Izlxaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
"V'elj a:
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvu „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVII.	V Celovcu, 20. aprila 1898.	Štev. 11.
SM v Prevaljah - prepovedan.
Št. 8168.
Slavnemu katoliško-političnemu in gospodarskemu društvu za Slovence na Koroškem
v Celovcu.
C. kr. okrajno glavarstvo prepoveduje na podlagi § 6 zakona z dné 15. novembra 1867, št. 135 drž. zak. o shodnem pravu, javni shod, katerega hoče, kakor se je dnè 12. aprila t l. naznanilo, prirediti Vaše društvo dné 17. aprila t. 1. po-poludne ob 3. uri v prostorih gostilne pri Steklu v Farni vasi pri Prevaljah, in sicer zato, ker razsaja v Lesah legar in se je bati, da bi se ta bolezen po obiskovalcih shoda dalje razširila in tako lahko škodo trpel občni blagor.
Zoper ta odlok je dopuščen v smislu § 12 shodnega prava rekurz na visoko deželno vlado v Celovcu, kateri se ima v teku osmih dneh tukaj vložiti.
V Velikovcu, dné 13. aprila 1898.
C. kr. okrajni glavar: Kreuter.
Državni zbor.
(Izvirno poročilo iz Dunaja.)
(Konec.)
Naše stališče do novega ministerstva.
0 vladni izjavi so v istej (5.) seji dné 29. marca še govorili posl. Dascynski v imenu socijalnih demokratov; posl. Lupul kot zastopnik Rumunov v Bukovini; krščanski socijalist dr.S ch eicher, ki je v imenu svoje stranke zatrjeval, da se bodo krščanski socialisti v nàrodnih vprašanjih pridružili drugim nemškim strankam, in grof Palfy kot načelnik konservativnih veleposestnikov.
Kot načelnik krščanske slovanske nàrodne zveze je dr. Šušteršič po klubovem naročilu v imenu Slovencev, Slovakov in Rusinov prečita! to-le izjavo :
„Naše stališče je označeno po naših znanih načelih ter s tem, da smo v tesni zvezi s strankami desnice. Mi vstrajamo tudi v bodoče pri adresnem programu strank večine, za katerega vres-ničenje se trudimo v zvezi z drugimi strankami desnice. Sedanji vladi nasproti stojimo mi neodvisni in popolno brez predsodkov.
Vladina izjava sama ni mogla odgovarjati našim željam, ker se je sukala le v splošnih izrazih, ki se morejo različno, da celo nasprotujoče si razlagati. Razun tega pa pogrešamo v tem programu marsikaj, kar bi po našem prepričanji moralo stati v korist države in nàrodov v programu vsake avstrijske vlade. Pred vsem pogrešamo, da se ne povdarja ona podlaga, na kateri treba v sedanji dobi, ko so politične in socijalne razmere zelo zmedene ter je spodkopana vsa oblast, pokladati največjo važnost, namreč verski ozir, kot podlaga postave, reda in miru.
Mi pogrešamo, da vlada ni določno in ne-dvomljivo označila svojega stališča gledé nàrodnih vprašanj v smislu popolne jednakopravnosti vseh nàrodov v državi. To je jedna najvažnejših in najbolj nujnih zahtev naše zveze, v kateri so zbrani zastopniki v pravicah prikrajšanih, da ne rečem zatiranih nàrodnostij, ki so večjidel po vseh deželah, koder bivajo, prisiljeni bojevati obupen boj za svoj obstanek.
Mi opozarjamo le, da navedemo nekaj vzgledov, na že večkrat v zbornici pojasnovane preža-lostne, dan za dnem hujše in neznosnejše razmere Slovencev in Hrvatov v Primorju, Slovencev na Koroškem in Štajerskem. — Jednako nepovoljne so razmere za Rusine v Bukovini, kjer se ne ozirajo na njih politične, kulturne, nàrodne in celo verske ozire. Pa tudi v Galiciji se razmere za Rusine ne morejo imenovati povoljne. Res je, da se je v zadnjih letih nàrodno nasprotstvo v Galiciji nekoliko ublažilo med Rusini in Poljaki, vendar se vladi in njenim uradom, vzlasti nižjim, ne more prihraniti očitanje, da je bila njih naklonjenost nà-rodnemu razvoju Rusinov zelo pomanjkljiva, kar pa sme na podlagi jednakopravnosti zahtevati vsak nàrod od vlade in njenih uradov.
Ysemu temu pa treba še dostaviti, da celo v onih deželah, v katerih so po nas zastopane nà-
rodnosti v ogromni večini, kakor na Kranjskem in v Dalmaciji, ne vživajo v svojih zmernih in pravičnih nàrodnih težnjah od poklicane strani one mere naklonjenosti, ki je potrebna, da se primerno in pravično uredé nàrodne in vzlasti jezikovne razmere v teh deželah.
Vsled teh razmer bo vsakemu jasno, da hočemo do zadnjega porabiti svojo krepko parlamentarno postojanko ter delovati z vsemi silami na to, da se vredi pravično tudi nam po osnovnih državnih zakonih zagotovljena nàrodna jednakopravnost.
Srčno pozdravljamo lepe besede, s katerimi se vladna izjava spominja potreb in koristij delavskih stanov. Mi pričakujemo, da bodo v kratkem tem besedam sledila tudi primerna dejanja ter da se bo potom temeljitih preosnov delalo na to, da se zboljšajo takoj nujne in pereče družabne razmere. Nasproti pa si ne moremo kaj, da ne bi iskreno obžalovali, da se vladna izjava še posebej ne ozira na žalosten, korenitih preosnov nujno potreben položaj kmetskega stanu, ki se mora označiti kot steber državnega in družabnega reda in čegar varstvo nalaga državi kot dolžnost njena lastna državna korist.
Marsikaj je še v vladni izjavi, s čemur se ne moremo strinjati, vendar smo mnenja, da sedanji trenutek ni pripraven zato, da bi se spuščali v na-daljne podrobnosti. Tembolj, ker niso programi ono, po čemer presojamo vlado ter za stalno nasproti njej določimo kot stranka svoje stališče. Važnejše v tem oziru so osebe, ki so združene v minister-stvu, odločilna pa so njegova dejanja!
Gotovo zelo čislamo vse člane Thunovega kabineta ter smo jim osebno zaupljivi. Toda vse to čislanje in zaupanje ne more odstraniti neprijetne resnice, da nobeden izmed članov kabineta ne pozna zelo zamotanih, deset in desetletja zanemarjanih razmer južnih deželd, kar je tembolj obžalovanja vredno, ker se ista pomanjkljivost kaže pri vseh važnejših uradnih mestih v posameznih ministerstvih.
Nadejamo se pa vendar, da se bo vlada kar najhitreje poučila nepristransko in temeljito o razmerah južnih dežel ter vse primerno ukrenila, da se kmalu korenito zboljšajo nezdrave razmere.
Zato hočemo konečno vlado presojati po njenih dejanjih in potem vravnati svoje postopanje. — Mi pričakujemo, da se bo ozirala na potrebe prebivalstva vseh v naši zvezi zastopanih kraljestev in dežel in sicer v kulturnem, gospodarskem in nà-rodnostnem oziru ter odstranila dosedanje na vseh poljih javnega življenja obstoječe krivičnosti.
Vendar pa nikakor ne moremo prezreti, da je vlada sedaj v izredno težavnem položaju ter da mora pred vsem skrbeti za to, da uvedejo zopet redne parlamentarne razmere in redno poslovanje zakonodajstva.
