štev. 3. v Mariboru 1. februarja 1877. Tečaj YL
?45
Izhaja
1. in 15. line
vsakega meseca.
Rokopisi ne vračajo s<'.
da. Stoji na leto:
redoma po 4 forinte,
izjemoma po 3 forinte.
Časopis zabavi i poduku.
Pregled.   Poezije: Črni zavoj. Zapuščena. Naj veča sreča. — Med in pelin. — Kopriva.
— Popis slovenske zemlje. — Zvezdar Tycho de Brahe. — Človeški jezik in njega razvitek. — Primož Trubar. — Drobne vesti. — Književnost in umetnost. — Listnica. — Popravek. —
Črni zavoj.
s Puškina.
{Co v črni glodam zavoj strme, Otožnost mi trga razbito srce.
Ko sem še upal, bil mlad i vesel. Za grško krasotico sem blaznél.
In um i pamet z njo sem zaigral; Da kača je ljuta, kedó bi bil znal?
S prijatelji sem obhajal svoj god, Pritapa Hebrejec, umazan gospod:
„Ko s taboj se tukaj vse veseli, Z Jarmenom ti ljuba se blodno druži."
Obdarim ga, prokolncni kot psa, I hlapcu zakličem: „Osedlaj konja."
Pa šla sva, konja podila sva v skok, Na ustnih odmeval srca mi je stok.
In jedva zagledam Grkinje stan, Oko mi zamrkne od srčnih ran.
Ko hipoma mi oko zazre.
Da Jarmen ljubi nezvesto dekle.
Nič več nesem videl ; zavihtil sem meč, Jarmen nej poljubil deklice več.
Še dolgo teptal sem trup preklet; — Obrnem na devo se nem i bled.
Še čujem nje prošnjo, krvi zrem vir ; Pogine Grkinja, izgine mi mir.
Z mrtve jej glave vzamem zavoj. Molče obrišem z njim meč si svoj.
Zvečer, ko megla pokrije ta kraj. Odnese v Dunaj oboje strežaj. —
Od takrat ne ljubim več drazih ust, Nemiren postal sem, otožen i pust,
Pa v črni gledam zavoj strme, 1 žalost mi trga razbito srce.
Lnkavečki.
- 34 -
Zapuščena.
ij vi tihi logi, Zopet zelenite. Mlade se pomladi Lehko veselite. Jaz pa bridko plakam. Brišem si solzice. Ki močile zgodaj So mi mlado lice. Smrt nemila vzela Rano je očeta, Sestra se ločila Zgodaj je od sveta. Ljubega je vojska Meni pokosila. Revo mene samo Tukaj zapustila.
Največa sreča.
inkó veselo, ljubeznivo. Je ptičkov čuti glas povsod. Ko mati ptica bojazljivo S perutmi krije mladi rod!
Enaki, prejšnji ne poznejši. Iz srčec glasi jim ne vró ;
Čas ptičkom ta je najsrečnejši, Ko snujo si družinico.
V življenju kar uživam sreče. In do sedaj je vžila sem :
Srce mi ne poznava vece, Ko dete svoje kadar zrem.
P. D. - 1'ajkova.
Med in pelin.
Izvirna
V.
Zadnje besede je govorila Karo-lina z nekalio posiljenim naglasom, kajti Sova, ki je korakal, akoravno zlikan na ves mogoči način, v svojej najlepši opravi, nij imel onega daru, ki bi očaroval na prvi pogled žensko oko. A sila in staro devištvo sta neizbirčna. Koliko napak, koliko pomanjkljivostij se zakriva z vednim samotarjenjem in s smehljajočo zakonsko srečo borečemn se pogledu.
Tudi Karolina, zvita devica, je spoznala precej in uganila, da jo čaka morda ravno pri starem župniku ne-popisljiva sreča. Zakaj bi ne bil lehko kak tujec, bližnji graščak ali baron ali kaj enacega in bi jo snubil? A če tudi nima kake blagorodne pritikline, nič ne de, bogat je vendar lehko in če ima novce, več ona ne potrebuje. On je star, dolgo ne živi — potem pa dobi
povest.
lepega, mladega ali kakoršnega hoče. V take prijetne misli se utopi srpan-ska krasotica in se ziblje na smeječih krilih svoje, kedo ve, če ne imenitne, najsrečnejše bodočnosti.
V tej zapelji vej misli se spozabi tako daleč, da se vstopi nepazeč na svojo pričujočo sestro, pred ogledalo, dela prijazne poklone, kakor da bi sprejemala imenitnega gosta, razteguje na vse mogoče načine rožnate, rudeče pobai'vane ustnice, kaže celo vrsto slonokostenih — kupljenih — zob, in utrinja tako zapeljivo z zaljubljenimi očmi, da bi zapeljala morda celo dru-zega Salomona v svoje umetne zaujke. Za ubogega Sovo je to preveč, mnogo preveč. —
Ko se vrše v župniji tako imenitne reči in zidajo zlati gradovi, približa se Sova svojemu cilju.
Ponižno je upognen, v globoke
i
35 -
gube zvija čemerikavi obraz, in mrzel pot ga obliva pod črno, na novo poglajeno in skrtačeno suknjo. Sej kaj bi bilo, ko bi spoznali gospod župnik, oni so zveden mož, da ni bolan, da je zdrav, popolno zdrav, da si hoče lo težek, dolgočasen kamen svojega dolgoletnega samotarstva odvaliti s srca. To bi bilo neprijetno in nečastno njemu, srenjskemu varuhu miru in reda.
A tega ne bode. V srce ne vidi nihče. To je dobro marsikedaj ; v časih bi pa bilo prijetno tudi nasprotno, ko bi postavim videla ljubica njegove skrivne, goreče čute, ki plamté tako neizmerno za njo. Lepo bi bilo to, najtežavnejše delo vsega življenja bi bilo končano: izjavljanje svoje ljubezni, o katerem sam ne ve, kako bi pričel in izpeljal, da bi kaj hasnilo in ne bilo zastonj.
„Svet križ božji", vzdihne Sova pred dvermi, misleč si : bode vže nekako, in stori skrivaj velik, častitljiv križ po obrazu, kakor v brarabo proti zaprekam, ki bi se mu protivile.
Zdaj je pred župnikovo sobo. Težko sopilia, samega strahu upogne še bolj hrbtišče, skremži obraz, pii-tisne kljuko in stoji pred čestitljivim gospodom.
Župnik sloni še vedno pi'ed sklad-nico učenih knjig in prišleca niti ne opazi.
Sova mora zakašljati dva pota. da se ozre župnik, popravi srebrno-okovane očale na nosu in premei-i svojo fiuuo ovčico. Prišlee mu je moral biti povšečen, kajti, kar pravi potem, bilo je podobno prilizljivi frazi, in Sova mora sesti v mehki naslonjač duhovnu nasproti.
