Kultura — sestavina družbene reprodukcije Jekaj misli in izvlečkov s seje predsedstva OK SZDL o kulturni politiki v občini Vselej moramo težiti k temu, da se kultura uveljavi kot resniena sodalistična vrednota, saj je kultura neod-tuljiva pravica in dolžnost sle-hernega delovnega človeka in občana! NADALJUJEMO NA NEMAJHMH DOSEŽKIH Problematika na področju kulture v naši občini je ostala v bistvu taka, kakršna je bila v preteklih letih. Storjeni so bili sicer nekateri ugodni pretniki, ponekod manjši, ponekod večji. vendar bo še vedno po-trebna organizirana družbena aktivnost, da bomo v preo-brazbi kulture dosegli večje reailtate! Dokopatf se mo-ramo do spoznanj in do zave-sti, da je potrebno kultur-nemu delovanju posvečati v vseh sredinah neprimerno večjo skrb in g;> ne prepuščati zgolj Ijubiteljstvu in morebit-nim kulturno že osveščenim delovnim Ijudem in občanom. Naša občina,ima nedvomno bogato kulturno-prosvetno tradicijo, zlasti v delavskih središčih Vevče, Zalog, Zad-vor, Moste. V naštetih, pa tudi v drugih, manjših središ-čih, so že pred vojno delovala kulturno-prosvetna društva, posamezne gledališke in glas-bene skupine, knjižnice ipd. V prvih povojnih letih, ko se jim pridružujejo nova sre-dišča (Dolsko, Prežganje, Se-nožeti, Javor), so kulturne potrebe prodornejše, tam je tudi največ kulturnih dejav-nosti! Poseben problem postajajo nove stanovanjske soseske! Zaradi pomanjkanja ustreznih proslorov bo treba več razmišljati o večnamen-skih lastnostih šolskih prosto-rov, športne dvorane na Ko-deljevem, kina Triglav, glas-bene šole. Več pozornosti velja na-meniti vzdrževanju in obnovi-tvi nekaterih dvoran! Naj to ne bo le poziv, temveč dogo-vorjena akcija vseh subjek-tivnih sil v krajevnih skupno-stih. Teh dvoran ni mi\\o\ Zakaj pozabljamo nanje? KULTURA V ZDRUŽENEM DELU Znano geslo: Kuituro de-lavcem — delavce kulturi! terja dobro organiziranost v slehernem samoupravnem, delovnem okolju! Te pa sedaj skorajda ni! Temeljno odgo vornost za organizirano kul-turnoživljenje v tozdih naj bi nosili ZK, sindikati in mladi-na. Organizatorjev (anima-torjev) kulturnega življenja v naši občini nimamo! Zelo malo (pa še to najvcčkrai na papirju) imamo referentov za kulturo, komisij za kulturo v tozdih nimamo. Možnosti za kulturno de-javnost pa vendarle so— todn povsod, razen izjemoma (Pa-pirnica Vevče in Saturnus) so neizkoriščene. Sodelovanje temeljnih organizacij s kr;i-jevnimi skupnostmi in kul-turnimi zavodi zunaj delovne sredine je slubo, povezave z ZKO ni! V nekaterih temelj-nih organizacijah so izredno lepe dvorane (Gradis, Intere-vropa, Žito, Slovenijaceste — Mehanični obrati itd.), a jih za kulturne dejavnosti ne upo-rabljamo... Za kulturo namenjamo malo sredstev ( v okviru sin-dikata še največ), govorimo o neorganiziranosti kuiture, o zapostavljanju kulture, če-prav vemo, da je kultura po- memben del družbene repro-dukcije, samoupravljanja, produktivnosti. Kulturne do-brine so prevečkrat odmak-njene od delavcev, čeprav da-jejo delavci zanje velike vsote denarja... TEŽAVE SO SKORAJ POVSOD ENAKE Mnogo nerazumevanja in nepravilnega odnosa do kul-ture se kaže v načrtovanju pri izobraževanju kadrov, pri za-gotavljanju finančnih sred-stev itd. Odnos do kulture je enostranski in prevečkrat si napačno predstavljamo, kaj je kultura. Ta je tudi način družhene proizvodnje. Po-družbljenje kulture je tudi zato počasno! Vepina OZD nima svoje kulturne politike. Kultura še marsikje ni našla svojeea rrtesta v samoupravnih aktih, kaj šele v razvojnih načrtih, čeprav je kultura tudi sestavni del družbenega nučrtovanja! Delavci premalo sodelujejo pri oblikovanju kulturnih in-teresov. Tudi nerazumevanje poslovodnih in strokovnih struktur je ponekod zaviralen element kulturnega razmaha. Morda se premalo zaveda-mo, da slabemu gospodar-skemu položaju lahko botruje tudi nerazvita kulturna zu-vest, du se zaradi nje lahko slabšajo tudi medsebojni od-nosi... KRAJEVNE SKUPNOSTI IN ŠOLE Ljubiteljsko kulturnopro-svetno življenje ni dovolj ra-zvito tudi v krajevnih skupno-stih. Prenekje ni stalnih kul-turno-umetniških društev ali skupin: vPolju,Novih Jaršah, Zeleni jami, v Štepanjskem naselju, Zadobrovi, Šmart-nem, Mostah, na Kodelje-vem! V osnovnih šolah je kul-turnodelovanježepotradiciji bolj ali manj »zagotovljeno« pod vodstvom mentorjev — kulturnih delavcev. V obeh srednjih šolah in na VŠTK pa je skromno razvito, mnogo pod možno.stmi! Možnosti za kulturno do-življanje in ustvarjanje so v različnih okoljih različne in so povezane predvserti š prostor- skimi, kadrovskimi in finanč-nimi potrebami. V ve.č kul-turno-umetniških društvih je življenje zamrlo; nekateri pevski zbori so se »utrudili«; zaprli smo vrata kinemafo-grafov v Hrušici, Zalogu, na Vevčah; mnogih dvoran v ob-čini se je loti! zob časa, z red-kimi izjemami so neprijazne, hladne, slabo opremljene. Kulturnih prireditev v kra-jevnih skupnostih ljudje niso povsod vajeni, zato sO mno-gokrat slabo obiskane. Zdi se, da kulturnim potrebam kru-janov vse bolj že zadoščajo dvorane v središču mesta. TEMELJfiVA USMERITEV — ŽE ZA DANES Razvijati moramo samou-pravno dogovarjanje v kul-turni pohtiki. Vso pozornost rnoramopo-svečati načrtovanjii,sizhLjaj0č n potreb življenjž'Zavieti še moramo, da bo \Tdkah^.S'jn OZD oblikovaia svoj kulturni progrnm, ki bo sestavrti del njenega razvojnega progra-ma. Tako v KS kot v OZD in občinimoramospodbujati ra-zlične oblike organiziranja, da bi kar v največji tneri za-dovoljevali kulturne potrebe ljudi. Spodbujati moramo kul-turnoumetniški amaterizem. Skrbeti moramo za rast kvalitete amaterske dejavno-sti. Več pozornosti moramo nameniti varstvu kulturne dediščine. Ustrezneje velja vrednotiti delo mentorjev, organizator-jev in strokovnih vodij kul-turnih društev in skupin. Ugotoviti moramo, katere kulturne objekte je treba v novem srednjeročnem ob-dobju obnoviti in katere zgraditi. Stalno moramo izobraže-vati delavce v kulturi. Okrepiti velja obveščanje o kulturnem življenju in kul-turnih dejavnostih. Uveljaviti moramo redno koordinacijo kulturne poli-like med vsemi dejavniki v občini. Č. G.