PODLISTEK. Sedem prošenj materam in očetom, (Anton Ma.rtin Siouuek. Drobtinice, 1. 1846, str. 380, sl.) (Dalje.) 5. Skrbite otrokom za potrebep strah! Prvi strah mora biti Siba. Brezovo olje zaceli razvade mladih dni in šiba novo mašo poje, to je: izredi pridne otroke! A.ko dete pri dveh letih pe uboga, le hitro mu s šibo pomagaj; hudoba — pravi sv. Duh — je globoko vsajena v dečkovo srce, šiba jo bo izpodbila. Ne igraj se s šibo, šiba mora biti sveta re6,. Ne tepi v jezi; jeza je iz pekla, iz pekla pa kaj dobrega ne pride. Ne tepi preveS; kar je preostro, se radto skrha in dobi šrbine, ki se težko izbrusijo. Ne tepi premalo ali presladko; mectena potica (gibapica) pi zdrava, od nje rad trebub boli, od sladkauja pa srce. Ne tepi po krivici, da bi enega oiroka ubi}al, drugega pa lizal in zagovarjal, pa mu potuho dajal; ampak po zasluženju, da pore6e, kakor je rekla svoje dni dobra hči svojemu o6etu: ,,O6e, le tepite me, saj sem zaslužilaj!" Kar je pri otrocih Šibe premalo, bo palice prevefe. Drugi strah otrokom mora biti izguba vaSe ljubeznl. Nikakor, da bi jim delali obljube in si z darovi kupovali, da bi vas ubogali, reko6: b,Ančka, idi zibjat, ti bom pa medeka dala." — ,,,Tone, idi SBDje past, boS pa orehov dobil" itd, Brez vsake obljube mora iti ip 2e prav pridpo stori, paj kaj dobi. Tirjati otroci staršev nikoli ne smejo, le poprositi jim gre. Zamera starišev jih mora bolj boleti ko skala za nohtom. Tretji strah za otroke paj bozamerabožj a. Pravite otrokom, kaldo hudo se 61ovek'u godi, ki Boga zapusti. Greh na vesti jih' mora huje pe6i, kakor žare6i ogel pa roki. 6. Skrbite otrokom za pošteno tov. a r i 5 i j o. Ne dovolite jim se potepati; izvolite jim sami poštene tovariše in toviariSice, naj se ž njimi veselijo, igrajo in ska6ejo. Otrok ne more biti sam, sam je le volk. Glejte pa skrbno, kaj otroci po6nejo; ena grintova ovca celo 6redo potvari, Odraš6epim preskrbite dobro službo pri poštepih ljudeh, pa tudi ob 6asu poštenega tovariša ali tovarišico v zakon. Toda ne siliti, teraveft le svetovati v službo ali pa v zakop je stari&ev prava praivica. Prisiljena re6 ni dobra, pa tudi na cesti pregrehe se prava sre6,a ne najde. PoStepa tovarišija zlata re6, slaba tovariSija in pa smola na sukpji. 7. Skrbite otrokom zapiobožnost. Pobožnemu kristjanu so potrebne tri svete re6i: prvi6 vsako jutro ip vsak večer moliti. Rajši pusti ži- vino brez krme, kaikor otroke brez molitve. Ne veliko, le sveti križ, pa dober namen storiti, jih iz mladega pavadite. Ako Boga ne bodo pozabili, jih tudi Bog ne bo pozabil. Druga re6, ki je pobožnemu kristjanu potrebna, je: vsako nedeljo in zapovedan praznik zahajati k službi božji in k božji besedi. Otroci zdivjajo, ako pridtejo malokedaj v cerkev; takih pi nebeško kraljestvo. Gorje starišem, ki sami ne grejo v ne^ešiko kraljestvo in tudi otrokora branijo. |Ta3cili sodba bo strašna. Tretja rec, pobožnemu kristjanu je potrebno pogosto prejemanje svetih zakramentov. Mladeni6i iii deklice od 15.. leta naj po navadi vsak meseo ali vsaj vsako osmo nedeljo gredo k spovedi, Pogosta spovetl jih bo obvarovala skrivnili sovražnikov, potrgala skrivne zanjke, premagala zapeljevanje, jilt posvarila ip poucila v takih re6eh, o katerih s(ariši ali ne ve. do ali ne raorejo vedeti. Pogosta sveta spoved je roka božja za mlade ljudi, pogosto sveto obh*ajilo pa nebeški studenec. ,,'Jaz sem vinska trta", veli Jezus, ,,vi ste iMoje mladjke"; najlepše raladike so mladi ljudje. Mlado srcc ho6e ljubiti, ako ne ljubi Jezusa, Ijubi pregrešen svet. Mlado srce mora ljubiti, ljubezen je njega živlenje. ,,Jaz sem pot, resnica in življenje", govori Jezus. Mlado srce is^e, koga bi ljubilo; usmiljeni Jezus i'š6e srce, ki bi ga ljubilo in kli6e: ,,Sip! h6er! daj meni svoje srce!" Vse to se zgodi po vrednem sv. obha.jilu. In kakor se jagpjeta od zelenja lepo oinlaclijo, rožice od jutranje rose lepše razcveto, eaako oživijo niladeni6i in deklice po