„Vi ste se prehladili, gospod Sova, preskrbui in prenatančni ste v svojem težavnem, a čestitem stanu!" povzaiue
župnik tipajoč bolnikovo žilo na desnici. Sova se pokloni, pritrkuje gospodu, dela še kislej obrazi, hoteč pokazati, kako neizmerno trpi v svojej nenadnej bolezni. A notri pod črno suknjo, v prsih pri srcu mu je tako lehko, tako prijetno, da še nikedar ne tako. Misli si: župnik je moder gospod, a jaz ga prekosim, jaz ga imam pod palcem. Da, in kako prijazen je ! V gosposkem naslonjaču sedim in poleg njega in kaj še celo ,gospod' mi je rekel, hvalil mi jo imenitno službo. Da, ko bi bila sedaj navzočna njegova skrivna ljubica in bi cula lepo ime .gospod', časten naslov, ne branila bi se ga potem, oklenila bi se ga z obema rokama.
Ko se ziblje Sova v takih sladkih mislih, izbira župnik različna zrneca svoje bogate lekarne, miga z brado, študira in premišljuje, kaj bi pomagalo, kaj ne.
Slavni zdravnik, nikdo ti ne krati zaslužene slave v žabičnih in enacih boleznih, a tu jo most, črez katerega I ne seže tvoja modrost; tvoja zrneca so kakor kaplja v morje — le eno zdravilo jo za Sovo in za toliko bolnih Zemljanov: sladka ljubezen, srečno zakonsko življenje.
Ko razklada in ukazuje potem župnik, kako naj se rabijo zdravila, koliko je odločenih za različne čase, kako naj se vede bolnik, da ozdravi, odpro se nenadoma dveri in v sobo stopi ljubezniva Karolina.
Sova kar ostrmi pri tem pogledu ; zavitek čudodelnih zrnec mu pade iz i roke in se raztrese po tleh. Take le-j pote še ni videl nikedar!
Župnik je prisiljen po pravilih etikete predstaviti svojo sorodnico iz mesta, ki ostane dalj časa pri njem na deželi.
Trenotek pozneje sede vsi trije v veselej  druščini. Sova je popolno
3*
iznenadjen ; tolike casti, tolike prijaznosti ni pričakoval. Očaran je Ijubez-njivosti Karolinine. Te zaljubljeni oči, to rudeče lice, ta gosposka podoba jemlje mu kar pogled.
1'ovrh mu pa pripoveduje župnik o pridnosti in izvedenosti svoje sorod-nice, kako lepo zna šivati, kako slastno kuhati in koliko potov bi bila vže lehko dobila imenitnega, bogatega ženina. Sova spozna urno, kam merijo te besede. Da, vse je zagotovljeno, gotovo je zadovoljna ljubezniva deklica pri štirdesetih letih z njim, župnik ne bode ugovarjal, vse bode gladko izteklo.
Le nekaj neizmerno jezi Sovo. Sicer je vedel postaviti modro besedo na pravo mesto. Govoril bi bil ves ljubi dan, ljubeznivo govoril, a danes se mu kar ne maje jezik. Povedati ne more, kako je srečen, kako se je zasukalo danes njegovo življenje v novo lepšo tir, cvetočo pot sladke ljubezni.
Precej dolgo se vrsti še različna govorica potem in skoraj brez izjeme o pridnej Karolini, o častnej službi srenjskega varuha i. t. d.
Sova pozabi pri tem popolno svoje bolezni : ponosno kolikor mu je mogoče, se vzpne kvišku, sej starega bolnega ženina bi ne marala nevesta.
Ko se poslavlja potem in dela velikanske poklone, spremita ga župnik in dekle do vrat ter ga povabita celo v nedeljo h kosilu. Ker v vasi tako ni omikane druščine, torej se morajo zediniti semtertje oni, ki se štejejo k boljšim krogom.
Sova samega veselja niti zemlje ne čuti pod saboj, ko hiti potem proti domu. Preskočil bi danes najviše mejo, premagal vesvoljni svet v boju proti sebi, akoravno nosi zdravilna zrneca v žepu.
Ta pa, ki je iznašel pisana zdra-
vila, dozdeval se mu je naj veci dobrotnik človeštva, največi modrec pod solncem in ko bi ga poznal on, koliko bi mu dal, cólo pest svojega nakopičenega zaklada in kako bi ga častil! Vsaj njegova ljubezniva Karo-linica bode bogata, da malokatera tako ; zakaj pa je župniku v rodu in nosi celo v delavnik tako dragocena krila?
V časti in brez dela bode lehko živel poleg nje in vse mu bode zavidalo in ga blagrovalo.
VL
Xedelja — lep, vesel dan. Vesele se je otroci, pa tudi vsi veliki ljudje. Kajti v nedeljo mora biti ena pipa tobaka več in če količko mogoče, tudi kupa rudečega ali rumenega vina.
Naravno je tedaj, da se je veselil nedelje in sicer posebno prihodnje nedelje tudi Sova, in ko bi mogli popisati kako! Sej je bil povabljen na kosilo k gospodu župniku ; to je čast in še velika čast njemu. A kaj še to, tako kosilo kot se kuha pri župniku, ni vsakdanje, to mora biti slastno in vabljivo, da bi se kar samo jelo. Povrh še krasna misel, da ne bode veljalo nič, čisto nič, temveč mu še celo koristilo na drugej strani. V zapeljivosti gosposkega kosila bi bil namreč kmalu pozabil, da bode gledal tudi od obličja do obhčja svojo krasno Karolinico, da bode sedel morda poleg nje in imel priložnost jej kar naravnost odkriti svoja goreča čuvstva.
Za vsa imenitna opravila pa je treba priprave, skrbne, natančne priprave.
Kosilo pri gospodu župniku in druščina gosposke, nadepolne ljubice, sta bila Sovi imenitna, jako važna opravila. In ker hrepeneč po slastnih,
- 37 —
božjih darovih za svojo telo, skoraj ni mogel razločiti, katero opravilo je važnejše, pripravljal se je za oba. In kako pripravljal!
Opustil je prvič ves ljubi teden poprej maselc kislega vina, katerega je pil sicer v krčmi, ondi konci vasi. Sej župnikova vina, ali pa takova! Skoda bi bila in še velika, ko bi si popačil s slabo kapljo okus, odško-doval se bode za to v obilnej meri, kolikor se bode hotel. Tudi kar se tiče jedila je bil zadnje dni Sova zmernejši. Ne da bi dejah, da si je privoščal sicer boljše pojedine, tega ne. A proračunil je v svojej modri glavi, da bi mu vsakdanja kmetiška jed, kakoršno zauživa sicer v vaški krčmi za male denarje, lehko škodovala na želodcu ter bi lehko obolel tja do nedelje in vsa njegova sreča, vse veselje bi bilo potem uničeno.
Kaj pa priprava za drugi imenitni del prihodnje nedelje, za druščino z ljubeznivo Karolino? Da tudi ona ni zaostala in kako ? Spodobi se da obleče v nedeljo najlepšo svojo obleko, da se ogladi in pripravi, kar je v njegovej moči, tako dane dela sramote gosposkej druščini in svojej izvoljeni, in potem obudi lepo, tolažilno misel v sebi, da je mož, pravi mož, ki se lehko draže oblači in more prerediti tudi ženico in še kak primeček, če bi ga bog šiloma podelil.