Zato izjavljamo naravnost, da smatramo za svojo domoljubno dolžnost brez pridržka in z vso močjo podpirati vlado pri tem prvem in nujnem delu, prešinjeni prepričanja, da so v nevarnosti najvišje koristi države, koristi, za katere nas bo najti vsikdar v prvih vrstah na braniku, zveste domoljubnim načelom, ki so globoko zarisana v srca vseh od nas zastopanih nàrodov. “
Šesta seja dné 30. marca je bila odločena za to, da pridejo v razgovor vsi nujni predlogi o državni podpori tistim pokrajinam in občinam na Češkem, na Moravskem, v Šleziji, na Zgornje-Avstrijskem, na Primorskem itd., katere so lani po povodnji, po toči in drugih vremenskih nezgodah bile hudo poškodovane, a premalo odškodovane. Takih nujnih prošenj in predlogov je bilo oglašenih več nego 25.
Med tem ko se je vršila dotična razprava, navstal je v zbornici
divji prepir med Nemci.
Izzivati je začel seveda znani kričač Scho-nerer. Tudi on je v nujnem predlogu zahteval državno podporo za več nemških občin na Češkem. Namesto, da bi stvarno podpiral svoj nujni predlog, porabil je to priložnost, da je nečuveno ostro in surovo napadal svoje nemške rojake: nemško-libe-ralno, nemSko-nàrodno in dr. Luegerjevo stranko.
Dolžil je Nemce, češ, oni so krivi, da se toliko časa zavlačuje obtožba Badenijevega in Gautsch-evega ministerstva zaradi jezikovnih naredb. Očita jim, da so nemški nacijonalci in liberalci na povelje dr. Luegerja Gautschu obljubili, da ne bodo zbornici predložili nobene take obtožbe ter so mu izjavili, da so zadovoljni z Gautschevimi jezikovnimi naredbami. (Levičarji burno ugovarjajo. KlicD Ni res, lažnjivec ! Izdajalec !) Schonerer se ne brig?* w za vse te ugovore ter liberalcem in nàrodovcem očita, zakaj da niso oni hoteli podpisati njegovega predloga o obtožbi ministrov zaradi novih jezikovnih naredb. Levičarjem srdito kliče, da jih bode ljudstvo sodilo in obsodilo, ker izdajejo nemški nàrod! Kratko, a odločno ga zavrne nemško-libe-ralni posl. dr. Gros, rekoč: Vse, kar je Schonerer govoril, je od konca do kraja zlagano, (čujte, čujte !) Med Schonererijanci in med nemškimi levičarji je vsled tega navstal grozen prepir in komaj se je treznejšim poslancem posrečilo, da ni prišlo do tepeža med njimi. Ista rabuka se je ponavljala, ko so vodje raznih nemških strank dr. Kaiser, dr. Steinwender in dr. Bunke Schonererijancem odgovarjali. Najodločnejše pa je med burnim odobravanjem Wolfa in njegove pristaše zavračal dr. Lueger.
Kako sodi dr. Lueger o Wolfa in o Schdnererjn.
Rekel je med drugim : ;, W o 1 f mi je očital, da nosim kot župan dunajskega mesta zlato verižico (ketinjo). To ga hudo boli. Njemu bi prej ko ne ljubše bilo, da bi jo smel on nositi. Izjavim pa : temu človeku ne bodo obesili okoli vratu zlate verižice, ampak Wolfa bodo priklenili enkrat na drugo ketinjo.“ Dunajski župan je končal svoj ugovor s temi besedami:	„Brez razlike strank
vprašam vas vse:	Kaj ste si mislili, ko ste gle-
dali, kako je danes Wolfov tovariš gosp. poslanec Schonerer taval in cincal po zbornici? Mene kot Nemca je bilo sram, da tak človek td v parlamentu sedi. Kdor je pijan, ne sliši v zbornico; naj gre domu, naj se naspi, da se strezni. Kdor se til v zbornici tako obnaša, dela pohujšanje !“ Tako je javno in pred celim svetom obsodil prvi zastopnik dunajskega mesta, trezni g. dr. Lueger, obnašanje in postopanje prusaškega Velikonemca Jurija Schonererja. In kaj delajo in počenjajo slovenski odpadniki in pristaši „Koroškega bauern-bunda“ ? Ravno tega očitno obsojenega viteza, ki komaj čaka, da bi razpadla katoliška Avstrija in da bi se njene dežele priklopile luteranskej Prusiji, proslavljajo kot svojega rešitelja, ga kličejo našim poštenim, za vero, dom in cesarja navdušenim slovenskim kmetom na — pomoč! Dva bauernbundarska rejenca, znani „Sodawasser“-fabri-kant in c. kr. reservni častnik Krasnik v Svetni vasi in njegov svak pivovar v Podgori sta namreč prosila slavnega viteza Jurija Schonererja, da naj zboruje njegov : „Bund der deutschen Land-wirthe fiir die Ostmark“ („zveza nemških kmetovalcev za Avstrijo") velikonočni pondeljek na pristno slovenskih tleh pri Trampiču pod Hum-berškim gradom. Česar namreč sama ne zamo-reta, k temu naj bi njima vendar pripomagal ve-likonemški vsemogočni vitez Jurij, da se prej ko mogoče dozida velikonemški most od Berolina črez avstrijske in slovenske pokrajine tje do Trsta do obalov sinje Adrije. Ali Schonererjev prihod in napovedano zborovanje njegovega nemškega društva na čisto slovenskem kraju ni premišljeno izzivanje in hujskanje proti miroljubnim koroškim Slovencem? Tako sodijo naši pošteni zavedni kmetje in so nad nepotrebnim in neopravičenim prihodom prusaškega hujskača zelo užaljeni in nejevoljni; nadejajo se, da bodeta sklicatelja odnehala od svojega početja ali pa da bode poklicana oblastnija v tem slučaju storila svojo dolžnost. Bomo videli!
Nujni predlogi.
Ko je v zbornici nekoliko prenehal vik in krik, prepir in vihar med rodnimi Nemci, nadaljevala se je razprava o nujnih predlogih glede državne podpore za poškodovane pokrajine. Vsi predlogi
Opominjajte se Oiril-JMetodove dmžtoe!
