J Studijska ; 6 KNJIŽNICA CELJU 15. januar 1968 LETO XV. št. 1 CINKARN AR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Od 1. februarja nov delovni čas Centralni delavski svet je na svoji seji konec decembra 1967 razpravljal o predlogu upravnega odbora, da tudi v našem podjetju uvedemo za vse službe podjetja in za nekatere obrate nov delov ni čas, takšen kot ga imajo zvezni organi. Centralni delavski svet je predlog sprejel in potrdil naslednjo odločbo o novem delovnem času. 0 V Cinkarni Celje se za vse delavce, ki delajo v eni izmeni, to je v dopoldanskem času uvede petdnevni delovni čas. 0 Delovni čas traja tedensko 42 ur. 0 Dnevni delovni čas začne: — v zimskem času, od 1. novembra do 31. marca, od 8.30 ure do 17. ure, ob petkih pa od 8.30 ure do 16.30 ure. — v letnem času, od 1. aprila do 31. oktobra, od 8. ure do 16.30 ure, ob petkih pa od 8. do 16. ure. 0 Nov delovni čas prične veljati s 1. februarjem 1968. 0 V smislu prve točke se za službe, obrate in delovna mesta odreja: — v celotni upravi podjetja delajo pet dni v tednu, v smislu tretje točke. Isti delovni čas velja za vsa skladišča, razen pakovalcev pločevine, ki delajo tako kot valjarna. — Transportni oddelek dela v dveh izmenah od 6. do 14. in od 14. do 22. ure. — V kuhinja toplega obroka in čaja, počitniški domovi, samski domovi, vratarji ter čuvaji delajo kot doslej, to je vse dni v tednu v treh izmenah. — V strojnem, elektro, merilnem ter v gradbenem oddelku delajo pet dni v tednu v smislu tretje točke. Kolikor delajo v dveh izmenah, dela prva od 7. do 14. ure, druga pa od 14. do 21. ure, vse delovne dni v tednu. (Nadaljevanje na 3. strani) Proizvodnja in produktivnost v decembru 1967 V decembru je bila proizvodnja za 9 % manjša kakor v mesecu novembru, kar je vplivalo tudi na kumulativni rezultat. Tako je letna proizvodnja za 2,07 % manjša kakor v preteklem letu. V mesecu decembru je bila proizvodnja v vseh enotah, razen v metalurgiji manjša kakor v novembru. Zaradi remonta v valjarni je padla proizvodnja pločevine, V kemičnih obratih je bila manjša proizvodnja kromovega galuna, natrijevega hidrosulfita, natrijevega sulfida, cinkovega sulfata. Proizvodnja litopona je zaradi remonta sploh odpadla. Večja je bila sicer proizvodnja superfosfata kakor v novembru, zato pa ni bilo proizvodnje mešanih gnojil in granuliranega superfosfata. Manjša je bila tudi proizvodnja modre galice, ter proizvodnja v ke- (Nadaljevanje na 3. strani) Sprememba pravilnika o delitvi osebnih dohodkov POVEČANE DNEVNICE, NADOMESTILA ZA NOČITEV Centralni delavski svet je na svoji seji konec decembra na predlog upravnega odbora potrdil naslednje spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov: povečal je dnevnice za službena potovanja, povečal je nadomestilo, do katerega so upravičeni delavci, če na službenem potovanju prenočijo, kategoriziral je šoferje osebnih avtomobilov ter ponovno ocenil delovna mesta šoferjev osebnih avtomobilov. Centralni delavski svet je potrdil naslednje spremembe: 0 Delavcem, ki so razporejeni na delovna mesta: — glavnega direktorja, pomočnika glavnega direktorja, glavnih jnženirjev, svetnikov direktorjev in šefov sektorjev je dnevnica povečana od 40 N-din na 50 N-din. (Nadaljevanje na 7. strani) Naši najmlajši vsako leto težko pričakujejo dedka Mraza, ki jih vsako leto obišče v naši sindikalni dvorani. Na sliki: najmlajši cinkarnarji gledajo pravljico. AKCiJSkl PROG KAM ORGANIZACIJE ZK CINKARNE Po sklepu konference organizacije ZKS Cinkarne Celje, ki je bila dne 24. novembra 1967 in na podlagi referata ler ostalih materialov, ki jih je konferenca sprejela, je sekretariat organizacije ZK Cinkarne izdelal akcijski program delu komunistov za obdobje december 1967 — maj 1968. ORGANIZIRANOST KOMUNISTOV V CINKARNI KONFERENCA ZKS CINKARNE Konferenca