje morda niso najedli pameti z veliko žlico. Sklenil je, da bo preizkusil, kolikšna je
njihova neumnost.
Ukazal je prinesti dve skledi in jih postaviti pred Telebane. V prvi so bile črne češnje, a v drugi črni hrošči. Hrošči so gomazeli in poizkušali pobegniti na vse strani.
»Pojejmo najprej te češnje, da nam ne utečejo,« so vzklikali Telebani drug drugemu in segali po hroščih.
»Sodniku je bilo takoj jasno, kako je z njihovo pametjo. Izpustil jih je iz ječe, da so se vrnili v Telebane. Doma so se na vsa usta hvalili, kako so se samo s tremi besedami dobro sporazumeli s Tatarji.
Kloča an račica
Adnà raca je znesla jajca kloči u gnjezdo. Izvalili so se piščanci. Tadd je zagledala mati kloča, kakuó je veljezu iz adnegà jajca zlo čudan piščanček. Imen je velik rumen klun an rumeno kožico med nožicami an je hitro skočil iz gnjezda.
»Duo pa si?« se je začudila kloča.
»Ga, ga, račica sem!«
»Kam pa greš, soj si majhna?«
»U potok se grem igrat!« se je hualila raca. »Ne bojim se vode ku piščanci!«
Ker pa je bla račica švoh an neizkušena, jo je odnesla voda. Potlé jo je rešila mati kloča s svojim kljunom.
Vidite? človek ne smije nikul preveč hualiti svojih moči.
PASTIRČEK
ffiiiiiiiJiiiii 11 ii 11 li i iiiiririi 11 riiriiiimiiiiiiiiii iiiiiiriii lili 11 hiiii 11 m 1111111 i i.i mi iimiiht rniurirri mii
Škrat an jaoar
llllllllllllllllllllllll llllll Hllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll fllllimilllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllll
(Izvirna pravljica iz Nediške doline)
Zec
an zemja
Dan bót je džau zéc zemji: »A te se ne pohoniš maj? A stojiš simpri ta na tjem puoštu?«
»Motiš se, ne džala zemja, »ja jo se honim več kuj ti.«
»čemo vidati,« e džau zéc an začeu tejči. Dougo časa e teku an nazadnje e se ustavu. Bi e siguran, k’ e vinču; potem e vidu, k’ na je zemja še pod njegovimi nogami.
Spek e začeu tejči an e teku, fin k’ o nje krepu.
Filip Balantov je biu adàn tih narbuj kuražnih jagru u Matajure, pa tud nje-gà je marsikadà uozu škrat.
Njekšno nedejo je biu šu. na jago pred dném. Prehodu je use planine, use trau-nike, use hosti okuol Matajura, pa nikjer nobednega sledu od zajca. Kadar tru-dan, lačan an žalostan se je vraču danni, je zagledu na 'dni skali adnegà mo-žiča ardečo oblječenega, z ardeča kapco, ne buj velikega ku tri pedine. Možič se je režu pruot Filipu an mu je kazu jezik.
Filip je hitro zastopu, de tist možič je biu škratac, ki se mu je špot djelu, ker je šu prazan damai. Filipa je popadla jeza; je namjeru pušo an ustre iu pruot možiču. Ardeči možič je uloviu use kugle u pest an jih je vargu spet pruot Filipu. Spet je Filip ustrjelu an spet mu je škratac vargu kugle nazaj. Ves razkačen od jeze, je Filip skoču pruot škratu za ga omlatit do smarti; pa kadar ga je teu zgrabit, se je tele spremenu u zajca an je začeu tejč gor po brjegu, de se je kadilo za njim. Filip je teku za njim ani streju kar je mu. Takuó, zaje naprej an Filip za njim, dok njesta paršla gor na varh Matajura. Zajc se je partisnu u njekšan garmič an Filip je sedau na adàn kaman z namjerjeno pušo.
Paršld je tamà an o zajcu ni bilo ne duha ne sluha. Filip se je muoru podat naprej, a kadar je teu gor ustat, se nje mogu odtargat od kamana na katjerem je sedéu. Zastonj se je uperju za gor
ustat, an takuó uso nuoč je muoru se-djet na tistem kamanu. Skadila se je usa njegova kuraža, tresu se je od strahu ku šiba na vodi; molu je rožar, molil je za te narbuj zapuščene duše u vicah. Premišljavu je de kakuó ga je škrat uo-zoi an je spozmi, de Buoh ga je poštra-fu zatuó, ker tist dan je šil na jago brez bit par sveti maši. Ves obupan se je obarnil pruot Stari gori an je na uso muoč prosu Mater božjo, de naj mu pomaga še ankrat gor ustat.
Ankrat je pasu maihan puobič blizu morja krave, auce an koze. Bilo ie popu-dan an vroče sonce je žgalo. Kar puobič zagleda tri ljepe čečč, ki so spale na mehki travi. Bile so vile. Zlo so bile ljepe, pa tud zlo podobne so si bile. Mjer-no so ležale an zd.ielo se je, de sladkuó spijo. Puobič niti malo ni mislu, de so tiste ljepe čečč 'vile. Mislu je, de so navadne če té, ki so se utrudile an so legnile an zaspale.
»Sonce jih bo ožgalo,« misli puobič sam par sebi. »škoda takuó l.iepih obrazu! Muoram jim pomagat.«
Splezu je na lipo, ki je bila tam blizu, nalomu nekaj vej an jih zasadu okuol čeč takuó, de jih sonce ni moglo več žgati.