so obveljali in se proračunskemu odseku izročili. Na mesto dr. Kathreina, kateri poročila ni hotel sprejeti, je poročal o tej zadevi slovenski poslanec dr. Krek v zadnji seji dné 1. aprila. Zbornica je enoglasno sklenila, naj vlada nemudoma preišče objavljene pritožbe in nasvete ter takoj po Veliki noči poskrbi potrebni denar, da se razdelijo podpore. — Dné 31. marca sta bile dve seji, sedma po dnevu od 11. ure predpoludnem do 4. ure po-poludne in osma zvečer od 7. ure do polnoči. Kazgovarjalo se je zopet na dolgo in široko o kratki izjavi ministerskega predsednika grofa Thuna. Po dnevu so prišli do besede grof Stiirckh in Mauthner kot zastopnika nemških veleposestnikov, potem neodvisni češki posl. dr. Vašatj, ki najpred graja dr. Kaizla, da je vstopil v mi-nisterstvo, katero ne pripoznava češkega državnega prava. Odločno obsoja tudi jezikovne naredbe grofa Badenija in barona Gautscha, ker delijo češko deželo v tri jezikovne meje. Poslanec roti svoje so-rojake, da morajo glasovati proti ogerski nagodbi ter odkloniti vse nove vladine zahteve za mornarico, kajti ljudstvo strada in tarna. Obsoja zvezo z Nemčijo in priporoča, da se Avstrija prijateljsko zbliža z Rusijo. — Začetkom večerne seje se oglasi mogočni naš koroški poslanec dr. A. L e m i s c b, huduje se, zakaj predsednik točno ob napovedani uri in minuti ni pričel seje! Predsednik dr. Fuchs ga dobro zavrne, rekoč, da ni sedel v gostilni ali pri kakej pojedini, temveč pri svojem opravilu v zborniški pisarni. O ministerskem programu so potem govorili: radikalni Rusin dr. Jarosiewicz, dr. Herold v imenu češkega kluba in vodja poljske ljudske stranke P. Stojalowski. Prvi po-jasnuje žalostne razmere rusinskega nàroda v Galiciji, ker so našim zelò podobne. Dr. Herold v navdušenem govoru brani češko državno pravo proti vednim ugovorom levičarjev in Wolfovih pristašev. Nasproti Thunovi vladi si mladočeški klub ohrani proste roke, dokler v dejanju ne pokaže pravičnosti. Poljski demokrat Stojalowski je dolgo črez polnoč razpravljal gospodarske in delavske razmere na Gališkem, a neprenehoma so mu ugovarjali socijalni demokratje. Njih vodja Daszynski je zelò zagovarjal Žide v Galiciji, češ, da so pridni delavci! Takoj ga zavrne sosedni dr. Lueger, rekoč: „Kedar se gre za Jude, so socijalni demokratje precej tu in se potegujejo za nje!“
Deveta seja dné 1. aprila je bila zadnja pred Velikonočjo. Isti dan je bila končana tudi razprava o ministerski izjavi. Nemški zastopniki levičarjev: dr. Heeger, dr. Funke in Wolf so udarjali na stare strune in ponavljali obrabljene čenče: da mora Avstrija imeti nemški značaj, da mora nemščina biti v Avstriji državni jezik, da morajo Nemci gospodovati nad drugimi avstrijskimi nàrodi, ker so le-ti zaostali v omiki itd. Dr. Funke je vlado celo strašil tudi z nami Slovenci, češ: ako zadovoljite Cehe, pridejo potem Slovenci, ki so zvesti učenci bratovskega jim nàroda! (Imate popolnoma prav, spoštovani gosp. doktor ! Nikakor se ne hudujte nad nami, ohranite si mirno kri, če vam povemo še več: Mi Slovenci niti ne mislimo čakati tako dolgo, da Oehi dosežejo svoje državno pravo, temveč mi hočemo zahtevali h krati s Cehi pravičnost in enakopravnost za svoj nàrod.) Poslanec Wolf je seveda zatrjeval, da nemško ljudstvo zahteva obstrukcijo in zopet obstrukcijo, dokler vlada ne umakne vseh jezikovnih naredb. V imenu Poljakov in desnice je odgovarjal grof Dzieduszicki in izjavil, da se Poljaki in druge desniške skupine držč načel, ki ji je večina že lani izrekla v svojej adresi. Večina noče postopati nasilno, pač pa želi po ustavnem potu zboljšati sedanje neznosne razmere v zbornici. Stvarno in mirno sta pobijala napade nemških levičarjev tudi zastopnika rusinskega nàroda v Galiciji in v Bukovini posl. prof. Wachnianin (član slovansko - krščanske zveze) in dr. Wolan. Prvi je obširno povdarjal avstrijsko stališče Malorusov in opisoval razmere slovanskih manjšin nasproti gospodujočim strankam ter s svojim rojakom dr. Wolanom zahteval enakopravnost proti nàrodnim manjšinam v dejanju. Oba sta izrazila željo, da se potom pravičnosti reši jezikovno vprašanje in da se omogoči redno delovanje v parlamentu.
S tem je bila končana večdnevna razprava o kratki in površni izjavi ministerskega predsednika grofa Thuna. In kaj so dosegli vsi ti dolgotraja-joči razgovori? Ničesar! Zato, ker je vlada pri celej razpravi molčala. Brez potrebe se je torej tratil čas in denar; po toliko dnevih smo ravno tam, kjer smo bili popred: v temi in nejasnosti. In kakor vse kaže, ne pridemo kmalu do koristnega dela. Nemški obstrukcijonisti izročili so dolgo vrsto »nujnih predlogov “ za prazen — nič. Vsi ti predlogi se pa morajo po opravilnem redu rešiti pred drugimi predmeti. Nemški listi in shodi tudi že napovedujejo nove boje v zbornici, tako da se bo bržkone začel isti divji ples, kakeršen je bil v zbornici lani! Prihodnja seja bode dné 20. aprila.
O delovanju koroške c. kr. kmetijske družbe.
^Klerikalci v njih listih nikoli ne črhnejo besedice o koristnem delovanju naše c. kr. kmetijske družbe v Celovcu pa o njenih podružnic. To se poznajo prijatelji kmetijstva — zamolčajo, kar se za kmeta kaj važnega godi.“
,Kmetski List1, št. 3.
Predstoječe zmedene besede v spakedrani slovenščini je napisal nek dopisnik iz Medborov-nice v Rožu. Laž so, kakor jih našteješ v »Kmetskem Listu" več, zakaj ravno „Mir“ je že pogostokrat pisal o naši kmetijski družbi. One vrstice so nam povod, da danes obširneje spregovorimo o naši kmetijski družbi. Ako naše besede marsikomu ne bodo ugajale, zahvali se naj pri pisačih »Kmetskega Lista", ki nas izzivajo, da moramo naravnost in brez ovinkov govoriti.
Zato kratkomalo izjavljamo, da slovenski gospoda rji-kme tj e od c. kr. kmetijske družbe nimajo nobenega dobička! Ali morda misli »Kmetski List", da je kmetom v posebno korist, da plačuje kmetijska družba bivšemu tajniku in častnemu občanu v Svetni vasi, g. K. Schiitz-u po 2500 gld. pokojnine na leto, menda zato, da prodaja na Koroškem kislo vodo? Ali misli omenjeni dopisnik, da imajo kmetje dobiček, če deli kmetijska družba med posamezne svoje društvene uradnike kar na tisoče goldinarjev. Saj se je sploh govorilo, da je družba pred dvemi leti razdelila takozvani pokojninski zaklad med tri uradnike in gotovo se ne motimo, da so precejšen del tega denarja zložili tudi kmetje. Ali se tako pomaga kmetom?
Gotova resnica je dalje, da kmetijska družba prodaja drevesca, o katerih se sploh toži, da niso posebno dobra, in semena za mnogo previsoke cene. To pa vkljubu subvenciji (podpori), katere je dobila lani v to od dežele 1600 gld.
Koliko podpore dobivajo slovenski gospodarji v povzdigo živinoreje, zlasti goveje živine, kaže sledeče iz glavnega poročila:	Podpore za premo-
vanje krav sta dobili v slovenskih krajih samo podružnici Borovlje in Trbiž, t. j. vkup 200 gld., do-čim se je razdelilo v nemških krajih 3170 gld. Za nakup telic in bikov so dobile samo podružnice Grabštanj, Vetrinj, Spod. Dravberg, Velikovec, Borovlje, Žrelec, Spod. Žila, Spodnji Rož in Hodiše vkup 873 gld., od 4375 gld., katero svoto imamo iskati v nemških krajih. Če še pomislimo, da so tudi podružnice v slovenskih krajih v rokah najhujših naših ndrodnih nasprotnikov, lahko vidimo, koliko dobička imajo slovenski gospodarji od onih podpor.
»Kmetski List" zavija delovanje družbe, oziroma njenih podružnic tako, kakor da bi bilo to delovanje povsem nepolitično; zato prosimo, da se prebere samo str. 8. poročila: »Ueber das Leben in den Gauen kònnen wir jedoch ausser wenigen riihmlichen Ausnahmen nicht viel Erfreuliches be-richten. Die landwirthschaftliche Bevòlkerung wird leider auch in Karaten immer mehr und mehr durch politische Umtriebe von den wirth-schaftlicben Fragen abgelenkt."