se po sklepu sestane najmanj trikrat na leto, zato predvidevamo naslednjo konfrenco v obdobju, za katero je določen akcijski program. Dnevni red konference bo dokončno izdelan v naslednjem mesecu. SEKRETARIAT KONFERENC Naloga sekretariata je bila, da je do 30. decembra 1967 organi- ziral ustanovitev oddelkov po shemi, ki je bila sprejeta na zadnji konferenci. V ta namen so bili zadolženi na prvi seji posamezni člani sekretariata za izvedbo te naloge. Poimenske zadolžitve so razvidne iz zapisnika 1. seje sekretariata. KOMISIJA ZA KADRE IN KOMISIJA ZA IDEJNO RAST ČLANSTVA Komisija za idejno rast članstva in komisija za kadre sta organa konference in pri svojem (Nadaljevanje na 3. strani) SPREJET PROIZVODNI PLAN V petek, 29. novembra je bila izredno pomembna seja centralnega delavskega sveta; člani so razpravljali o poslovnem poročilu, ki ga je podal glavni direktor našega podjetja tovariš Drago Čeh, dipl. inž. Na tej seji sta bila potrjena predlog proizvodnega plana za letošnje leto in predlog o poslovnem sodelovanju s tovarno Belinka iz Šentjakoba pri Ljubljani. Sprejetih je bilo tudi več sklepov, ined njimi tudi predlog o uvedbi novega delovnega časa v našem podjetju. V svojem poročilu o poslovnih rezultatih, ki'jih je doseglo naše podjetje v enajstih mesecih preteklega leta je glavni direktor dejal, d<* bi v preteklem tet« lahko mnogo več proizvedli, če ne bi imeli težav s prodajo naših proizvodov. Vzrokov za slabo iprodajo je več. Sproščen uvoz je privedel do tega, da so se pojavili na jugoslovanskem tržišču tudi taki proizvodi, ki jih v Jugoslaviji proizvajamo v zadostnih količinah (npr. litopon. einkova pločevina idr.). Zaradi lažjega pla- §- IllillllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllJIlllllllll ZANIMIVI I PREDAVANJI | Delavska univerza bo | | v tem mesecu priredila | v Narodnem domu dve _ i zanimivi predavanji: I # 18, januarja: 4.000 | | kilometrov po Mongoli- | | ji; o tpjr dalj nji. toda za-1 | nimivi deželi bo preda- = 1 val novinar »Dela« Dra- = = go Kralj — ob 17. in = 1 19.30. I # 23. januarja: Z ja- § drnieo okoli sveta; o vti- | sih s tega potovanja bo § poročal Jože Horvat, no-§ vinar in književnik iz | Zagreba — ob 17. in Š 19.30. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim. smana na našem tržišču nastopajo inozemski proizvajalci z dupinškimi cenami, katerim pa navadno ni mogoče konkurirati. Večina .naših proizvajalcev je namenjena investicijski potrošnji, ker pa je'bila le ta v zadnjih letih močno zmanjšana, se je tudi to odrazilo na prodajo naših izdelkov. Prodaja se je v zadnjih mesecih ustalila na 1,5 milijarde mesečno, od tega zneska pa 500 milijonov odpade na izvoz. Pri izvozu na zahodno trž.r-šče pa je treba omeniti tamkajšnje zaščitne carine. Če hočemo naše proizvode na zahodnem tržišču plasirati, moramo prilagoditi cene tamkajšnjemu tržišču, kar se tudi odraža na našem dohodkih. Manjši dohodek pri prodaji cinka rn 'cin-kovih proizvodov j-e povzročilo tudi zmanjšanje cen cinku na svetovnem tržišču. V zadnjih mesecih letošnjega leta se je po Vrsti ukrepov vrednost naše prodaje relativno stabilizirala, približno za 1,5 milijarde starih dinarjev mesečno. od česar 1 milijarda na domačem trgu in 500 milijonov starih dinarjev v izvozu. Prav tako se je približno ustalila tudi struktura prodaje naših proizvodov. Ta ugotovitev mora biti odslej merodajna — kot izhodiščna točka za postavljanje čvrstega plana za 1968. leto. računajoč proizvodnjo nekaterih novih izdelkov. Na bazi takega plana je rtuj-no potrebno urediti vse ostale odnose v podjetju, to se privi organizacijo poslovanja, produktivnost, materialni in finančni bilans. Zaradi tega je po vsestranski analizi za prihodnje leto sprejet naslednji plan proizvodnje: Metalurgija cink v kladah rektificirani cink dekadmirani