Eazgrebajoč Sova svojo nedeljsko opravo in čisteč jo prav polahno in skrbljivo, zapazi v svojo jezo in žalost, da dolga cesarska suknja s svetlimi gumbi ni takova kot bi morala biti. Pri rokavih in širokem ovratniku se je jela svetiti. Tudi na dolgo prerezani škrici so bili nekaj na škodi in še nekaj druzih malenkostij je bilo.
Otožen in utopljen v dolga leta, ki so mu oglodala njegovo nekdaj tako krasno suknjo, ki je veljala lep, gotov denar, računi in premišlja Sova, kako si pomoči iz te neprijetne zadrege. Takov ne more sedeti poleg svoje izvoljene pri gosposkej mizi, druge suknje pa nima, nova pa, oh strašna misel, bi oropala njegov zaklad za toliko in toliko goldinarjev.
V hudem boju sam s seboj, premaga njegov boljši namreč po lepoti hrepeneči duh, če ga smemo imenovati tako. Za trdno sklene, da mora biti suknja in sicer enaka črna, gosposka suknja nova, naj velja, kar in kolikor hoče. Ona velja izvoljeni ljubici, in nežnemu spolu moramo storiti marsikaj na ljubo, prinesti mnoge žrtve, je čul vže čestokrat trditi in pripovedovati ; tudi on ne sme delati osorne izjeme.
A v istem trenotku ga oblije zopet tiha žalost: kako škoda je vendar lepega, dolgo hranjenega denarja za telesno ničemurnost.
Polagoma in skrbno odpre skrinjo, oslini prst in jame preštevati lepo nakopičene, smeječe bankovce. Zopet se mu vname boj, koliko bi bilo dovolj za suknjo, ker vže ni drugače, koliko premalo.
Sklenivši ostro prijeti prodajalca in krojača, da ga ne ukani, se napoti po vasi videzno z veselim srcem, sej v nedeljo bode imel novo gosposko suknjo; novo svetlo pokrivalo vže ima; ponosno bode stal pred cerkvijo, in potem kosil bode poleg župnika, poleg svoje neveste, pil sladko cekinasto vino in — zastonj. — O vesela nedelja, lep najlepši čas, podeljena v počitek in edino veselje trpečega ljudstva! (Dalje pride.)
Kopriva.
Povest.
III.
Dejaii smo, da je šel Dorin priimek „Kopriva" od ust do ust po vasi, in tako so se ga privadili, da se je kterikrat kdo celo spozabil in jo ogovoril s ,koprivo'. Gorje njemu, in gorje tisti dan doma poslom in očetu ! Takrat je bila zopet huda ura pri hiši.
S svojimi vrstnicami, kmetskimi dekleti. Dora nij marala pohajanja; | sej je bila bogata, znala toliko, ko [ mestne   gospice  in doma  v zaboju imela je zaprto gosposko obleko. Kaj je bilo njej treba prijateljic ? A ko je prišel tisti nesrečni čas, ko je vzdihovala po prijateljici, ko je iskala duše, koji bi razkrila, koliko težo ima v srcu, takrat je še le ,spoznala. kaj ! je prijateljica. Tudi najkrepkejši možak dostikrat ne more prenašati vse tiste butare, kojo osoda včasih nalaga človeku na ramena; kako bi jo vendar-le rahli život devojkin mogel"? —
Lep jesenski dan je bil, ko se je pripeljal Mirovoj na lepem gosposkem vozu v vas. Vrbe je sedel takrat pred hišo in se paril v solnčni gorkoti. Ce tudi je nosil gosto črno brado, spoznal ga je vendar koj na prvi hip; sej je bil to tisti prijazni gospod, ki mu je zibelka tekla tam v oni kocki ha griču, ki je bila nekdaj od vseh stranij podprta s koli, da je hudi vihar nij prevrnil, a sedaj je popravljena, lepo pobeljena od znotraj in zvunaj, in preteklo pomlad so jo z nova pokrili. Vrbetu je bil Mirovoj prijazen človek, ko se je še šolal v bližnjem, mestu, in maršiktei-i-krat sta se spuščala v žive pogovore.
kakor da sta največa .prijatelja. Zato ga je pač koj v hipu spoznal in se mu odkril skoro do tal. Vesel je bil kakor otrok, kadar se mu kupi igrača. Cel dan je šepal krog hiše in se smejal sam s seboj. Na klopici mu kar nij dajalo več mirii; kjer je le mogel, vjel je človeka, ter mu pripovedoval, da „g. Mirovoj" je uže zopet tu i. t. d.
Na večer je prihajala Dora mimo Skrlinove hiše. Vrbe jej uže z daleč miga z bergljo ter jej kliče: „Dora, Dora ! le urno pridi ; če je še ne veš, povedati ti imam veliko novico."
„Le za-se jo obdi-ži! Menim, da tebi nij posebna sila, dajati kaj ! Bode uže zopet kaka beraška!"
„Nij beraška ne, gosposkn, je, bolj ko vi vsi Mrakovi. Ali veš, kdo se je danes popoldne pripeljal v vas in čegav je? In kako se je pripeljal? V kočiji, v gosposki kočiji ! Ali veš, kdo?"
„Vem, pa se malo brigam za to", pravi dekle ter zasuče beraču hrbet.
„G. Mirovoj se je pi-ipeljal", kliče Vrbe raztogotjen. „V kočiji in z dvema konjema!"
Vrbe je kar od jeze trepetal.
„Taka je, kakor je bila pred desetimi leti", mrmral je sam pri sebi.
Kakor sta si nekdaj bila navpik, tako še danes nij pozabljeno.
„?a, lestoj", žuga zanjo; „ sedaj bodeš s svojo jezo kaj malo opravila."
O tem bi Vam Vrbe vedel mnogo povedati. Ce tudi si je leta in leta uže ubijal glavo, vendar-le nij mogel spi-a-viti na dan, kaj bi bilo vzrok večne uagajivosti, prepira in sovraženja mej
— 39 -
tema mladima človekoma. Prijatelja si nista bila, odkar ju je poznal. Vrbe nij vedel drugače reči, kakor da sta otroka to nagajivost drug proti dju-zemu prinesla uže na svet seboj.
Mirovoj je bil modra glavica, toda kaj šibke postave. Kadar je odhajal v vaško šolo, gledal je oče s praga za njim, ter ugibal: „Nij, pa nij za kmeta! Za cepec in koso mu roka nij vstvarjena. Gospod mora biti, če tudi mi preklje s strehe poprodajo."