Vprašamo : Kdo je temu kriv? Ni-li morda res, da sedijo v glavnem odbora malone brez izjeme ljudje, ki se nekako v prvi vrsti bavijo s politiko in katere vidiš po vseh nemško-nacijo-nalnih in »bauernbundarskih" shodih, zlasti kjer gré zoper Slovence!? — Na Koroškem je 120.000 Slovencev, ki se pečajo večinoma s kmetijstvom, v glavnem odboru pa ni niti jednega Slovene a! !
Kako c. kr. kmetijska družba skrbi za slovenski kmetijski pouk, se razvidi iz sledečega : Med 49 podružnicami jih je 20 na Slovenskem. Vse te podružnice so imele v mesecih januar, februar in marec svoje občne zbore, ali pri nobenem ni bilo kakega slovenskega predavanja! In kdo je na čelu teh podružnic? Večinoma ljudje, ki se čisto nič ali le postrani pečajo s kmetijstvom, v prvi vrsti gostilničarji! Kdor dvomi, da bi bilo res tako, naj le pogleda glavno poročilo!
Udov šteje dražba vkup 2827, t. j. 129 manj nego 1. 1896. Od teh jih je gotovo nad 800 takih, ki se ne bavijo z gospodarstvom, n. pr. učiteljev itd. Pravih kmetovalcev je v družbi torej le kakih 2000, dočim štejemo na Koroškem 27.000 gospodarjev !
Leta in leta so prosili slovenski gospodarji, naj se jim poskrbi za slovenski kmetijski pouk in slovenski društveni list. Prosili so zaman, ker se je vedno reklo, da ni denarja! Da ga je bilo za druge namene dosti, smo videli zgoraj! Reklo se je tudi, da je tak list nepotreben.
Sedaj pa so voditelji, ki imajo tudi pri kmetijski družbi prvo besedo, začeli izdajati »Kmetski List", ki ima namen politično in nravstveno pokvariti naše dobro slovensko ljudstvo. Za to so našli denarja dosti!
Slovenski gospodarji koroški torej doslej od c. kr. kmetijske družbe v Celovcu niso imeli dobička in ga tudi nimajo pričakovati! Zadnji čas torej je, da ji obrnemo hrbet.
Torej gospodje, ki stojite za »Svinjeredom" mislimo, da smo Vam vstregli! Ako še nimate dosti, pa Vam lahko še z marsikatero zanimivostjo vstrežemo.	_______
Dopisi prijateljev.
Kronski darovi za velikovško šolo. Posojilnica v Framu na Štajerskem darovala 10 kron ; župnik Fr. Korman v grebinjskem Kloštru 20 kron ; posojilnica v Št. Lenartu pri sedmih studencih od svojega čistega dobička vsled sklepa občnega zbora 20 kron; Julijana Rašl, Jančjaves pri Ptujem, daruje 2 kroni, ker se je rešila neke nesreče, ki ji je pretila pri vožnji; Franc Seraf. Klepec, duhovni oskrbnik na Češnjicah, 3 krone; obmizje, zbrano pri Hamru v Vogrčah na velikonočno nedeljo, 1 krono 10 beličev; Volbenk Serajnik, kaplan v Tinjah, 4 krone; Neža Aichholzer v Prevaljah 4 krone; Micka Premru v Možici 2 kroni; Mohorjani v Remšeniku 2 kroni 20 beličev ; Mohorjani v Št. Juriju ob Ščavnici 5 kron 40bel.; trije Mohorjani v Mariboru 60 bel.; Mohorjani iz Opčine 12 kron 20 bel. ; Mohorjani v Hrenovicah 4 krone 80 bel.; učitelj Vrečer Rajko v Grižah 2 kroni 40 bel.; V. Pogač v Staremtrgu 20 bel.; F. Zabel v Staremtrgu 40 bel. Skupaj 94 kron 30 beličev. Lepa hvala vsem darovalcem! Živeli nasledniki!
Iz Celovca. (Novi davek in kmetje.) Novi osobni dohodninski davek, ki ga bo moral plačevati, kdor ima več nego 600 gld. letnih dohodkov, se bo kmalu jel pobirati. Ko se je v državnem zboru sklepal ta davek, so poslanci posebno povdarjali, da se mora pri tem ozirati na kmečki stan, in vlada je obljubila, da od nobenega kmeta, čegar katastralni dohodek ne presega 600 gld., ne bo zahtevala, naj naznanja svoje dohodke. Poleg tega se je v zakonu določilo, da dohodke vsak lahko tudi ustmeno naznanja. Sedaj se je pa marsikje delalo narobe. Kmetje so se silili, naj zapišejo dohodke; delale so se jim sitnosti in očividne krivice. Tako n. pr. niso pustili na Dolenjskem, da bi kmet smel med stroške všteti to, kar je porabil za nove vinogradske nasade. Na Štajerskem so jim to pustili. V kratkem prično pregledovati izpovedbe za to postavljene in izvoljene komisije. Ker se utegne marsikje pokazati kaka krivica, opozarjamo, naj se ljudje v takih slučajih brž obrnejo na naše državne poslance, ki so sklenili, da se hočejo z vsemi silami v tem oziru potegovati za kmečke posestnike.
Iz celovške okolice. (Schonererjev shod pri Trampiču.) Škoda bi bilo za predale našega lista, če bi se bavili še dolgo s Schonerer-jevo preteklostjo. In če bi ga še nikdo ne bil obsodil — obsodila so ga njegova dejanja, obsodilo ga je njegovo obnašanje v državnem zboru. Tisti, ki so ga poklicali (očitno je vsem, da slavnoznani c. kr. rezervni častnik g. Jože Krasnik in njegovi ožji prijatelji), so Schònererja popolnoma vredni! Kdor enega od teh pozna, ta pozna vse ! — Čudno se nam zdi, če so mislili ti junaki, Schònerer jim bo pomagal obdržati moč, katero morda še imajo, a katera se jim že začne majati. Ljudstvu se začnejo oči odpirati, tudi Tobejcu in njegovim tovarišem, prišel bo plačilni dan ! — Ljudij je bilo v pondeljek pri Trampiču res prav mnogo. Kdor ni bil še pred drugo uro popoludne tam, ni dobil več prostora. A jako se moti, kdor bi mislil, da so bili vsi častilci viteza Jurija. Kmetov je bilo jako malo. Nekaj »Lisjakovcev" in nekaj slovenskih kmetov — vsi drugi bili so večinoma iz mesta. Tudi delavci so prišli pod vodstvom Sokola — a posebno mnogo bilo je učiteljev. In če se še omeni veliko število žensk iz mesta, se ve, da je bil značaj shoda — radovednost. Zato tudi niti Schamberger-jev niti Schonererjev govor ni napravil posebnega vtisa na poslušalce. Semtertja kak „Heil“, kratko ploskanje — med katero se je mešalo zopet »Živela Avstrija8 in »Pereat Schònerer8, to je bilo vse. Schamberger je premleval stare čenče, katerim sam menda ne verjame prav, Schonerer pa je kakor drugod hvalil v prvi vrsti sam sebe in potem pa udrihal čez — Luegerja. Tako nizko celo je cenil svoje poslušalce, da se je upal hvaliti svoje delovanje (!) v državnem zboru. Sicer pa ni vredno, da bi se spuščali v daljno opisovanje; zadostuje naj le to, da se je Schonerer pri Slovencih prav pošteno — vrezal. Tudi Schamberger nič ni povedal novega; čisto pozabil pa je povedati, da so ravno obstrukcijonisti, katerim je on na čelu, krivi, da se je bila pogodba z Ogersko za eno leto zopet provizorično podaljšala, da smo zopet trpeli škode na milijone. Dalje je tudi pozabil omenjati, da se to ne pravi za kmeta delovati, če se v zbornici razgraja, če tam poslanci, dohtarji itd. delajo, kar bi lahko vsak hlapec opravil, ne da bi mu bilo treba plačati po 10 gld. na dan! Zanimivo je bilo pri shodu le veliko število žandarjev. Bog vé kakšen modrijan je raznesel vest, da hočejo priti Slovenci v obilnem številu na shod; zato toliko bajonetov! Kjer je stalo par naših kmetov pred hišo, in kakor hitro je pokazal tja kak »Lisjakov" mogočnež — že so prišli žandarji, ter vedno tesno mimo kmetov »patru-
gjpUP’ Pristopite slovensliemiT Itat.-pol. in g*osp. clrnštvn!