cink kadmij cinkov prah indij cinkovo belilo žveplena kislina svinec piritni ogorki einkova pločevina zamak čašice za .galvanske elemente einkova žica žlebovi in cevi strešniki protektorji in anode rondele ton 2S.000 ton 6.900 ton 5.050 ton 45 ton 5.400 kg 100 ton 5.000 ton t5l000 ton 160 ton 64.000 ton 16.000 ton 1.000 kom. 40.000.000 ton SOO km 500 ton 100 ton 500 ton 400 Na zadnji seji v preteklem letu je centralni delavski svet obravnaval več pomembnih vprašanj. Po poročilu o poslovnih rezultatih, doseženih v enajstih mesecih, je potrdil proizvodni plan za letošnje leto, spremembo delovnega časa idr. 1 ------------------------- Predlog spremembe cenika v samskem domu Od junija 1965, ko so bile odobrene sedanje cene nočnin v našem samskem domu, so se razmere močno spremenile; precej so se povečali stroški vzdrževanja, povečale pa so se tudi stanovanjske najemnine za družinska stanovanja — za 47,16 odstotkov. Pri sedanjih cenah za ležišča bi imel samski dom v letu 1968, pri predvideni zasedbi, 8,954.000 starih dinarjev izgube. Skupna vrednost' stanarine je za 34 % manjša od izdatkov. S stanarino pokrije dom le 66 0 '0 stroškov. Razliko oziroma primanjkljaj samskega doma pokriva podjetje iz »klada, osebnih dohodkov pred, razdelitvijo. Po posvetovanju s stanovalci je predlagala uprava samskega doma povečanje cene . nočnin . za povprečno 19,6 °,V Po takem povečanju cen bi samski dom pokrival približno 80 j, svojih izdat-kov. Predlagana sprememba za stanovalce, stalno zaposlene v Cinkarni, je naslednja (v starih dinarjih mesečno); število postelj v sobi Stara cena Nova cena Povečanje \ 5.100 6.000 900 3 6.000 6.600 600 2 7.500 8.100 600 i 9.000 9.600 600 Nove cene bi veljale od 16. januarja 1968. IS. Pojasnilo k »Večerovem« sestavku V četrtek, 4. januarja je bil v »Večeru« objavljen sestavek z naslovom »Umrl je delavec«, ki govori o malomarnem odnosu nekega podjetja na celjskem območju ob smrti svojega sodelavca. V sestavku ni imenovano niti podjetje, niti pokojnik, v našem kolektivu pa so se razširile govorice, da sestavek nanaša na naše podjetje. V pojasnilo tistim, ki razširjajo take govorice ia tistim, hi jim nasedajo, naj povemo, da je na grobu venec od podjetja in od sindikalne organizacije, da so svojci prejeli od odbora sindikalne podružnice 500 N-din za pogrebne stroške in da je bil organiziran prevoz pokojnikovih sodelavcev na pogreb. AKCIJSKI (Nadaljevanje s 1. strani) PROGRAM delu samostojni. Delo koordinirata s sekretariatom. Obe komisiji je konferenca potrdila v sestavu, v kakršnem sta bili izvoljeni v prejšnji mandatni dobi. Program dela obeh komisij je bil sprejet na konferenci, vendar ga morata komisiji vskladiti s sedanjo organiziranostjo. Korekture je treba izvesti do 31. januarja 1968. Konkretne naloge iz tega programa so razvidne v nadaljevanju. ODDELKI Po sklepu konference so bili ustanovljeni oddelki' v naslednji organizacijski shemi: oddelek komunistov metalurgije, oddelek komunistov predelovalnih Obratov, oddelek komunistov kemije I in II. oddelek komunistov vzdrževalnih obratov, oddelek komunistov uprave, oddelek komunistov komerciale ter oddelek komunistov razvoja in investicijskega sektorja. V obdobju, ki ga predvideva akcijski program morajo oddelki izvesti predvsem naslednje naloge: — Konstituiranje oddelkov in izvolitev sekretarjev, namestnikov in blagajnikov do 31. decembra 1967. — Določiti čas rednega sestajanja (najmanj enkrat mesečno). — Tekoče obravnavati probleme iz svojega področja dela in probleme širšega področja ter jih kot predloge posredovati konferenci in sekretariatu. AKTIVI Aktivi so fakultativno sestajanje komunistov za posamezno problemsko področje in jih sklicuje sekretar ali drugi organi konference. Sestajajo se lahko tudi na pobudo drugih članov ZK — po potrebi. Njihove