Zato je moral mladi Mirovojček v šoli marsiktero grenko požirati. Otroci so se najraje njega lotili, ker so vedeli, da je prešibek in se jim nij bati njega. A kadar je prišlo v šoli ali na poti proti domu do prepira ali celo do pretepa, takrat je bila Mrakova Dora vedno v prvi vrsti, ker je bila čvrste postave in močnih žil. da se nij ustrašila nobenega svojih vrstnikov ali vrstnic, če tudi je bila za dve ali tri leta mlajši. Odgovarjati je znala, kakor odrasli in pri vsacej priliki je imela ona zadnjo besedo. Kadar so se spoprijeli, bila je vselej mej tistimi, ki so šli nad Mirovoja in njegove prijatelje. Za druge se nij dokaj menila, a Mirovoju storila je kolikor mogoče zalega. V časih so se ga v šoli lotili tako za trdo, da je popustil knjige in pisanje, ter jokaje pobegnil domu. Največkrat je bila Dora vzrok prepirov in z nobeno stvarjo nij se jej bolje ustreglo, kakor če je videla Mirovoja jokati. Skoro nič druzega jej nij bilo na misli, kakor to, kako bi ga pii-pravljala v jok. Takrat pa se je vstopila prede-nj, priklonila se k njemu, ter roke na hrbtu drže posm.ehovala in pačila se njegovemu obrazu.
Najhujši čas za Mirovoja pa je bila zima. Otroci so hodili v dveh oddelkih domu. Sredi ceste sé je vnel
v časih hud boj. Dora je bila vselej prva. Prej nij mirovala, dokler nij ])rišlo do boja. Tako trdih sneženih kep nij znal nobeden fant uapravljati, pa vse so bile le Mirovoju namenjene.
A tako hudobna vendar-le nij bila, kakor se je kazala, in to je v tej prikazni bilo najzanimiveje ; ker včasih postalo jej jo zopet prav hudo, kadar je videla .Mirovoja jokajočega. Proč od druzih ga je peljala na stran, obrisala mu s svojo rutico solze z lic ter se saiiiii zjokala nad njim, če jej je rekel, da je hud na-njo in da je nima rad. Seveda dolgo to nij trpelo, črez nekoliko dnij je bilo zopet vse pozabljeno in Dora je bila zopet prejšnja hudobna nagajiva Dorica.
Stari Vrbe pa je zmajeval z glavo, tei' dejal, da iz te moke ne bode prida kruh.
Ko je Mirovoj v mestne šole odšel, bilo je Dori jako dolgčas po njem in vedno je vpraševala Vrbeta, kedaj zopet pride na počitnice: komaj ga je pričakovala in kadar je prišel, samega veselja nij vedela, kaj bi počela. Doma je veselo prepevala in prinesla Vrbetu pogače in toliko časa ga silila z lepo in grdo, da je je moral vzeti. Pa ko se je to poleglo, pokazala se je na enkrat prejšnja nagajivost. Prej nij odjenjala, da je pripravila Mirovoja v jezo in če jej je nevoljen zasukal hrbet in odšel, postala je ter se mu posme-hovala. Večkrat pa je tudi stekla za njim, dela mu svojo roko črez ramena, ter ga prosila, naj jej nikar ne zameri. „Drugače ne morem ravnati", mu je dejala. „Kakor bi mi bilo narejeno, nerada to delam, pa moram." Prisilila ga je, da sta sedla v senco na travo in pripovedovati mu je pričela toliko in tako lepo, da jo je Mirovoj z veseljem poslušal.
— 40 —
Ko je hodil v mestne više šole, prihajal je le po enkrat na leto domu, o veheih počitnicah. Na neljubo ravnanje nij več mislil, in tudi v Dori je zaspala nekdanja hudobnost, a tudi zaspala samo; ko se ga je zopet privadila, postala je kakoršna je bila prej. Sedaj je prišel Mirovoj marsikterikrat v zadrego. Dora je dorastla. Sicer jo niso prištevali lepim dekletom , ker bila je preveč možate postave, a brala se jej je z obraza neka plemenitost in duhovitost, ki jo je delala Mirovoju jako zanimivo. Take so bile neki one duhovite in energične žene, dejal si je včasih, ki si jih je zgodovina zapisala v zlato knjigo. Eesni obraz in krepko izražene črte na njem spominjale so ga marmeljnovih kipov iz starogrških časov. Če se je sešel z njo, polastil se ga je nekakov strah, ki prevzame človeka, če stoji čvrste-jerau in silnejemu duhu nasproti. V pogovoru, najraje v druščini, spravila ga je mnogokrat v zadrege, ker znala je staviti tako osoljene besede, da si
je moral Mirovoj rad ali nerad očitati, da jej v besedovanju nij kos, če tudi je izšolan gospod in Dora vendar-le priprosto dekle, če so se o tacih priložnostih vjele njune oči, opazil je Mirovoj, da jej je šinilo črez obraz nekaj kakor svitla meglica zadovolj-nosti. In vendar, ko ga je srečala drugi dan, prijazno se mu nasmejala, prijazno ga pozdravljala, bilo je videti, kakor da bi obžalovala, kar mu je včeraj neprijetne'ga storila.
Stari Vrbe, ki je ostro opazoval oba mlada človeka, pa Vam pove lehko še o drugačnih prigodljajih, in jeza mu šine v lice, če ga opomnite in vprašate, kedaj jo je minula ta hudobnost in nagajivost otroških let.
„Niso jej zastonj dali priimek „Kopriva." Tičala je v njej iskra hudobe, ki se nij dala nikakor zadušiti. Takrat sem uže dejal, da to ne bode imelo dobrega konca, in tako se je tudi zgodilo!"
Tako Vam poreče Vrbe. (Daljo pride.)
Popis slovenske zemlje.
1.
Kadar si ogledamo zemlje naše stare matere Evrope, najdemo jih mnogo, ki so rodovitne, lepe in prijetne; ali tako prijazne, tako vabilne, tako ljubeznive za nas nij nobene, kakor je preljuba naša domovina slovenska.
Uže Vodnik je pel slavo svojej dežeh, rekoč:
In ta zemlja krasna Dom je moj !
Glej ! stvarnica vse ti ponudi, Le jemat' od nje ne zamudi ! in neka narodna štajerska pesen pravi : Jaz vera za deželo, prelepo slovi, Kdor jo pozna, jo visoko časti: Slovensko deželo na mislih imam. Lepše ko ona na svetu ne znam. Zares! kadar bodo Slovenci enkrat prav živo začutili in spregledali, kako lepo deželo jim je previdnost
*) Ta pred nekimi leti zloženi spis noče biti za učenega smatran. Mnogo toček v njem bode si čita;olj stolmačil, ozrevšl se na glavne težnje, koja so — šo pred malo leti! — bilo program domoljubne stranke. Pis.
- 41 -
božja v domovino poklonila, tedaj bodo bolj na njo ponosni, nego do sedaj, in ne bode med njimi izdajalca in odpadnika, ki bi jo hotel sovražnikom izročati.
Uže en sam pogled na zemljevid slovenske dežele — kakoršnega je izdal Peter Kozler 1. 1853 — nam kaže, kako ugodna je nje lega.
Od Planin, ktere proti severnim našim sosedom na straži stoje, dol do jadranskega morja, od izvirov Soče in Save tja doh do velikih ogerskih ravnin — tod razširja se Slovencev domovina.