lirali". Seveda samo „slučajno“! Pa kakšno smolo je še imel Schonerer! Prišel je v vsej svoji debelosti, potem ko si je pri Oblasarju Podgoró ugasil žejo, in nobeden strel ni počil v pozdrav. Ni lepo, g. Krasnik, da ste na to pozabili! Iskali so sicer v naglici smodnika pri nekem sosedu, ki ga je še imel od velikonočnih praznikov. A ta jim je rekel : „Mi smo nabrali za smodnik, da streljamo Bogu v čast, za take ljudi ga nimamo“ ! In ni ga jim dal vrli pošteni kmet. Morali so se peljati po smodnik nazaj v Rožno dolino! — Kaj je bil konec vsej komediji? Našim nemčurjem niso pomagali do večje veljave, kakor so nekateri upali, ampak ravno narobe. Sami so odnesli le dolg — nos ! Srečno pot !
Dostavek uredništva. Nasprotni listi pišejo, da je bilo na shodu 500 udeležencev. Pripomniti moramo, da se je shoda udeležilo komaj 100 kmetov. Ono število je gotovo pretirano! Schonerer je prebral tudi prestavo našega članka „Schònerer pride“ v predzadnji številki in rekel, da ga naša očitanja ne vznemirjajo. S tem praznim izgovorom pa ničesar ni ovrgel, resnica je, kar smo pisali. — Iz nasprotnih listov izvémo tudi, da je g. Jožef Krasnik izročil Schonererju šopek pia vic*. Ta posel drugod opravljajo nežne device, ne pa kosmati bradači! — Poročilo, da so Scho-nererja sprejeli s streljanjem, ni res. Tiho je prišel — ker smodnika niso imeli, — tiho se je odpeljal po stari cesti in konca vse komedije se tisti, ki so jo priredili, ne morejo posebno veseliti!
Iz Štebna v podjunski dolini. (Shod. — Sad šole.) Na velikonočni pondeljek je napravila podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico shod pri „Žlokarju“ v Štebnu. Udeležba za našo podjunsko dolino ni bila posebno častna; pogrešali smo marsikaterega rodoljuba. Morda je temu krivo to, da je bil shod še le v zadnji številki aMira* naznanjen, tedaj ne dosti razglašen. Udeležilo pa se je shoda več rojakov iz sosednih krajev. Prav izvrstno je nas poučil o verski šoli čast. g. dr. M. Ehrlich. Želeti bi bilo le, da bi vsi krščanski stariši slišali ta govor in se po njem pri svojih otrocih tudi ravnali. Kakšna mora biti šola v nàrodnem oziru, je nam razložil v živih besedah drugi govornik. S trikratnimi „Živio“-klici na papeža in cesarja je bil shod zaključen. Upamo, da bo pri prihodnjem letnem občnem zboru udeležba mnogoštevilnejša! — Da se tudi na deželi že kaže slab sad nove, brezverske šole, je le predobro znano. Več očetov mi je že tožilo, da so otroci, predno začnejo v šolo hoditi, dosti pridnejši, kakor pozneje. Ali, so dostavili, kaj si mi moremo pomagati? Res je tako! Ali sedaj se začenjajo uresničevati besede: „Ko so ljudje (katoličani) spali (pri volitvah), je prišel sovražnik (liberalizem) in je vsejal ljuliko (brezverske šolske postave) med pšenico! Zavoljo tega, pri volitvah zmi-rom na noge!
Iz Ovber. (Pogreb.) Dne 31. preteklega meseca smo tu izročili materi zemlji telesne ostanke gospe M. O tič p. d. Kabonice, posestnice na Suhem Blatu pri Ovbrah. Lansko leto na binkoštni pondeljek je izgubila svojega soproga in še predno je minulo deset mesecev, šla je za njim. Kakšno spoštovanje je uživala daleč po okolici, je pokazal pogreb. Navzlic svojim 73. letom bila je še krepka in zdrava do onega nesrečnega trenotka, ko je iz voza padla in si zlomila roko. čez teden dnij je izdihnila svojo blago dušo. Komaj se je razširila žalostna novica, da se je Kabonova mati ponesrečila, se je čula še bridkejša o njeni smrti. Veličasten je bil pogreb ; v hiši žalosti je truplo blagoslovil mil. g. Anton Wakonig, prošt v Spodnjem Dravbergu, in vodil sprevod. Videl si pogrebce iz vseh stanov daljne okolice, zlasti veliko iz Velikovca. —- Rajna gospa Kabonica je bila vzorna, dobra mati in vzgledna gospodinja. Svoje globoko versko prepričanje je kazala v molitvi in dobrih delih; da omenim le nekaj, molila je v postnem času vsak večer z mnogoštevilnimi svojimi posli sv. rožni venec. Bila je uzor krščanskih čednostij.
j° j6 oblagodaril s posvetnim premoženjem, s katerim si je pa nabirala zakladov neminljive vrednosti za nebesa. Le en glas se je čul in se še čuje: Zgubili smo dobro mater! V knjigo življenja so gotovo zapisane njih neštete dobrote. Med nagrobnim govorom domačega gospoda provizorja ni ostalo suho nobeno oko; zlasti pa so jokali in še jokajo za njo ubogi reveži, kterim je rajna gospa otrnola brezštevilno solz. Svetila ji večna luč!
Iz Spodnjega Dravberga. (Naša hranilnica in posojilnica) je imela, kakor je bilo v „Miru“ naznanjeno, dne 21. marca svoj letni občni zbor. Z veseljem se je vzelo na znanje, da naša zadruga primeroma prav dobro napreduje, kajti po desetletnem obstanku je imela v preteklem letu 96.933 gld. 55 kr. prometa; zadružnikov je bilo ob koncu leta 538, rezervni zaklad je narastel na 5503 gld. 79 kr. čistega dobička je bilo 824 gld. 69 kr. Kakor vsako leto, se je tudi letos pre-cejšnja svota čistega dobička porabila v prid ljud-
stvu. Sklenilo se je, da se podari za božično drevesce ubožnim otrokom naše ljudske šole 60 gld. Usmilijo se nam namreč ubogi otroci, ki so bili v preteklem letu oropani božičnih daril zavoljo pretekle občinske volitve. Ker se ta ni obnesla po željah naših »fortšritlerjev" t. j. učiteljev, ob zadnjem božiču šolske mladine niso obdarovali, kakor druga leta. Hoteli so, kakor povzamemo iz na-sprotuih listov, razpustiti tudi društvo „Schul-pfennigverein“, ki ima namen, podpirati revne šolarje. To kaže zopet v pravi luči „ljubezen“ teh ljudij do revnega ljudstva! — Na stroške hranilnice se bodeta tudi nakupila dva stroja za sna-ženje žita; stala bodeta kakih 150 gld. Vsaki kmet si želi čistega žita brez smetij, da uživa okusnejši kruh, če mu ga pa malo preostane, da ga lažje spravi v denar. Zaradi tega se je do-tični predlog našega mil. g. prošta s splošnim odobravanjem sprejel. Kmetje v okolici bodo sedaj imeli priložnost, snažiti smeteno žito. Udje (in to so skoro vsi okoličani) bodo za snaženje plačevali samo 1 novec od mere.