naloge so, da po določenem problemskem področju obdelajo določeno vprašanje in sprejmejo konkretne sklepe in zaključke. Sprejeti sklepi so obvezni za vse člane aktiva. NALOGE ORGANIZACIJE ZK NA PODROČJU KADROVSKE POLITIKE Po zadnji analizi je ugotovljeno, da vrsta članov organizacije ZK krši statutarna določila. To se nanaša predvsem na plačevanje članarine, udeležbo na sestankih in konferencah in pri ostalem delu komunistov. Zato je potrebno, da se organizacija ZK v Cinkarni takoj loti naslednjih nalog: — Oddelki so dolžni z Vsemi člani ZK, ki nimajo poravnane članarine ali ne izvršujejo drugih statutarnih nalog, te zadeve urediti najkasneje do 31. januarja 1968 in za vse, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti predlagati ustrezne sankcije na prvi konferenci. Za to nalogo je zadolženo vodstvo oddelka. V sodelovanju s kadrovsko komisijo je potrebno preveriti vse člane, ki že dalj časa ne sodelujejo pri delu naše organizacije oziroma nimajo reguliranih statutarnih dolžnosti ter predlagati njihovo izključitev. — Težišče kadrovskega dela je pomlajevanje organizacije ZK z novimi člani. Očitno je, da ZK v zadnjem času ni kontinuirano sprejemala v svoje vrste dovolj novih članov, zato je naloga komisije za kadrovsko politiko, da se v sodelovanju z vsemi oddelki takoj loti sistematičnega dela na področju sprejemanja novih članov. Oddelki naj bi na svojem področju razpravljali o potencialnih kadrih, s katerimi se je potrebno pogovoriti in jih predlagati za sprejem v ZK. Predloge kandidatov, ki jih mora izdelati kadrovska komisija v sodelovanju z oddelki, predloži konferenci. Pri tem delu naj bd poudarek na mladih članih kolektiva in tistih iz neposredne proizvodnje. NALOGE IDEJNEGA DELA Idejno izgrajevanje članstva, katerega potrebo je poudarila tudi konferenca, je verjetno najvažnejša naloga naše organizacije ZK v tem obdobju. Za izpol- nitev nalog idejnega dela je zadolžena predvsem komisija za idejno rast članstva ZK. Tako je komisija dolžna, da skupno s sekretariatom izvede v obdobju akcijskega programa naslednje naloge: — Organizirati mora dve predavanji z naslednjo vsebino: a) Problem religije, delovanje in vpliv klera, cerkve, ter vloga komunistov pri tem delu. b) Ekonomsko združevanje v svetu, pogoji in posledice teh združenj na gospodarstvo v Jugoslaviji (SEV, EFTA, EGS, G ATT itd.). Predavanju bo sledila razprava, ki mora izluščiti določene zaključke. Predvidena predavanja bodo pristopna tudi nečlanom. Naslednja naloga je vzgoja mladih potencialnih kadrov ZK. Komisija se mora takoj povezati z mladinskim vodstvom in analizirati stanje v ZMS. Pri tem je dolžnost sekretariata in sekretarja organizacije, da pomaga pri izvedbi mladinske konference in sodeluje pri programiranju njenega dela. — Pri vprašanjih s področja idejnega dela komunistov v oddelkih bodo sodelovali posamezni člani komisije za idejno rast. Le-ti bodo zadolženi za posamezne oddelke. (Nadaljevanje na 7. strani) Proizvodnja in produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) mičnem obratu III., prav tako je bila tudi manjša proizvodnja v kemičnem obratu II. Izvoz je v decembru dobro potekal, saj smo izvozili za 509.238 S ali za 2,8 % več kot predvideva mesečni plan. Letni plan izvoza smo dosegli z 90 %, v primerjavi z lanskim letom pa je izvoz manjši za 6,8 %. Po fizičnem obsegu je bil sicer izvoz večji kakor v lanskem letu, vrednostno pa je manjši zaradi večje udeležbe predelovalnih poslov in padca svetovnih cen cinko-vih proizvodov. Regionalna usmerjenost izvoza je bila zelo dobra, saj smo 81,4 % prodaje v tujino plasirali na konvertibilno področje, 15,69 % na vzhodnoevropsko področje in 3,27 % na ostalo klirinško področje. Ker je bila vrednost proizvodnje za 3,7 % manjša kakor v preteklem letu, število zaposlenih pa za 