vrednem, pogostem svetem obha.jilu. Kdo bi jim pe priporočal? Poredko k božji mizi hoditi je lenoba k službi božji, ]e naglaven greh^ Tako se pobožno živi, 6e se za te tri reci skrbi. ,,Pobožrtost je pa za vse dobra", u6i sv. Pavel; ,,ona ima obljube tega in prihodnjega življenja". Preljubi o6etje in ve matere! Sre6a ali nesre6a prihodnjih dni leži v vaših rokah in to so vaši otroci, Kako jih boste izredili, take ease, slabe in dobre, bomo imeli mi, šibo krvavo ali zlato krono pa vi pri svojih otrocih. Vsaki dap prosite v svetem o6epalu, naj bi Bog uslišal vaših sedem proSenj, ki jih vsebuje Gospociova molitev; ob, prosim vas v imenu svetega Boga, uslišite tudi vi sedem proSenj za dobro vzgojo otrok. Le sajno štiri re6i so vam potrebpe, da dopolnite teli sedem pro&enj: Učite, svarite, s šibo po... in pa moliti vsaki dap, pri vsaki sveti maši, naj Bog da otrokom pravo pamet. Le za trtojno suk.njo skrbite otrokom: za poStenost, delavnost ip pobožnost; vse drugo jim bo uavrženo; za to vas prosim. Ako prošnja pri vas pe velja, naj vas vzdrami Šiba božja, s katero žuga praviftpi Bog v II. bukvah Mojzesu v 20. poglavju, v 5. vrsti, reko6: M,j,az Gospod tvoj Bog, mo6en Bog, ki drugega zraven sebe pe trpim in kaznujeiii hudobije o6etov pa otrocih do tretjega in 6etrtega zaroda pri teh, ki uie sovražijo." ŠJba novo maSo poje. (Slomštk, Drobtinice 1848j. ,,Neumnost se trdo otroku srca drži; Siba strahovalka jo izpodi", govori modri Salomon v bukvah. pripovesti 22, 15. Želje ip misli eloveSkega srca so v duhu nagpjene od njegovih mladih dni, in naj se prepusti svojemu nagibu, globeje ip globeje v hudo zagazi, Otrob raste, pa tudi hudobija raste ž n]im, dokler ga celo ne zaraste, časno in večno nesre6negia stori. Neumnost in hudobija dve sestri, se srca otrok globoko prlmeta, uci modri Salomon, ip kido jih bo odpodil? ,,Siba strahovalka jih odpodi", nadaljuje sam. Opa poravna otroku misljenje in poželenje iz hudega pa dobro. Treh re6i je treba v tein dobro pomniti. 1. Neumpost in hudobija se otrogkega srca držL Ceravno vse ljudi hudo ne mika enakto, ip izkušajava, ki ene vle6e, druge le rahlo opominja; pa vendar so vsi več v hudo, kot v dobro nagnjeni, in 6utijo v, sebi postavo pregrehe. katere se le iznebijo po milosti Kristusovi. Mo6ne,jše strasti vstajajo v srcu mladepiea, kakor so se v sreu otroka zmezile; pa tudi otrok. ni brez hudega nagpepja, Hudega seine se porodi z otrokom ip ima svojo cimo v srcu; ako se jo zarano no izdere, radia mo6no požene. StariŠi po smejo nikdar pozabiti, da otroci popolnoma niso, ampak potrebni, cla se popravijo. Res ljubeznjivo je d'ete, katerega je gola nedolžnost; pa njegove napake ne videti, jih izgovarjati in zanemarjati, prida nikdar ne prinese. 2. Hudobija se mora otroku iztrebiti iz srca, Ne odlagaj otroka svariti ip strahovati, da mladenič tvojemu strahu ne odraste. Sibko drevesce lahko pagneš kamor ho6eš; je mehko ko vosek; lahko mu daš. lepo podobo 6ednosti, Cima hudega Še pi pognala korenine, lahko jo izdereŠ in pokon6aS. Ko so se pa korenine hudobije zarastle, se 6isto ne dajo poruvati. Slabi stariši pravijo, reko6: ,,Pustite, so pa6 otroci, ko bodo odrasli, se faodo tudi izpametovali; zdaj %& niso za to, da bi razumeli, kaj je prav ali pi prav." Kar otroci dobrega ne razumejo, se morajo u6iti; Jiudoba se ž njimi starati ne sme. 3. Siba stcahovalka hudobijo otroku iz srca iaspodi, pa se pe sme s tramom posušiti; zakaj suha šiba se rada zlomi in malo pomaga; Ona mora zai potrebo ])eti, to je modro in po pameti. ,,Ne prizanaŠaj svojim otrokom, da bi jim straliu ne dal; ako ga s šibo udariš, ne bo umrl." Ak.o ga s šibo tepeS, nj&govo dušo pekla rešiš. Komur se Siba mili, svojegaotroka sovraži; kdor ga pa ljubi, ga ima vedno v straKu. ,,Siba in kazen dasta modrost." Prip. 13, 24; 23, 13-14; 29, 15. Naj torej Šiba otroke modro strahuje, potem se mladeniču palice bati treba ne bo in tudi moža tuj* vrata po petah tolkle ne bodo.