Na zapadnej strani visoke planine strmijo v sinje nebo; na iztočnej pa se čem dalje bolj ponižuje naš svet ter z valovi Mure, Drave in Savinje, Save in Kolpe pada proti iztoku; na južnej strani pak se on gorat strmo-glavlja v stransko korito sredozemskega morja. Sredi pa se vrste gore, holmi, brda, gorice, doline in ravnine, vse obdelane in obljudjene od marljivega, pobožnega, razumnega in zdravega plemena slovenskega.
Med gorami vijejo se šumljajoči potoki in deroče reke; le na redkih mestih, kakor n. pr. po Krasu, bivajo geline in vlada suša; ali kjer je količko pestij rodovitne zemlje vmes, tam je vsa porabljena in dobro za-grajena, tu in tam pa, kakor na oba-lih Adrije, smehljajočemu, vedno cvetočemu vrtu podobna.
V slovenskej deželi nij brezkončnih in dolgočasnih ravnin, kakor po sosednem Ogerskem; pa tudi malo one divje goratosti, v kterej, kakor n. pr. v Švici, hudi led in večna zi uni vladarita. Kjer iz našega zemljišča visoki snežniki v nebo molijo, kakor na Gorenjskem okoli Triglava ali na Štajerskem okoli Rinke, tam so oni
vsemu okraju bolj v krasoto nego grozo, ter očem ponujajo impozanten, mnogovrsten in zanimiv pogled. Ti sivi gorski velikani se nam zde podobni sivolasim starcem, stoječim sredi zelenega mladenškega zbora, kteremu kot v spodbujo in svarilo kličejo: „Poglejte naše sive lasi! Mi tu sto-jjmo nespremenjeni, v starej kreposti, času, mogočnemu gospodarju, se mi posmehujemo; zastonj nam on preti in žuga. Sredi najsilovitejših svetovnih neviht ohranili smo svoje čestitljive glave in z mirnim očesom gledamo bodočnosti v obraz. Mladi svetijemlji si nas v izgled!" —
2.
Ako Istro, ktera pa nij vsa slovenska, k slovenskemu zemljišču prištejemo*), kakor tudi vse Goriško, ktero isto tako po narodnosti samo več nego z večine spada k Slovencem, in še slovenski del Ogerskev poštev vzamemo, — sproti pa beneške Slovence odštejemo, ker ne spadajo več v našo državo: tedaj bi slovenski teritorij iz sledečih delov obstajal.
Največi del slovenske dežele bi spadal na Kranjsko. Slednja dežela leži sredi slovenskega zemljišča. Kranjsko meri 180 štirjaških milj
Za Kranjskim se vrsti Primorsko, kojemu smo gore tudi Istro prištevali, tedaj vkupej Goriško, Trst in Istra. Ves ta del (z večine, ako ne za ^/^ slovensk) obsega 145 št. milj.
Za Primorjem pride Štajersko ali s 1 o v e n s k i Š t aj e r, kteri utegne okoli 106 št. milj zemlje obsegati. Sicer pak ima ta del brž za Kranjskim največe število slovenskih prebivalcev.
*) vzroki, zakaj, so v tedanjih slov. razmerah in težnjah iskati. Pis.
- 42 -
Za slov. Štajerjem stoji slovenski del Koroškega s 70 št. miljami zemljišča.
V zadnjej vrsti stoji ogerslio Slovensko ali Prekmursko z najraenj 14 št. miljami.
Vsega slovenskega- zemljišča po gore podloženem sestavu utegnilo bi okoli 500 št. milj biti.
Po tem računu*) stala bi „Slo-venska dežela" po priliki med Mora v s k i m in T i r o 1 s k i m , in bi med 17 cizlajtanskimi deželami bila četrta v vrsti, med vsemi deželami avstrijske monarhije pa šesta. Oziroma na déle združene ..Nemčije" bila bi slovenska dežela, razve 1'rusije, Bavarije in Hannovera, veča nego vsaka druga nemška dežela. IVinié-roma k drugim evropejskim državam pa bi slovenska dežela imela nekoliko menjši obseg nego Belgija. Toliko o velikosti slovenskega zemljišča.
3.
Najsevernejši koneo slovensko zemlje je pri Sv. Gothardu, tako imenovana „S 1 o v e n s k a v e s" na Ogerskem pod 46"57.5' sev. širine.
Najjužnejši konec pa, ako Istro z otoki slovenskemu zemljišču prištejemo, na južnem robu otoka Lošinja, pod 44"30' sev. širine.
Najzapadnejši kraj leži na Koroškem (blizu 1'ontebe) pod 31°2' geog. dolžine ; a najiztočnejši na O g e r-skem (blizu Kot-a) pod 34" geog. dolžine.
Geograllčna širina tega zemljiščii. tedaj poprek iznaša nekaj nad a geografična dolžina nekaj pod 3".
Strogo geografična sredina so tedaj ima na Kranjskem iskati in to na Do-
lenjstem, menda med Višnjogovo in Žužembergom ; ali ker politično važnost kterega kraja ne določuje edina natančna astronomična lega, temveč bolj drugi činitelji: vode, planjave, povestnični dogodki i. t. d., zato je v resnici edina Ljubljana pravo središče slovenskega naroda in zemljišča, tako rekoč srce slovenskega telesa.
Največo geografično dolžino ima slov. zemljišče na severnej meji ; čem dalje proti jugu, tem bolj se ono zožuje. Glavna podoba mu je tedaj tri-ogeljnik, s skoro enako dolgimi stranmi.
Severna stran je obrnena proti Nemškeam, zapadna proti Italijanskemu, iztočna proti Ogei-sko-Hrvat-skemu.
Po triogljatej podobi je tedaj slovenska zemlja podobna otoku Siciliji („Trinacria"), ali s tem razločkom, da je južni ogelj Sicilije bolj proti iztoku obrnen. slovenski pa bolj proti zapadu.
i'a tudi glede velikosti niste obe te zemljišči mnogo različni, ker Sicilija okoli 500 štir. milj meri.
4.
Po splošnem značaju svoje površine slov. zemlja pripada k planinskemu svetu.
Mi Slovenci smo edini Slovani, ki smo globlje v Planine (Alpe) .prodrli.
Planine so tedaj neki čudoviti mejnik treh najmnožnejših narodov Evrope: Romanov, Germanov in Slovanov. V posedanju Planin slovanski delež čuvati je tedaj naloga, koja je po previdnosti božjej pripala S1 o-V e n <• e m !
Večina naše zemlje je, kakor smo uže gore spomenili, gorata.
*; suuió priličiiem, kaUor .s.-m oii-|)o i-;iziiili datili izračiiiiil. Pis.
43 -
Velikih in znamenitih ravnin naša zemlja nima ; najčešča oblika ravnega sveta je prijazna dolina.
Slovenskega zemljišča površina visi od zapada proti iztoku in jugu.
Najviša je ona na zapadnej strani, na mejniku Koroškega, Kranjskega in Goriškega; najniža pa na iz t o ene j strani, proti Ogerskemu in Hrvatskemu.
.Najviša stran slovenska leži v gorovju Triglavovem.
Srednji treh vrhov Triglava, stoječega v tako zvanih južnih apnenskih Planinah, koji vrh moli 9037' nad morjem v nebo, je najviši hrib slovenski.