2,6% večje je bila v letu 1967 produktivnost dela za 4,67 % manjša kakor v letu 1966. f Novi delovni čas (Nadaljevanje s 1. strani) — Celotna metalurgija dela v treh izmenah po 48 ur tedensko, kot doslej, enako velja za aglomeracijo, kolikor bo še obratovala. — valjarna dela v treh izmenah po 48 ur tedensko. Obrati žica, žlebovi, čašice in cinko-grafija delajo pet dni v tednu, to je v skladu tretje točke tega sklepa. — obrat organske kemije dela pet dni v tednu v skladu s tretjo točko, razen 22 ljudi, ki zaradi procesa proizvodnje delajo 48 ur tedensko. — v obratih kemije I. delajo obrati super-fosfat, barijev sulfid, svinčevi oksidi, modra galica, novi litopon, aluminijski ofset po 48 ur tedensko. V ostalih obratih kemije I. pa pet dni v tednu, to je v skladu s tretjo točko. — za vse administrativno in pomožno osebje v obratih velja 42-urni tednik, prav tako kot v upravi podjetja. V vseh obratih, kjer se pokaže potreba po večji proizvodnji zaradi naročil, odredijo ob-ratovodje 48 urni delovni čas. s tem da se ure od 42 do 48 ur ne plačajo kot nadure, temveč kot normalne ure. Vse nadzorno tehnična osebje, vključilo obratovodje imajo isti delovni čas kot njihovi obrati. V tistih obratih, kjer delajo 48 tedensko je delovni čas obratovodij od 7. do 14. ure in trikrat tedensko popoldne po dve uri, in sicer v ponedeljek, sredo in petek. D. M. le Valjalci pri parni valjalni progi CINKARNAR 3 PROIZVODNI PLAN SPREJET Kemija avtotipija mikro cink aluminijasti ofset preparati za mikro cink preparati za ofset kromov galun Na-hidrosulfit Na-sulfit — luskasti c-inkov sulfat litopon ultramarin svinčevi oksidi superfosfat PK granulirana gnojila zelena galica modra galica modri baker mineralne barve — VOBA mineralne barve — zemeljske organol oljni minij ftalatni minij korocink E korocink P anilinske barve tekstilna pomožna sredstva UBT barve v vrečkah m2 16.000 kom. 24.000 m2 60.000 ton 50 ton 50 ton 1 200 ton 600 ton 600 ton 5.000 ton 6.000 ton 500 ton 2.600 ton 52.000 ton 10.000 ton 80 ton 2.000 ton 500 ton 960 ton 960 ton 250 ton 240 ton 120 ton 600 ton 120 ton 500 ton 100 kom. 500.000 Vsi normativi potrošnje materiala so bili ponovno temeljito prediskutirani in zmanjšani na najpotrebnejši minimum, ki mora postati zakon za celo podjetje. Vsi člani kolektiva morajo stremeti za tem, da ti normativi ne bodo v nobenem primeru prekoračeni, temveč da se še zmanjšajo. Posebna naloga izla-sti inženirsko tehničnega osebja mora biti, da se z raznimi racionalizacijami poskuša doseči večje izkoristke surovin in da se zamenja drag repromaterial s cenejšim. Prav tako mora biti naloga komercialnega sektorja, da ta repromaterial nabavi po čim nižjih cenah. Posebna naloga mora biti postavljena zlasti novoformiranemu oddelku materialne uprave, ki mora skrbeti, da se ves material, ki prihaja v podjetje, stehta in analizira ter tako ugotovi, če smo dobili resnično tisti material, ki nam je bil fakturiran. Na drugi strani pa je materialna uprava tudi odgovorna za to, da se material pravilno skladišči in pravilno jemlje iz skladišč s strani obratov. Materialna uprava kontrolira tudi v obratih pravilno uporabo materiala ter vsako malomarnost in nevestnost pri uporabi materiala prijavi direktorju komercialnega sektorja. Naloga obratovodij in glavnih inženirjev pa mora biti, da vsako razsipavanje materiala in uničevanje v kali zatrejo z najstrožjimi disciplinskimi ukrepi ter tako navadijo vse člane kolektiva, tla se pri poslovanju z materialom vedejo kot dobri gospodarji. Pri pravilnem (ravnanju z materialom prav gotovo lahko povečamo tlohodek za 200 milijonov starih 'dinarjev. Ustanovni občni zbor strelske družine N« pobudo odbora sindikalnih podružnic sklicuje ustanovni odbor v sredo, dne 31. januarja ob 17. uri USTANOVNI OBČNI ZBOR STRELSKE DRUŽINE, ki