List 46.
Gospodarske skušnje.
(Koliko škodo delajo koze v gojzdih.) Neki posestnik v Tirolih jo je izrajtal takole: Vsak Kmet ve, da koza na dan najmanj 3 fante klaje potrebuje. Recimo, da le 4 veršiči mladih drevesic vagajo 1 lot, tedaj vsaka koza na dan 384 mladja izroje, ali če je že nekoliko odrastlo, mu veršiče pomoli, kar je posebno hojovju škodljivo. Potem takem čeda 300 koz v enem mescu pokonča 3 milijone in 456000 drevesic brez tistih, ki jih z nogami potepta. Postavimo, da 100 takih drevesic stoji na štirjaškem sežnji (kva-drat-klaftri), tedaj 300 koz vsaki mesec 21 oralov in 960 štirj. sežnjev gojzdne zareja pokonča. — Iz tega je očitno, kako škodljive so koze gojzdom, in da v deželah, kjer imajo veliko koz, ni mogoče, da bi gojzdi se zarejevali.
(Pomoč kadar živino napenja.) Sopet je prišel čas, v kterem se pogostoma nahaja, da živino napenja. Večkrat že smo govorili v „Novicah" od te nevarne bolezni in rekli, da živo apno v vodi raztopljeno (4 lote na 4 maslice vode) se šteje med najbolje pomočke; kadar pa je vamp kakor boben napet in živina že komaj diha, takrat se ni dalje muditi in treba je berž z nožem (trokarjem) na levi lakotnici prebosti vamp, da se izpuste v njem napravljeni in zaderžani vetrovi (gazi) in vodeni sopari. Ker pa je še zmiraj nismo tako dalječ pripravili, da bi vsak gospodar imel tak nož (trokar), čeravno ni drag, in ker tudi živega apna ni povsod berž pri rokah, naj povemo gospodarjem še en pomoček, ki je že mnogokrat ozdravil napeto živino in kteri je povsod tam pri rokah, kjer je kak vodnjak (štirna) ali kak studenec ali kaka reka. Ta pomoček je merzla voda.
Napeta živina se tedej pelje k merzli vodi in s korcom, golido ali kako drugo posodo razun glave po celem životu posebno pa po lakotnicah z merzlo vodo neprenehoma skozi pol ure ali še dalje poliva, dokler ne začno vetrovi od živine iti zadej in spredej in dokler se ne začne živina tresti.
Potem se mora živina počasi prepeljevati, da se lože vetrov izprazne, pa tudi blata.
Če pa je živina tako zlo napeta, da komaj gre ali da celo več vstati ne more kadar leži, je treba v škafih oierzle vode prinesti in jo polivati. —
Ako polivanje z merzlo vodo ne pomaga, je še zmiraj čas pripraviti apna kakor smo gori rekli, in pa nož, da se ji vamp ubode.
Kako pa in zakaj pomaga polivanje z merzlo vodo? Morebiti misli kdo, da je to le „kravarska učenost", -- pa ni; pomoč merzlc vode se opira na skušnje učenih živi-nozdravnikov in pa na kemijsko vednost. Kadar živino napenja, ji začne klaja v vampu vreti; napravi se tedaj v vampu (pervem govejem želodcu) velika vročina, ktera vodene sopare v njem še bolj razpenja in ti z gasi vred napenjajo živino se huje. Če se tedaj poliva trebuh z merzlo vodo, se ohladi vse, kar je v vampu in vodeni sopiihi se spremene v kapljice, ktere ne raztegujejo več vampa in napenjanje potem neha. Treba pa je, da se napeta živina v tem tudi blata izprazne, da zaderžano blato ne naredi iz-nova napenjanja. Zato je prav, živino počasi prepeljavati, ji v
ritnik seči, jo klištirati, pa tudi s o \ i ji piti dati ali v njo vliti. H koncu tega   soetavka ponavljamo se že   stokrat  rečeno, da mer zla voda je poleti pri mnogih boleznih, ktere izvirajo iz hude vročine, poglavitno zdravilo.