Odtod pada površina slovenske zemlje na vse strani: v dravsko porečje na Koroškem in Štajerskem, v savsiiO in savinjsko na Kranjskem in Štajerskem, v soško porečje na Goriškem, in v morsko pobrežje na Tržaškem in v Istri.
Kakor se iz sredino pahalice, s kojo si gospe veter pahljajo, vejice iia vse strani razprostirajo, tako iz T'ri-glavovega hribovja izhajajo iia razne strani gorovja in porečja.
Da slov. zemljišče v lesnici proti iztoku in jugu od Triglava visi, kažejo poleg rek tudi višine imenitnejših slov. gor.
Najimenitnejše teh gor za Triglavom so: Mangart 8462'; Grin-tovee, mejnik med li^oroškim, Kranjskim in Štajerskim 8145'; Kanja-
v e C, Mangartov sosed, 8112' ; E i n ka, v Solčavskih planinah na Štajerskem, 8085'; Snežnik na Kranjskem, daleč viden Slovencem in Hrvatom, 5981'; Velika kapa (prav za prav ,kopa'), najviši vrh v Pohorju, 4867'; Učka gora (Monte maggiore) v Istri 4410', in Nanos, v Krasu nad Ipavo, daleč viden Slovencem in Italijanom, 4094'.
Ti visoki hribi smejo se z nekako pravico stebri naše narodnosti imenovati. Ponosno v zrak moleč in na daleko vidni vzbujajo oni v Slovencih čuvstvo domoljubja, čuvstvo sladke za-mišljenosti in nekakega hrepenenja. Vsi imenitnejši slovenski pesniki so te gore poslavljah: Vodnik Triglav in Vršac ; 1' r e š i r e n romautiške gore na Gorenjskem, pod kojimi nm je zibel tekla; S. Jenko „južne Planine" : Slomšek visoke Solčavske gore, in drugi te in di-uge.
Znana je naposled imenovanega pesnika menda najvzvišenejša pesen: „Solčavskim planinam", v kterej pesni so te-le prelepe vrstice: „V nebesa kažejo mogočni velikani, V nebesa vzdigajmo i mi srce, oko ! Slovencem luč naj sveta vera bo ! Le bistrimo si glavo, ne drčmljinio zaspani. Drugim narodom prodani!
Orjaške glave starodavne, le stojite! Za pravico in resnico trdno stati Cerno tudi mi, da bode Slava naša mati ! Ve bistre reke nam pa neprenehoma rosite, Naj bodo naše dela rodovite!"
(Ua!ji5 pride.)
Zvesdar Tycho ds Brahe.
Morebiti da katerega častitih či-tateljev zanima, kaj natančnega zvedeti o zvezdarju Tycho deBrahe, katerega sem v članku o zvezdah re-
paticah omenil. Zato podajem tu kratek njegov življenjepis in nekoliko vrstic o njegovej delavnosti kot zvezdarju. Tycho se je rodil 14. decembra
- 44 -
leta 1546 in izobrazil na vseučilišeu v Kopenhagen-u in v Lipsiku. Kakor roditelji in sorodniki učečim se mladenčem navadno stan določujejo, tako so tudi Tj'cha sorodniki za prav-doznanstvo odločili. Ali Tycho je imel mnogo več veselja k zvezdarstvu in tako je tej znanosti vse svoje moči posvetil. Priljubilo pa se mu je zvez-darstvo uže kot štirnajstletnemu mla-denču. Ko se je namreč leta 1560 proračunjeno mrknenje solnca v resnici dogodilo, dobil je ljubezen k zvezdarstvu in je potem zvesto preiskoval in opazoval nebeška telesa vse tja do svoje smrti.
Ko seje leta 1568 v svojo dansko domovino povrnil, dal mu je njegov ujec zvezdarnico napraviti in uže leta 1672 našel je Tycho novo zvezdo v Cassio-peji.*) Ta zvezda je s svojo svitlobo skoro vse druge nadkrilila in se je celo po dne prostim očesom videla, pa tudi kmalu izgubila svojo sijaj-nost in za 17 mesecev zopet izginila. No Tycho nij samo marljivo opazoval nebeška telesa, ampak on je tudi mla-denče zvezdarstva učil, in ravno zato mu je danski kralj Friderik II. letno plačo določil in ga z gradom Oranienburg nadaril. Ta grad spremenil se je pod rokami Tycha v naj-krasnejšo zvezdarnico in bil skoz 21 let središče zvezdarstva cele Evrope. Po smrti Pridrika izgubil je Tycho svojo podporo, ker so ga njegovi neprijatelji na dvoru očrnili, tako da je bil Tycho prisiljen svojo domovino zapustiti. Zato pa je cesar Rudolf II. leta 1599 glasovitega zvezdarja v Prago poklical in kakor je iz povestnice znano, občeval je vladar cesto z njim. Tako
se pripoveda, da je Tycho neki dan bil na obedu pri cesarju Rudolfu in ker se je sramoval od mize vstati, da bi vodo pustil, obolel je od tega in leta 1601 umrl. V Pragi se je seznanil z glasovitim zvezdarjem Kep 1 er-jem, ki ga je pri opazovanjih verno podpiral.
V drugej polovici 16. stoletja bil je Tycho de Brahe poleg Kopernika in Keplerja najznamenitnejši zvezdar in ravno ti trije zvezdarji uredih so zvezdarstvo in mu dali današnjo osnovo.
Tycho bil je izvrsten opazovalec nebeških teles, posebno repatic in pre-mičnic. On je sestavil mnogobrojen imenik zvezd in jih je črez 777 opazoval z največo natančnostjo. Tycho je iznašel spremembe in letne nejed-nakosti mesečne drage, on je opazil nejednakost gibanja zvezd repatic in opazovanjem repatice 1. 1577 dokazal, da so ta nebeška telesa mnogo bolj oddaljena od meseca. On je bil prvi, ki je širino opazovalnega mesta določeval s cirkumpolarnimi zvezdami in se oziral na refrakcijo pri svojih opazovanjih. Njegova izvrstna opazovanja porabil je pozneje Kepler pri določbi potov premičnic.
Leta 1605 zagledalo je v Frank-furt-u pod Tycho-vim imenom delo, v katerem se omenja neka nerabljiva zvezdarska sistema in glasovitemu zvezdarju ne bi služila na čast. Ravno zato je verjetno, da to delo, ki je po smrti Tycha pod njegovim imenom izišlo, nij njegovo. Zemlja se po tej sistemi smatra za središče sveta in krog nje krožijo Merkur, Venera in Mesec, druge premičnice pa krožijo po tem nauku krog solnca.
No Tycho nij samo kakor opazovalec in učitelj zvezdarstva bil znamenit, ampak velike zasluge si je za-
*) Cassiop»ja je sozvezdji), obstoječe iz pet sijajnih zvezd v rimskej cesti in ima podobo latinskega V.
- 45 -
služil s tem, ker je zvezdoslovju odprl pot v kraljevske palače.