bo v naši sindikalni dvorani. Vabljeni so vsi nekdanji člani in ljubitelji strelskega športa. Vse, ki se zanimajo za ta šport opozarjamo, da je strelska družina, ki je že nekoč obstojala v našem kolektivu, zapustila večje število skrbno negovanih zračnih in maloknliberskih pušk. Na osnovi tako postavljenega plana proizvodnje in material- Skupni dohodek Materialni stroški in usluge Investicijsko vzdrževanje Amortizacija Obresti od poslovnega sklada Obresti od kreditov za trajna obratna sredstva Obresti od kreditov zjn občasna obratna sredstva Obresti od kreditov za osnovna sredstva Stroški poslovanja skupaj Dohodek Predlagana delitev Taka .planirana proizvodnja in taki stroški poslovanja žga- nega bilansa predlagamo naslednji finančni 'plan: 24.953.000. 000 S-din 17.040.000. 000 S-din 440.000. 000 S-din 2.295,000.000 S-din 566.000. 000 S-din 89,000.000 S-din 176.000. 000 S-din 687.000. 000 S-din 21.091,000.000 S-din 5.864,000.000 S-din 76 % za osebne dohodke 24 % za sklade podjetja rantirajo povprečno vrednost točke 120 S-din. i Zimske poeitnice na Voglu | Na planini Vogel nad Bohinjem ima podjetje | »Etol« Celje sodobno urejen počitniški dom. Članom | našega kolektiva nudi na razpolago 1 sobo s 4 ležišči: — v drugi polovici februarja — v drugi polovici marca | — v prvi polovici aprila in = — cel mesec maj Cena penziona je 30 N-din. Ponudba je zanimiva, zlasti za smučarje. Vogel | je dosegljiv z žičnico in je poznan kot naša najlepša | alpska zimsko-športna postojanka. Kolikor bo zadosti prijav bomo ponudbo »Etola« = sprejeli in sklenili dogovor o zamenjavi z našimi po-| čitniškimi domovi. | Regres bo koristnikom obračunan naknadno po | sklepu, ki ga bo za leto 1968 sprejel centralni delavski | svet. | ROK PRIJAV JE KRATEK; DO 31. JANUARJA 1968 | jih sprejema administracija oddelka za družbeni stan-| dard na kadrovskem sektorju. 3č ■< 4 i: ;,t 'I • » f 1 Manever pri stari destilacijski peči Oddelek za izdelavo cinkovih baterijskih čašic Decembra 1961. leta smo začeli v Cinkarni proizvajati prve cinkove baterijske čašice. Proizvodnjo smo začeli na strojih, ki smo si jih sposodili pri zagrebški tovarni baterij »CROATIA«, le-ta je tedaj sama izdelovala del potrebnih baterijskih čašic. Do avgusta 1964. leta smo izdelovali čašice samo na eni liniji, sestoječi iz štance, stiskalnice in obrezovalne naprave. Avgusta 1964. leta je bila postavljena nova linija, marca 1965. pa še dve. Tako so do prve polovice preteklega leta obratovale štiri linije, sestoječe se iz dveh stanc, štirih stiskalnic in štirih obrezovalnih naprav. Lansko leto maja pa smo »CROATII« vrnili sposojene stroje. Tehnologija izdelave cinkovih baterijskih čašic je odvisna od številnih pogojev, ki jih moramo izpolniti, da dobimo kvalitetno izdelane, za baterije uporabne čašice. Od cinkove baterijske čašice zavisi življenjska doba izdelane baterije. Zato se začne izdelava čašice že pri pripravljanju šarže za ulivanje blokov iz katerih izvaljamo trakove. Cink, ki ga uporabljamo za izdelavo čašic, mora biti čim- predvidoma do 40 milijonov cin- ko vi h baterijskih čašic letno. Leto Izdelano čašic v( milijonih) Učinek delavca (čašic na uro) 1961 0,1 64 1962 13,6 358 1963 19,6 481 1964 22,4 453 1965 31,V 576 1966 22,2 611 1967 (32,0) (750) delamo v treh izmenah. Do septembra 1965. leta smo izdelovali samo eno vrsto cinkovih baterijskih čašic in sicer za ploščate baterije (tako imenovano »D« čašico). Od tedaj pa smo začeli izdelovati še ostale vrste čašic, ki jih uporabljajo v Jugoslaviji (»A«, »C«, "E« in »J«), Proizvodnja s povečanim številom vrst cinkovih baterijskih čašic povzroča tudi relativno daljše zastoje zaradi preureditve strojev za nove vrste. Vendar pa je treba upoštevati, da še vedno predstavljajo čašice vrste »D« nekaj nad 70 % celotne proizvodnje, »A« do 20 %, vse ostale vrste cinkovih baterijskih čašic pa predstavljajo v celotni proizvodnji le okoli 10 %. To pomeni, da je potrebno tudi večkrat mesečno popolnoma preurediti stroje za posamezno vrsto čašic. Pogostnost preurejanja strojev pa je odvisna od naročil kupcev. Medtem ko se proizvodnja ni enakomerno večala, ali vsaj obdržala na nekem doseženem nivoju, pa je učinek zaposlenih le vztrajno rastel. Delen padec zasledimo le v preteklem letu — zaradi večjega števila nanovo zaposlenih. Po zastoju proizvodnje v juliju 1965. 