Iz Črneč. (Pogreb. — Molitve jih je sram!) Na velikonočni pondeljek popoludne je umrl tukajšnji učitelj g. Dragotin Šetina. Spravljen z Bogom je vdano in brez hudega smrtnega boja mirno zaspal. Rajni je bil miren in tih značaj in zato pri ljudstvu priljubljen, kar je pričala tudi udeležba pri pogrebu. Gg. sosedni učitelji so bili častno zastopani, ali njih obnašanje je pokazalo, da ali ne znajo moliti ali pa se molitve sramujejo. Ko je duhovnik, ki je vodil sprevod, začel po pogrebu moliti očenaš v nemškem jeziku, češ, tako najbolje ustrežem želji navzočih učiteljev, mu nobeden učitelj ni odgovoril. Zato je bil g. župnik prisiljen nadaljevati molitev v slovenskem jeziku, v katerem so mu odgovarjali šolski otroci in navzoči kmečki ljudje. Učitelji tedaj ali niso znali odgovarjati, ali pa so se sramovali: prvo je nemogoče, kajti v šoli vedno vbijajo otrokom nemščino v glavo, v šoli vedno slišijo in mogoče tudi molijo z otroci oče naš. Ostane tedaj le še, da se molitve sramujejo in sicer one molitve, katero nas je učil Kristus sam, katere se ne sramujejo kralji in cesarji. Tako obnašanje je pač slab vzgled za mladino, dokazuje pa tudi, koliko velja trditev deželnega šolskega nadzornika, da vsi učitelji vestno spolnujejo svoje verske dolžnosti. Torej, gosp. Palla, učitelji, vaši podaniki, vendar niso tako vzorni, kakor ste jih naslikali v dež. zboru koroškem!
Iz Št. Janža v Rožu. (Posojilnica.) Naša posojilnica je imela 1. 1897. prometa 50.824 gld. 19 kr. Pristopilo ji je 19 novih udov, izstopil pa noben ; tako šteje koncem leta 1897. : 237 zadružnikov, ki imajo v deležih s pripisanimi obrestmi 663 gld. 23 kr. Hranilnih vlog se je 1. 1897. vložilo 15.172 gld. 32 kr., vzdignilo pa 12.772 gld. 53 kr. in je njih stanje koncem leta 1897. s pripisanimi obrestmi vred 65.907 gld. 48 kr. Posojil se je v letu 1897. dalo 8.574 gld. 89 kr., vrnilo pa 3426 gld. 60 kr., tako da je njih stanje koncem leta 63.324 gld. 72 kr., katero svoto dolžuje 197 zadružnikov. Čistega dobička je 1. 1896. bilo 340 gold. 22 kr., ki se je vsled sklepa občnega zbora z dné 21. svečana 1897. razdelil sledeče: Nagrada načelništvu za leto 1896. 150 gld., slovenski šoli v Velikovcu 25 gld., zalogi za dobre namene 60 gld., splošnjemu rezervnemu fondu se je priklepilo 20 gld. in specijalnemu rezervnemu fondu pa 85 gld. 22 kr.
Politični pregled.
Avstro-Ogerska. Državni zbor se zopet zbere dné 20. t. m., delegacije pa dné 9. maja v Budimpešti. Kakega koristnega dela od državnega zbora še vedno ni pričakovati. Ljudstvo toraj le plačuj, dobrih postav ne pričakuj! — Skupni mi-nisterski svet je sklenil, da se zdatno pomnoži naše bojno brodovje. To bode stalo 55 mil. gold. Kje jih bodo vzeli? — Schonerer dela drugim nemškim poslancem, zlasti liberalnim, mnogo preglavice, ker uspešno hujska ljudstvo zoper nje. Marsikateremu se že maja stolec. — Sedem milijonov je, kakor poročajo listi, naša vlada izdala, da je par vojnih ladij in drugi bataljon našega slov. pešpolka št. 87 varoval Turčine na Kreti. Kaj pa je ondi dosegla? Nič! Samo zamerili smo se Rusom, in naši fantje bodo se vrnili večinoma bolni domu! Koliko bi se s temi 7 milijoni goldinarjev lahko storilo za ljudstvo. — S vitli cesar se je velikonočni pondeljek mudil v Buda-pešti. Bila je skupna slovesna seja obeh državnih zbornic v spomin postav iz 48. leta. Nato so se vsi poslanci, razun Košutovcev, poklonili v gradu cesarju in kralju ter mu izročili udanostno pismo. Dan 11. aprila pa ostane za zmirom nàrodni praznik.
Druge države. Na Francoskem zavoljo fra-masona Zole še vedno ni miru. Kasacijsko ali najvišje sodišče je zavrglo obsodbo Zolino in ga čisto oprostilo. Sedaj ga pa znova toži vojno sodišče. — Turški sultan je podpisal postavo, da bode tudi on imel svojega poslanika pri sv. Očetu v Rimu.
— Razmerje med Španijo in severo-ameriškimi državami je zelo napeto. Španska kraljica Kristina je sicer privolila, da se na Kubi ustavi bojevanje z ustaši ter sklene ž njimi do jeseni premirje! vendar pa bojaželjni ljudje ljudstvo šuntajo in zahtevajo, naj Španska severo - ameriškim zjedinjenim državam napove vojsko, katero pa hočejo preprečiti papež in evropske velesile. Predsednik Zje-dinjenih držav, Mak Kinlej, je dné 11. t. m. sicer izjavil v zbornici poslancev, da takoj do vojske s Špansko ne pride, vendar druga stranka hoče vojsko in najnovejša poročila pravijo, da je neizogibna ter se ob kratkem napové. Na Kubi je v zadnjih dveh letih, kar je ondi punt, umrlo za lakoto nad 200 tisoč ljudij.
o v i é a r.
Na Koroškem. (Nemški „schulverein“.) Celovška podružnica tega društva je imela zadnjič občni zbor. Iz poročila povzamemo, da je „schul-verein“ lani potrosil za Koroško vkup 5000 gld., dobil je od tti doneskov pa 1600 gld. Večina denarja je šla sevé na Slovensko, da se tam podpira nemškutarija! Značilno je, da imajo pri nas veliko besedo pri „schulvereinu“ profesorji. V Celovcu delujeta zà-nj vodja učiteljišča g. Knapič in njegova soproga, ki si je postavila nalogo, buditi pri celovških ženah nemško-nacijonalno zavest! Brr ! Profesor g. Flora pa deluje kot nekak „potovalniu učitelj za društvo. Zadnjič je govoril v Celovcu, prej pa v Wernberzi, kjer so ustanovili novo
—	nijetreba — podružnico, kateri je na čelu gosp. „wernberški Johann". Kako vse drugače se pa pri nas gleda našim slovenskim profesorjem na prste. Dvojna mera povsod, kamor pogledamo!