Njegovo znamenito je delo : „ Astronomia nova de motibus stellae Martis",
koje obsega glavna pravila nebeške mekanike.
Dr. Križan.
človeški jesik in njega razvitek.
(Dalje.)
Cuvstva in nagoni, ki v temni duši živalski žive ter vse njih dejanje in nehanje odločujejo, ostanejo po tisočletja vedno nespremenjena. Enako nespremenjeni pa ostanejo tudi zvuki živalski ki izražajo njih čutjenje in potrebne telesne nagibe. Še dandanes nam bečela stavi in zida svoje satovje, meri in napravlja svoje celice tako, kakor jih je taista, ki je prva začela zletavati po rožnih cvetlicah in medu si nabirati za svoje prezimovanje. Tudi dandanes nam laja pes isto tako, kakor takrat, ko ga je začel na prvo rod človeški spoznavati; kajti zgodovina živalij nikakor ne pove, da bi se bil in kako bi se bil njih glas spremenil in ogladil. In celo je verjetno, da niso živalski glasovi in zvuki nobenim spremenjavam podvrženi; človeški rod vsaj dozdaj še nij tako me-rodajnih sprememb opazovati mogel, da bi se ne smelo trditi, da se živalski jezik od svojega prvotnega stanja nikakor nij spremenil. —
Celo drugače je z jezikom človeškim. Seveda se zvuki, ki nam hipne občutke človeške izražajo, nikakor in nikdar ne spremene. Novorojeno dete vrešči in upije, kakor so s početka uže kričali „Evini" sinovi ; in pred dvema tisočletoma so zemljani kakor zdaj mi uže stokali: ah, vae. !'i-avi jezik človeški pa, v kojem se pojmi vtelesjujejo, ki se po učenju in podu-čevanju razširja, in se od duha do
duha razprostirajoč vedno na novo pomnožuje, — ta jezik se razvija kakor se razvija duh človeški od roda do roda. Kakor se duh posameznika, celega naroda, vsega človeštva povzdiguje, isto tako se v odgovarjajočem razmerju tudi spreminja in požlaht-nuje jezik človeški. Jezik ima tedaj svoje spremembe in svojo rast kakor človeška prosvéta, in svojo zgodovino kakor posamezni narodi. Eazločki pa, ki se nam kažejo v jezikovnem raz-vitku, ne sledijo samo časovno eden drugemu, temveč se tudi v enem in istem času pri raznih narodih in jezičnih plemenih nahajajo. Vsak narod ima svoj posebni jezik, in ta posebni jezik je ravno glavni znak in značaj vsake narodnosti. —
V povestičnem razvitku človeškega jezika se nam da njegovo napredovanje od stopinje do stopinje zasledovati. Tudi telesno-duševni razvoj človeški seje polagoma vršil, in mnogo tisoč let se je potrebovalo, da je dospel človek do tega vrhunca svoje duševne izobraženosti, in rekel bi popolnosti, koja se nam dandanes pri nekterih jezičnih plemenih pokazuje. Bodi si pri posameznih ljudstvih, ali celih narodih, bodi si tudi pri skupnem človeštvu — povsod opazujemo, daje gi-nila vedno bolj in bolj telesna, gmotna in samo materijalna moč, nasproti pa se širila sila duševna.
(Dalje pride.)
- 46 -
Primož Trubar.
(Daljo.)
Leta 871 začel je tedaj Metod v Panoniji kot visi pastir svoje cerkveno delovanje, ktero se je celo do G o r u t a n o v . pradedov današnjih Slovenov, pravih bližnjih bratov panonskih Slovencev, raztezalo.
Slovensko cerkveno obredje mu je brzo pridobilo izvanrednih pripadnikov ; sproti pak je padala oblast bavarske duhovščine, tako da je nje ar-hipresbyter Kichbald celo bil prisiljen, v Solnigrad se umakniti. To pa je togoto in sovražnost frankovsko-bavarskih svečenikov tako razjarilo, da jim nij več zadostilo. Metodu nad-škofovsko čast utajevati in nje oi)ra-vičenost napadati, nego da se jim je posrečilo. Metoda ujeti in kot jetnika v iztočno-frankovsko ali nemško državo odvesti. Stoprv po končanju preje omenjene frankovsko-moravske vojne in mira zaključehju vForchheimu 1. 874, in potem ko je L u d e v i k nemški panonsko nadškolijo priznal, smel se je Metod k Kocelu na bla-tensko jezero povrniti.
Ker pa njegovi osebni neprijatelji in sovražniki slovenske liturgije še niso mirovali, moral je Metod v tretjič v Rom potovati, zagovarjat se od kri-voverstva, kojega je bil ohdolžen. Ali zopet je bil popolnoma za nedolžnega in nekrivega spoznan in v vseh do-tičnih točkah kot popolnoma pravoveren potrjen, in je I. 881 od papeža Janeza VIII. bil nazaj poslan v svojo nadškolijo z jako pohvalnim pismom.
Zadnja leta življenja, koja je večidel na Moravskciii prebil, grenile so mu cesto spletke svojega podložnega škofa Wiching-a v Neutri, ki je
kot sovražnik slovenske liturgije S vato pluka, Rastislavovega naslednika v vladai-stvu, tako znal za latinsko obredje pridobiti, da je ta z novic frankovskim in bavarskim svečenikom pot v svoje kraljestvo odprl.
Ko je 1. 885 Metod oči za vselej zatisnil in svoje poslanstvo slavno in blagoplodno izvršil, jela se je slovenska liturgija tako silno proganja.ti in nje svečeništvo begati, da je od Metoda samega za naslednika imenovani duhovnik Gorazd z vsemi učenci in s svetimi knjigami drago svojo domovino moral zapustiti in k B o 1 g a i- o m, južnim sosedom in bratom slovenskim, pobegniti. Od tod — z Bolgarskega — se je potem slovenska liturgija dalje širila in to najpreje k Sr-b o m in Hrvatom, in nekoliko pozneje k Rusom. —
Konstantinovo in Metodovo apostolsko delovanje razprostiralo se je tedaj z večine črez M o r a v s k o in Kocelovo panonsko kneževino, ktera I se je, kolikor je nje pod solnogradsko ! vladikovino spadalo, od Rabe do današnjih iztočnih štajerskih Planin, in od Donave do Drave raztezala in se tako z ene strani 1'ečuha (FiJnf-kirchen), z druge pak deželice Dud-leipa za Knežaho in iluro dotikala, torej tudi slovenske gorice in ptujsko polje obsezala.
Tako tedaj nij niti dvomiti, da je tudi mariborska okolica ondaj pod Metodovo uadškofijo spadala, da se je tedaj tudi tu v slovenščini cerkveno obredje opravljalo, in da so tudi tukajšnji Slovenci pravi nasledniki onih, kterih jezik je bil v „slovensko" li-utrgijo in sv. pismo porabljen in kteri
- 47 -
je služil za podlago onej književnosti „(staro) slovenskej", ktere pismeni spomeniki nas še današnji dan, in to po pravici, napolnjujejo s čutom velikega spoštovanja in opravičenega ponosa.
