Vedno več za razširjeno reprodukcijo
Spodbudnf rezuftatt goapodarjenja v prvem polletju
Poslovni rezultatl gospodar-jenja v letošnjern prvem pollet-ju so »podbudni, so ugotovili fitani obČtnsRsga izvršnega sv«ta ob obravnavi a*nalize po-slovania bažigrafskega gospo-darstva.   V  nemirnih  pogojih
gospodarjenja z visoko rastjo cen. teJavami pri uvozu repro-materiaiov In stortiev, težav-nim izvozom in v novem ener-getskem poiožaju, je gospo-dsrstvo občine doseglo visoko rast in prvifi po daljšem času občutno pozitivno spremembo v delitvi družbenega proiz-voda.
V trimesečju smo ugotavljali realno rast družbenega prolz-voda za okoli 1.5 odstotka gle-de na lansko leto, v naslednjih treh mesecih pa je bilo gospo-darstvo ša uspeSnejše. Realna rast družbenega proizvoda znaSa skupno nad 9 odstolkov. Mofino je poskočiia tudi eko-nomičnost poslovanja, kar po-meni. da gospodarstvo posluje racionalno In da zniiuje stro-
6ke na enoto ceiotnega pri-hodka.
Produktivnost je v prlmerjavl 2 lanskim prvim polletjem na-rasta za okoli 6 odstotkov; ra-zmerja v produktivnosti pa se nlso spremenila. še vedno naj-več dohodka ustvarl posamez-nl delavec v trgovini in najmanj v gostinstvu.
Po daljžem fiesu lahko zapi-Semo, da )e negativno gibanje v delitvi novo ustvarjene vre-dnosti zaustavtjeno. Oelež osebne porabe se je zmanjSal za 2,2 odstotka in znaža 26.3 odstolka družbenega proiz-vods, delež splo&ne in skupne porabe je z zmanjSanjem za 1,8 odstotka zdrsnil na 42,9 odstotka, za te 4 odstotKe pa se je povečat delež sredstev za razfiirjeno reprodukcijo. ki znaša 28,8 odstotka družbene-ga proizvoda. Ta rezultal je ugoden, vendar bo treba delež sredstev za razširjeno repro-dukcijo do konca leta Se ob-Čutno povečati.
SKORAJ BREZIZOUB
Ob analizi gospodarjenja v prvlh treh mesecih je imelo za Bežigradom 10 organizacij združenega dela izgube v vt6i-ni 54 mllinonov dlnarjev, ob polletju pa ima izgubo samo 5e lnex-Adria-Avio promet, in to v znesku, ki je manjši od njihove enodnevne realizacije. Ta iz-guba je sezonske narave, zato iahko trdimo, da /e občinsko gospodarstvo iz leta v leto bolj
trdno in manj odvisno od go-spocJarskih nihanj doma in na tujem.
Kot kritefije uspeinosti po-sJovanja so člani oddelka za gospodarstvo prl aestavi anali-ze opoStevali udatežbo neto akumulaclje v celotnem pri-hodku. odstotek doseganja pianiranega dohodka in dose-ženo raven produktivnosti. Na osnovl tega so sestavili spisak dvana]stlh organizaclj zdruze-nega dela, ki so postovale z mo*njami, med n/imf pa bodo 20 Poznane -trojke* izvrfinega sveta in družbenopolitičnih or-ganizacij obiskale Elmo-tozd Goapodinjski aparati. Beilnko-tozd Perkemija. Astro-detovna organizacija Zunanja trgovlna, Lesrjino-tozd Pristan in ABC Pornurka-tozd GPC Laguna.
Povprečnl neto osebnl do-liodek na delavca je 7607 dl-narjgv in se je v primorjavl z
enaicim obdobjem Jani povečaf norninalno za 24,9 odstotka. Ob rastt 2iv(jenjsfcfh stroSkov za 23.2 odstotka to pomenl realno rast za 1,4 odstotka.
V analizl so navedene tiste org^nizaclje združenega dela, v katerlh so osabnl dohodkl na^Cali hitroje kotproduktiv-noat dela, računana kot ra-zmerje dohodka nazaposlene-ga- Takih organizaclj, ki so no-minaino obrafiunane ali izpla-
fiane osebna dobodke na da-iavca povečale za več kot 26 odstotkov je 35. od tega je 10 delovnih skupnosti skupnih služb. Na enakem spisku so bi-le ob tromesefiju Elma-tozd Orodjarna, Tuba, Salus, Unl-teks, Astra-delovni organizacl-}i Maloprodaja in Zunanja tr-govlna. Leantna-tozd Pristan in PTT-tozd PTT Servls.
2B.580 ZAPOSLENIH
Zaposlovanje v prvi polovici leta je umi rjeno. Caprav amo ie presegti predvideno število za-poslenih za konec planskega obdobja. Najbolj je porasio SievJlo zaposlenlh v gradbe-ništvu - za 145. ratativno pa v vodnem gospodarstvu - za 14 4 odstotka.
Z& nekaj (asa smo ugotav-Ijali padec rentabilnosti; latos pa je to padanje zaustavljeno. Rantabilnost sredstev znaša 18 odstotkov, kar pomeni, da je gospodarstvo 3 100 din po-rabl)enih poslovnih sredstev doseglo 18 dtn dohodka - tako
asteiemo na pribiižno enak/ ravni rentabilnosti kot lani ob polletju. Najve4ja rentabilnost je v vodnem goapodarstvu, najmanjša pa v dejavnoati pro-meta in zvez.
54 gospodarskih organizacii združenega dela v naži občini je v prvem polletju izvozilo skoraj za 1,2 milijarde dinarjev ter uvozilo blago in storitva v vrednosti dobre pot milijarde dln. Uvoz stagnira, Izvoz moč-no narašča, saldo zunanjetr-govinske menjave pa je že zdaj krepko pozitiven. Razvesaljivo je, da Industrija že drugič za-pored izkazuje presežek izvo-za nad uvozom, skokovito se popravlja promet. gradbeniS-tvo pa je edina dejavnost, ki je ob poltetju reallzirata celoletni plan več kot 50-odstotno. tzvoz v zabodne države še ve-dno prevladuje (60.8 odstot-ka), vendar se krepi izvoz v dr-žave v razvoju (2,7 odstotka). uvažamo pa še vedno večlno-ma iz zahodnih drzav (93,5 od-atolkov).                          S.J.