* Blizu Žitare vasi je utonil v Beli L. Rešovnik iz Obirskega. Padel je v pijanosti v vodo. — Ob državnih cestah v celovški okolici napravljajo posebna pota za kolesarje. — Starčki, katerim so mil. g. knezoškof na veliki četrtek v stolnici umivali noge, štejejo vkup 889 let. — Leta 1897. je bilo na Koroškem 127 zdravnikov. Na jednega zdravnika pride povprečno 2842 prebivalcev. Najneugodnejše je to razmerje v velikovškem okraju, kjer je še le za 5951 prebivalcev jeden zdravnik. — Deželna hipotečna banka je do 1. aprila dovolila 713 posojil v znesku 2 milijona 249 tisoč 800 gld.
—	Novo požarno brambo so ustanovili v Prevaljah.
—	Veliko „heilanje“ bode letošnje poletje v Celovcu. Dné 15. avgusta zborovala bode td zveza koroških pevskih društev, katerim bodo prišli na pomoč tudi Kočevarji, začetkom septembra pa bode občni zbor „Sudmarke“. Mestni zbor se kajpak že sedaj mnogo briga za le-te slavnosti, več kakor za marsikatero mestu prepotrebno stvar.
— (Duhovne zadeve.) Prestavljena sta čč. gg. : Mat. Ri epi, kapelan v Spod. Dravbergu, za provizorja v Šteben ob Žili in Fr. Rozman, kaplan v Hodišah, za kaplana v Dravberg.
Na Kranjskem. V Ljubljani je po dolgem bolehanju umrl vzgledni slovenski rodoljub dr. Jernej Zupanec v 88. letu. Požrtvovalno je deloval za slovenski nàrod že v tisti dobi, ko so začeli orati ledino na našem ndrodnem polju. Lahka mu zemljica in časten spomin! — Zaobljubljena potresna procesija je bila na velikonočno nedeljo v Ljubljani zelo slovesna. — Na Kranjskem je bilo koncem minulega leta 503.977 prebivalcev ; rojenih je bilo 18.801, umrlo jih je 13.613. — Zgorela je v Koželovci pri Novem mestu 78 letna M. Glavič. Delala sta s sinom v vinogradu, a ker jo je zeblo, zakurila si je v kleti, pri čemer se ji je vžgala obleka. — Pred cesarjem sta dné 18. t. m. prisegla mil. g. dr. J. Mi s sia kot knezonadškof go-riški in mil. gosp. dr. A. Jeglič kot knezoškof ljubljanski.
Na Štajerskem. Štajersko učiteljsko društvo v Gradcu je sklenilo, da se razdeli v nemški in slovenski oddelek. — Na Vranskem so ustanovili slovensko pevsko društvo »Vranska Vila“. — Komaj se je novi slovenski odvetnik dr. R. Pipuš naselil v Mariboru, že si je nekaj nemčurčkov hotelo tevtonsko jezo ohladiti nad njegovim slovensko-nem-škim napisom, katerega so grdo razrezali in oblatili. Tudi v tem se kaže sad „nemške kulture".
—	Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah sta posestnica Marija Walch in njen sin Friderik svojega 841et-nega „ofra“ ubila, da bi potem dobila njegovih 800 gld. Ničvredno mati in njenega ničvrednega sina, ki sta umorjenega starčka v svinjaku tri dni skrivala, so zaprli. — Konsumno društvo bodo slovenski rodoljubi ustanovili v Šoštanju. — V noči 5. aprila je na Pragarskem zginilo 5 poštnih zavitkov, v katerih je bilo okoli 8000 gld. Ogerski poštni uradnik trdi, da jih je izročil avstrijskemu, kar pa ta odločno zanika. Bržčas je denar kdo ukradel že v Budapešti. Z vso zadevo se seveda že bavi sodnija.
Na Primorskem. Dné 5. t. m. je umrl v Gorici vrli rodoljub, bivši učitelj V. Kancler, ki je zvesto podpiral nirodno gibanje. — Gonja zoper
Kozani imenujejo to plevelj: pez d ec!
Ipg^' I^ai-očajte in razsšii-jajte	*^§||j
tržaškega škofa mil. g. dr. Šterk-a od strani La-honov se na vse načine nadaljuje. Kar le morejo odrivajo slovenščino iz tržaških cerkva. Tožili so škofa pri samem papežu. Slovenci upajo, da bode pravica zmagala tudi v tem trdem boju. — V cerkvi sv. Antona novega v Trstu ima jezuvit č. o. Pavišič govore, v katerih razpravlja o zmotah sedanjega časa. Socijalni demokratje so začeli rogoviliti proti govorom in napravljali večkrat polom celo v cerkvi. Nazadnje so vojaki morali delati red.
Pozor!
Družbe sv. Cirila in Metoda kava je izšla. Zaklop-nicam v narodnih barvah po Vi, */5 in Vio.kg. vsebine in ovitkom je napis: „Kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani”. Varstvena znamka je podoba sv. Cirila in Metoda. Blago je iz najboljše cikorije. Cene na drobno in debelo so iste, kakor vsaki drugi do zdaj rabljivi kavi. Založnik te kave je Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani, Valvazorjev trg.
Rojakinje in rojaki! Sezite po tej domači kavi, razširjajte ž njo slovensko ime in podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
Osobito priporočamo našim častitim ženskim podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda, naj v svoji obče poznani vnemi za narodovo korist delujejo v to, da bode leto ob-sorej rabila sleherna slovenska gospodinja le to izborno domačo kavo.
Književnost.
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. Poleg Karol May-a poslovenil H. Majar. — Knjižica je izšla v založbi knjigarja Antona Turka v Ljubljani. Spise Karol May-jeve nemško ljudstvo rado bere. Nedvomno bo slovensko tudi po tem prevodu z veseljem poseglo, zato je tem bolj želeti, naj bi bil jezik lep in pravilen, naj bi gospod pisatelj se ogibal hrvaških in drugih tujk in spak, kateri se nahajajo v knjigi, osobito ker se bo povest še nadaljevala v II. delu. Knjigo priporočamo za bolj odraslo mladino.
V Ljubljani v katoliški tiskarni so zagledali beli dan slov. mladini toli priljubljeni „Pomladni glasi“, 8. zvezek, ki stane broširan 30 kr., v platno vezan 40 ali 55 kr. Starisi in prijatelji mladine, kupite prav obilo ta zvezek naši deci! Obsega lep življenjepis »ljubljenca mladine” sv. Stanislava, pesmice, slike iz mladih dnij, povestice in igrico »Sveta Germana”.
A. Kosijeve „Zabavne knjižnice" je izšel VII. zvezek s prav mično vsebino ; stane samo 15 kr. ter se naroča pri g. izdajatelju v Središču. Kakor poprejšnje, tako tudi ta prav čedni zvezek nujno priporočamo.
..Rusko - slovenski slovar" in ..Kratka slovnica ruskega jezika" je izšla ter se prodaja v razločno in lepo tiskanem izvodu, ki obsega 380 stranij slovarja in 88 stranij slovnice, po 1 gld. 50 kr., trdo vezan pa po 1 gld. 80 kr. Po pošti 10 kr. več. Knjiga se prodaja le proti gotovini ali povzetju v »Goriški tiskarni” A. Gabršček v Gorici.
Pole s podobami za šolo in dom. Družba za razmnoževalno umetnost na Dunaju je začela izdajati pole s podobami za šolo in dom, katera bodo gotovo veliko hasnile mladini, podajajoče jej obilo nazornega gradiva v podobah iz vseh znanstvenih polj v obliki in umetni podobi. Prva serija, obsegajoča 25 pol, je ravnokar izšla. Vkup bo izšlo kakih 500 pol. Sodelujejo pri umetnem delu odlični umetniki. Predstavljajo naj razno vrstnejše predmete. — Te pole so prav po ceni. Posamezna črno izvedena pola stane 5 kr., pisana 10 kr. Razprodajo ima c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju. Posamezne pole v prodaji na drobno se dobi v v vsaki prodajalnici za knjige in umetnost. Dobé se v vseh avstrijskih jezikih.