1. smo zmanjšali štev. zaposlenih v tem oddelku. Ko smo v letošnjem letu začeli zopet večati proizvodnjo, smo manjkajoče delavke nadomestili z novimi. Te pa rabijo določen čas, da dosežejo enak učinek dela, kot delavke z nekajletno prakso. V oddelku dela namreč preko 85 % žensk, ker so za takšno delo najprimernejše. Dopisujte v naš list! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Tečaji tujih jezikov V predelovalnih obratih si za svoje potrebe sami pripravljajo cinkove bloke. Na sliki: ulivanje cinka v modele. boljše kvalitete, treba ga je v ta namen posebej lngirati. Nečistoče v cinku oziroma v leguri povzročajo, da čašice v izdelani bateriji prehitro starajo — da so prehitro razžr-te. Iz trakov štancamo okrogle ali šesterokotne rondelice, ki morajo biti očiščene ter prebrane, da so uporabne za stiskanje čašic. Stiskanje čašic pa zahteva natančno delo in stalno kontrolo pri pripravi orodja na strojih. Saj so dovoljena le malenkostna odstopanja izmer pri izdelanih čašicah. Ravno tako pa je važna tudi končna kontrola izdelane čašice — pred pakiranjem v zaboje. Teoretično je kapaciteta vsakega stroja 4000 cinkovih baterijskih čašic na uro, ali za tri stroje 12000 čašic na uro. Vendar je treba upoštevati potreben čas za vzdrževanje strojev, menjavo orodja in podobno, kar zelo 'zmanjša teoretično kapaciteto. Zato moramo računati, da obstoječi stroji lahko izdelajo (Za leto 1967 so podatki približni). Tabela nam kaže po naglem začetnem vzponu nihanje proizvodnje v zadnjih letih. Vzrokov za to je več. Proizvodnja se je povečala najprej z vedno boljšim izkoriščanjem enega stroja, nato s postavitvijo novih strojev. Medtem se je pojavil na jugoslovanskem tržišču nov proizvajalec cinkovih baterijskih čašic, tovarna svinčevih izdelkov (TOP) iz Zagreba. Tovarna baterij »CROATIA« v Zagrebu (v tistem času pod imenom IPR) je začela kupovati vse potrebne čašice pri TOP. Zato smo v poletnih mesecih leta 1965 začasno ustavili proizvodnjo čašic. Od jeseni 1965. leta smo izdelovali čašice v glavnem samo še za tovarno baterij »ZMAJ« v Ljubljani. Povpraševanju po čašicah se je prilagodila tudi proizvodnja. Od triizmenskega dela smo prešli na enoizmensko, nato na dvoizmensko; sedaj zopet Konec januarja 1968 se zopet pričnejo intenzivni začetni, nadaljevalni, kon-verzacijski in korespon-dentski tečaji nemščine, italijanščine, angleščine, francoščine, ruščine in španščine. Vsi tečaji bodo trajali po štiri mesece, in sicer dvakrat po dve uri tedensko, v dveh izmenah: Izmena A se prične ob 16. uri in konča ob 17.35; izmena B pa se prične ob 17.45 in zaključi ob 19.20. Šolnina za vse tečaje je ista in znaša 28.000.— S-din ter je plačljiva v štirih obrokih; skripta dobite za doplačilo v centru. Prijavite se takoj z dopisnico, na kateri navedite poleg stopnje in jezika tudi izmeno. O pričetku in urniku bo potem sleherni pismeno obveščen. Center za poučevanje tujih jezikov, Celje, Cankarjeva 1 II telefon št. 32-24 in 25-34. flllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllHI Sredi preteklega meseca je bila v bližini novega mostu preko Voglajne majhna slovesinost. Po slavnostnem govoru predsednika delavskega sveta Vodne skupno« sti tov. Klavžarja in podpredsednika celjske občinske skupščine tov. Trogarja, so