To so tedaj po svedočbi povest-nice one čudovite zgodbe, oni sijajni čini blagih dveh grških bratov, ktera sta si po svojih neizmernih zaslugah za Slovence in posredno za vse Slovane sploh pridobila za vselej častno ime: Apostola Slovanov.
Tudi je neovrgljivo dokazano, da so Slovenci — sej je o početkih njih književnosti govor —, za Metoda množnejši bili, nego dan danes, in da-so tadanji naši pradedje primeroma mnogo vece zemljišče posodah, nego sedanji Slovenci.
Stanovali so namreč po obeh bregovih Donave skoro do Inna in do iztočnih tirolskih planin, na jugoiztoku pa do Donave, Save in Kolpe.
Le tako se tolmačijo mnogi ostanki slovenščine, ki so sodržani v imenih rek, hribov in krajev po sedanjem od bavarsko-nemškega plemena poseda-nem terišču Stirskega, Gornje- in Spodnje-Avstrijskega, Solnograda, Koroškega, Tirolskega in deloma tudi Bavarskega in iztočne Švice.
Ona književnost tedaj, ktero sta Konstantin in Metod v 9. stol. po Kr. v jeziku naših slovenskih pradedov vstvarila, ohranila se je, premda je iz tal svoje pradomovine bila iznita, pri Bolgarih, Srbih. Hrvatih in Eusih, ki
so jo prijazno sprejeli in v svoje zemljišče usadili, in je pri teh narodih v teku mnogih vekov malo spremenjena do današnjega dne se obdržala ter nosi po svetu ime s taro-slo venske književnosti nasproti novo-slo-venskej, ktera slednja je mnogo pozneje nastala v jeziku današnjih Slovencev in se po Kranjskem, Spod-nje-Štajerskem, Koroškem, Goriškem i. t. d. marljivo obdeluje. —
Početek staro-sl o venske književnosti je, kakor početki vseh drugih literatur, cerkveno-vérsk, in tako je tudi z velike večine, ah nikakor ne izključivo, i nje sodržanje.
Posebni nje znak je ta, da je izključivo v glagolskem in ciril-s k e m pismu spisana.
Obseg te književnosti — jedva nekoliko desetletij na zapadu znane — od tridesetih let neprenehoma narašča. Jako cesto se v vseh slovanskih ali vsaj s početka slovanskih deželah, posebno po Euskem, Srbskem, Bolgarskem, Grškem, Eomunskem i. t. d. po samostanih in drugje odkrivajo novi rokopisi, in tako se skoro od dne do one še vedno širi nje obseg.
Po primesih, ktere so se izvirno moravsko-panonskemu jeziku pri Bolgarih, Srbih, Hrvatih in Eusih primešale, razločuje učenjaki prvotno-, bolgarsko-, hrvatsko-, s r b s k o-in rusko-slovenske rokopise ah ,vire' staro-sl o v enske književnosti. (Dalje pride.)
Drobne vesti.
Nemška hyperkritika je bila uže menila, da je Homerja z vso trojansko vojsko iz sveta spravila. V novejšem času pak si baš nemški učenjaki pri-
zadevajo, one pretirane sodbe s konkretnimi preiskovanji ovrči. Tako n. pr. A n t. K r i C h e n b a u e r (ravnatelj znojmske gimnazije) v posebnem delu
- 48 -
iz Odyseje tolmači, da je v njej ob-jadranje Afrike epično opevano. Otok Feakov bi bil neki kanarskih otokov. Mi ta rezultat Kriechenbauer-jevega dela podajemo brez vse lastne opazke. — Glasoviti angleški dvorski poet Tennyson je izdal dramo „Harald", ktero delo se kot pravo narodno hvali. (Harald je bil slednji britanski kralj pred Viljelmom predo-bitnikom). — Dr. Diefenbaeh je v svojem delu: „Die Volkerstamme der europiiischen Tiirkei (Frankfurt a. M. 1877) prav na drobno popisal prebivalce balkanskega poluotoka. Slav-janom sponaša, da so si nekaj sami
svoje nevzgode krivi, ker o vpadu Turkov niso byzantinskega carja dovolj podpirah, nego se na lastno moč upirali, tako pa v sužnost prišli. Die-fenbach z antropologičnega stojališča prerokuje Osmanom balkanskim sko-rašnji propad. — Darwin, znani angleški prirodoslovec, je izdal novo delo (plod 11-letnega truda): „The effects of Cross and Selffertihsation in the vegetable Kingdom" 1876, v ko-jem med drugim dokazuje škodljivost ženitev bližnjih sorodnikov. To delo vzbuja, kakor i prejšnja njegova, veliko pozornost učenega sveta.
Književnost in umetnost.
Med slednjim in tem poročilom je tudi 2. zv. Valvasorja izišel. — „Matica slovenska" je izdala troje del: „L e topi s za 1876", kteri v prvem svojem delu prinaša podučne spise, v drugem pa poročila o raznih sejah in o delavnosti družtvenega odbora ; potem posebno knjigo: ,,Dr. Lovro T o man" s To-manovo sliko, z njegovim životopisom in njegovimi pesnimi (škoda, da niso pri tej priliki tudi Josepine Tnrnogradske spisi, koji se samo omenjajo, z novic priobčeni in zbrani) ; in tri zemljevide :
„Francija, Britanija in Skandinavija." — Tolmačenja krajnih imen vasij okoli Trsta, ktera je „Edinost" posebej priobčevala, so izišla zbrana v po-sebnej knjižici: „Krajna imena v tržaškej okolici". — Prof. Fr. Selak je izdal nemško brošuro o turškem vprašanju pod naslovom: „Ein culturhistorischer Beitrag zur orient alischen Frage" (v Mariboru pri Pajku po 15 kr.). Delce kaže mislečega pisatelja, pisava pa jako spretno pero. —
Listnica.
g. A. Z. Vaši pes. proizvodi niso slabi ; samo prenavaiini so njih prodmiti. Pesnik mora kolikor mogoče ali novih izmi,šljati ali pa stare na novi način, z nove strani opevati. Poskusite tako in nam zopet kaj pošljite! —
g. u-|-i. Vi imate jezik in rimo v svojej oblasti; samo jasnosti še Vašim verzom treba. ^A." najbrž porabimo. —
g. Kavniški. Vaši spisi se nam vidijo uže na prvi kratki pregled prav zanimivi ; več Vam pišemo posebej, brž ko utegnemo.
g. Gorijanec. „J. c." kaže lep talent, in je nekaj celotnega, baš kar pri naših pesnikih najbolj pogrešamo. „1." najbrž prinese ^Zora". No zamerite, da tu odgovarjamo.
g. Fl. kmalu pride na vrsto.
Obečanega pričakujemo.
g. St. Hvala za „W."; pride uže prihodnjič.
g. E. Eazpravo prejeli z zahvalo. V kratkem jo pregledamo.
Vsem gg. prav srčna hvala za poslano.
Popravek. Na str. 27 ima stati: „Lepa Vida je , . ." (m. Mlada Breda je . . .).
Izdajatelj in odg. urednik: Martin Jelovšek. J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.