Vabila.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico bode imela v nedeljo dné 24. aprila 1898, ob 3. uri popoludne, v novi hiši Mat. Prosekarja v Kotmari-vasi svoj izvanredni letni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Poročilo tajnika in blagajnika. 3.) Sprejem in vpisovanje udov. 4.) Volitev novega odbora. 5.) Volitev zastopnikov za glavno skupščino.
6.	) Slučajni govori in nasveti. Po zborovanju bode veselica in petje s sodelovanjem domačih pevcev. Pristop imajo samo udje in od teh vpeljani gostje. Prijazno vabi vse ude in prijatelje te družbe k obilni udeležbi nacelništvo.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ziljsko dolino
in župnijo Vrata ima svoj letni občni zbor v nedeljo dné 24. aprila 1898, ob 4. uri popoludne, v gostilni pri Rihtiku v Zahomcu s sledečim vsporedom: 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Sprejem in vpisovanje udov. 4.) Volitev novega odbora in zastopnikov za glavno skupščino. 5.) Razni govori in nasveti. 6.) Zanimiva šaljiva igra: »Kateri bo?” 7.) Prosta zabava s petjem. Vse zavedne Slovence in Slovenke najuljudneje vabi k obilni udeležbi	nacelništvo.
—	Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku
imela bo v nedeljo 1. maja t. 1. ob 3. uri popoludne v po-sojilničnih prostorih svoj letni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Letno poročilo. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajni nasveti. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Hranilnica in posojilnica v Črni ima svoj letni
občni zbor dné 1. maja ob uri popoludne pri Martinu Herzogu po navadnem dnevnem redu. K udeležbi vabi vse družnike	odbor.
—	XXXIII. redni občni zbor „Slovenske Matice" bode v sredo dné 27. aprila t. 1. ob 6. uri zvečer v »Narodnem domu” na Franc-Jožefovi cesti št. 10. v Ljubljani. Vrsta razpravam : 1.) Predsednikov ogovor. 2.) Letno poročilo tajnikovo o dobi od 1. junija lani do 15. aprila letos. 3.) Sklep računa o društvenem novčnem gospodarstvu za 1897. leto. 4.) Volitev treh računskih presojevalcev. 5.) Proračun za leto 1898. 6.) Dopolnilna volitev društvenega odbora.
7.	) Samostojni predlog društvenega odbora, da se društvena knjižnica odstopi deželnemu muzeju in v tej stvari stopi v dogovor z deželnim odborom. 8.) Posamezni predlogi in nasveti.
Fr. Levec, predsednik; dr. Jožef Starè, blagajnik.
Itoterljslie srečke od 16. aprila 1898. Gradec 6	32	64	13	75
Dunaj	64	11	51	4	83
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Sodišče Celovec. Dné 4. maja od 11. do. 12. ure, soba št. 85. Posestvo Petra Polanc, p. d. Potisk na Sojnici, vi. št. 45, d. ob. Golšovo. (3531 gld.)
Dné 28. maja od 11. do 12. ure v sobi št. 85. Ur-basovo posestvo na Bregu, vi. št. 55, d. ob. Gradnica [Žrelec]. (2500 gld.)
Dražba Hartvvigovega posestva se je prestavila od 10. marca na dan 11. junija. (21.583 gld.)
Dražba Cvanderjevega posestva Tomaža Planekerja v Vrstivasi, d. ob. Cedram, vi. št. 6, se je prestavila na dan 12. maja. (4118 gld.)
Sodišče Kožek. Dné 22. apr. od 11. do 12. ure. Smojevo posestvo v Spodnjih Borovjah, vi. št. 38, d. ob. Borovje.
Sodišče Svinec. Dné 31. maja od 11. do 12. ure. Gotšidovo posestvo M. Terpečnik na Št. Janški gori, vi. št. 17, d. ob. Št. Janž na Mostiču (5795 gld.) [prenešeno].
Naj novejše mode
ÀXlJ
prav lepo štahrane, za ženske in možke, v veliki izbiri prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge drobnine priporoča
Marija Possod
y Celovcu, Burggasse štev. 2.
PO' Prevzemajo se tudi stari slamniki v popravljanje in moderniziranje, '^ff
Sodišče Velikovec. Dné 23. aprila Hlebič-evo posestvo Joane Dreier v Malem Št. Vidu, vi. št. 44., d. obč Mali Št. Vid. (6177 gld.)
Tržne cene v Celovcu
dné 14. aprila.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gid.	kr.
pšenica 				—	—	—
	5	41	6	76
ječmen		—	—	—	—
oves		2	73	3	41
hej da		4	45	5	56
turšica (sirk)		3	90	4	87
pšeno (kaša)		7	20	9	—
repica (krompir)		1	25	2	3
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 2 gld. 60 kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 20 kr., slama po 1 gld. 70 kr. do 2 gld. — kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 70 kr. kila, maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 115 do 145 gld.
Proda se
zaradi pomanjkanja prostora dober glasovir. Več pove A. Top li č, organist na Djekšah.
Dobro izurjenega
krojaškega pomočnika
išče Vid Klančnik, krojač na Kudi (Ruden) na Koroškem.
Proda se
ugoden stavbinski prostor na sejmišču v trgu Grebinj na Koroškem. Več pové lastnik Jan. M en n e v Grebinju.
Gostilna z malo kmetijo
v živahni vasi Ziljske doline na Koroškem se takoj dà v najem ali se tudi prodà. Več pove: Miha Waldhauser v Bolcanu (Božen) na Tirolskem.
e
Andrej Grohar,
črevljar v Celovcu, Frohlihove ulice št. 10.,
j rodom Slovenec s Tolminskega se priporoča svojim t rojakom, kakor tudi čast duhovščini v izdelovanje r vseh vrst elegantnih in trpežnih črev Ijev.
>
>
>
>
>
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!
,IG. BELLEB, DUNAJ
SV” % puateustiusse jr 49. ”91
Preprodajalo) se isòejo.
Feliks Toman, g
kamnoseški mojster in podobar v Ljubljani, CT
Reseljeva cesta št. 26,
prva slovenska tvrdka s stroji na par, yt
ima bogato zalogo
nagrobnih spomenikov,
prevzame vsako stavbeno kamnoseško delo in se p. č. duhovščini priporoča za izdelovanje altarjev, podob, prižnic, obhajilnikov, krstnih kamnov itd. po najnižji ceni. Potrebne načrte izdeljuje brezplačno.
I
?
! Anssaatzeit :
!f Saatweite:Ny^4cm. Abstanj I’ der Reihen. M« in der ReiheJ | Beden beschalTeaheit :	Tieflockerj?
I recht nahrhaft und meht fnsch l^gedungt.
~i	Mauthner-j evih
"'j	slovitih
] zeliščnih in cvetličnih semen
v zaprtih, oblastveno zavarovanih zavojih
s sodnij sko vpisano
varstveno znamko „medved“
se nahajajo
komisijska skladišča
pri največ
veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji.
V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, torej nastavljena le jedna omara. Iz krajev, kjer še ni zaloge, se sprejemajo naznanila.
Kot sveža in pristna semena tvrdke EDMUND MAUTHNEB (Budimpešta, Andràssystrasse 23) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor, kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mauthner. — Pred ponarejanji se svari.
ČJas setve : Koncem februarja in marca. Prostor za pos^jatev: 25—30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti. Kakovost zemlje: Globoko zrahljana, redilna in ne na novo pognojena.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. - Odgovorni urednik IvanTeršelič. - Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.