Preča potlé so se vile zbudile an usta-le. Začele so se čudit an spraševat, ka-duó je biu takuó usmiljen, de jih je ubranu pred soncem. (Dobro pa so use vjedale kaj se je bilo zgodilo, ker vile nikul ne spe, a m pa se samo djelajo, ku de bi spale. Spraševale so samo zato, de vidijo, al se bo puobič oglasu al ne).
Pastirček pa se ni oglasu, ampà je teu zbježat, ker u vile ni mogu gledat; lasje so se jim preveč bleščali. Svjetili so se ku pravo zlato. U tistem momentu so bile use tri par njem. Ni jim mogu zbježat. Popraševale so ga, kaj če imjet za Ion, ker jih je obvarovau pred soncem.
Č. J. - GRADNIK:
VOJSKA
Puobič pa se ni upu nič prositi. Ponujale so mu čuden žakjič, ki ni u njem nikul zmanjkalo cekinu. A pastirček ni teu tistega, ker denarja še pOznoi ni. De bi se pa z denarjem samo igru an ga ogledavu, tud ni teu, ker denar je mar-tu, on pa je imeu žive krave an ouce, ki so mu bile nad use. Kar so vile tuo vi-dale, so mu j ale:
»Kar boš zvičer gnil damii, boš čil za sabo od morja sem zvonenje useh suurt zvoncu, pa ne smiješ med potjo nazaj gledat, dok ne prideš damai.«
Tuo so jale an ušlč.
Sada je puobič selé spoznal, de tuo nje-so bile navadne čečč ku druge, ampà viš-no vile.
Počasi se je sonce buj an buj nagibalo u morje an pastirček žene svoj trop damai. Buj ku se je bližu duomu, buj močno zvonenje je čil za harbatom. A pozabu je, kar so mu bile vile povjedale. Kar je biu že na pol poti, se obarne, de vidi, kaduó žene za njim tarkaj blagà. Pa zagledu je velik trop ovac, krau an koz, ki so šle iz morja za njegovim blagom. U momentu pa, ku je pogledu nazaj, je use henjalo hoditi na suho iz morja. Samo tist trop je šol z njim damai, ki je biu že zunaj, če bi pastirček ne biu pogledu nazaj, bi imeu zlo dosti blaga; pa saj mu je bilo tud tuo zadost, ker je tud ubogim sosedom dau nekaj blaga, ki so mu ga bile vile pral čudno dale za Ion.
To je bila vojska — sami generali!
S šibami so v rokah se na boj podali.
To je bila sila, da strmel je svet! če bi bil še eden, bi bilo jih pet.
Kot pri vsaki vojski vidiš Se na sliki, bili so tu pešci, bili konjeniki.
Šibe so držali kakor bajonete, najti pa sovražne niso mogli čete.
Če bi jo kje našli,
— joj, kaj bi počeli!
več še bi jih padlo, kot so zdaj jih šteli.
Vojska stopa, stopa, lahka pot povsodi, njih najmlajši bratec zdai to vojsko vodi.
y<3AGmi
Vojskovodja pade,
— v kakšni si težavi v vojski! — ali kmalu se na noge spravi.
Belo res je — dan pa ni, črno je — niso noči, je zeleno — a ni trava, rep ima — vendar ni krava.
(votvus)
Belo je ko goska, hodi kakor goska, dere se ko goska, vendar pa ni goska.
(dosco)
Če bogat ga vidi — jo pobriše, siromak ga zbira poleg hiše.
((ono)
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Oorlc»
jBjudska	pratica:ŽGI!3 jč	ilUjŠčI kot Zl006j
7\
.vi
t.j,.r	fi/,/;!1
IT11 ; l/VUt/r, /,	-	,
Li
/1 'X 1
E
'O
1
m'H/
Zlodej pride iskat dela k kmetu. Pogodita se za tri dni in sicer, če zlodej opravi vsa dela, bo kmetova duša njegova, drugače bo moral pa zlodej plačati kme-
ta z zlatom. Prvi dan mu kmet ukaže naj gre za deveto goro in tam naj pokosi devet travnikov, seno posuši in naj ga pripelje še isti dan pred sončnim zato-
nom domov. Zlodej vstane zgodaj zjutraj in se poda na omenjeni kraj. S svojo peklensko močjo v trenutku pokosi vseh devet travnikov, seno posuši in ga pripe-
lje ob določenem času domov. Drugi dan pelje kmet zlodeja v oddaljen gozd in mu ukaže, naj še pred sončnim zatonom poseka ves gozd, drva razžaga in zloži v
lepe skladovnice. Tudi tega dela se I,e ustraši zlodej. Ko pride kmet na lice sta se zadovoljno posmeje, ker vidi kaktf
«f
dobrega hlapca ima. Vendar je zvečer
m
L
velikih skrbeh, ker ne ve kaj naj bi dal delati zlodeju, da ga ne bi premagal. Žena mu svetuje naj se naredi bolnega, češ da bo ona ukazovala. Pokliče zlodeja
v hlev in mu veli naj umije črno kravo, da bo postala bela kot sneg. Zlodej se loti dela in bolj ko umiva, boli postaja krava črna. Umiva ves dan, a krava ie še
vedno črna. Žena se mu pa zadovoljno za njegovim hrbtom smeje. Ko vidi, da zlodej ne more umiti črne krave ga pokliče v hišo in mu ukaže naj ujame glas
zvončka, ki ga je imela v roki. Nič ne pomaga njegova peklenska zvitost, hote ali nehote je moral dati ženi mošnjo cekinov, sam pa zbeži tuleč med bliski in
grmenjem, da se je kar kadilo za Od tistih časov se zlodej več ne ponU za hlapca tja, kjer žene gospodarijo, ti te so hujše kot sam zlodej.