buldožerji in bagerjl zaprli dotok vode v staro 9trugo Voglajne in jo preusme* rili v novo, ki je bila dokončana prve dni decembra (na sliki). NESREČE PRI DELU NESREČE PRI DELU NESREČE PRI DELU NESREČE PRI DELU NESREČE PRI DELU V mesecu novembru je bilo i? poškodb pri delu s 355 izgubljenimi dnevi in 2 poškodbi na poti s 115 izgubljenimi dnevi; skupaj 19 poškodb s 480 izgubljenimi dnevi. Število poškodb v mesecu novembru se je zopet približalo povprečju devetih mesecev preteklega leta. Pri izgubljenih dnevih je tudi opaziti padec, vendar kljub vsemu nismo dosegli povprečja. Pri analizi ugotavljamo, da je vsako nihanje odvisno v glavnem od ekonomske enote metalurgija. Ostale ekonomske enote večkrat le po naključju prispevajo, da je nihanje o-beutnejše. Za boljši pregled navajamo primerjavo rezultatov posameznih ekonomskih enot s povprečjem devetih mesecev preteklega leta ter primerjavo z oktobrom: A. Število poškodb na 100 zaposlenih Delona enota November 1 Povprečje devetih mesecev 1967 Metalurgija 17,2 14,2 Predelovalni obrati 9,4 15,1 Kemija I. in III. 5,9 15,1 Kemija II — — Vzdrževalni obrati 9,3 9,7 Uprava — ostalo 3,9 2,7 Podjetje 9,5 9,9 B. Absolutno število poškodb S £> Delona E .g enota Z O Metalurgija 9 15 Predelovalni obrati 2 Kemija I. in III. 1 Kemija II. ~ “ Vzdrževalni obrati Uprava — ostalo 2 2 Skupaj: podjetje 1' 25 Iz primerjav A. in B. tabele se vidi tendenca in odstopanje rezultatov posameznih ekonomskih enot. Največje nihanje med posameznimi meseci je opaziti samo pri ekonomski enoti metalurgija. Ne moremo pa se zadovoljiti tudi z rezultati ekonomskih enot predelovalni obrati in kemija I. Kaže torej, da bo potrebno ponovno proučevanje in preizkušanje znanja o varnostnih ukrepih pri nadzornem osebju, od katerega bomo potem lažje zahtevali, naj skrbi za poučevanje delavcev na posameznih delovnih mestih. Enkrat za vselej bo potrebno odstraniti pomanjkljivo orodje in pripomočke (lestve) ter jih zamenjati z brezhibnimi, ki ne bodo več prispevali k povečanju števila nezgod in težjih poškodb. V novembru so se poškodovali V NOVI ŽVEPLENI KISLINI Milka DARDO je kislina pobrizgala po obrazu pod ščitnikom in po desni roki nad rokavico, ko je polnil pločevinaste sode. Miodrag VUČKOVAC je pomagal elektrikarju pri menjavi Cinkarnah avtomata za premikanje mačka in pri popravilu avtomata za dvig grebala. Pri preizkušanju zavor mu je delček zavorne obloge (ferode) padel v oko. Branku PUSTOSLEMŠKU je pri odpiranju jeklenke vrglo gumijasto cev z objemko v čelo, presekala mu je kožo nad očesom. V RAFINACIJI CINKA Andreja LUPŠETA so opekli cinkovi hlapi po roki nad komolcem. Janku LAHU je pri nalaganju šarži ranega vozička padla plošča cinka na prst na roki in mu ga poškodovala. V TOPILNICI Avgusta LUPINSKEGA je sodelavec, ki je premikal stroj za šaržiranje, udaril s šaržirnim lijakom in mu prebil kožo nad desnim očesom. Svetu TESIČU je pri odpiranju regeneratorskih kamnov na tretji peči padla opeka na palec desne noge in mu ga poškodovala. V PLINARNI Ivan SLUGA si je pri odvozu ogorkov od generatorjev stisnil kazalec leve roke, ko je nepravilno prijel voziček — prekucnik na vrtilni plošči. V VALJARNI Ernestu ŠKORCU so cinkovi trakovi, ki so zdrsnili z vozička, poškodovali nogo, ko se je pri transportu zadnje kolo vozička vdrlo v jašek kanala za električno napeljavo. Janez PULKO si je porezal kazalec leve roke pri prenosu pločevine na škarje za končni obrez. V CINKOVEM BELILU Leopold MARZEK je utrpel opekline po obrazu in očesu, ko je ulival cink v modele, v katerih je bil vlažen odpadni trdi cink. V SUPERFOSFATU Martina JELOVŠKA je zabolelo v križu, ko je prekladal vreče superfosfata na viličar. V MEHANIČNI DELAVNICI Leopoldu ŠEŠKU je stisnilo mezinec leve roke, ko so nakladali mešalo na voz. Stanko JANČIČ je dobil odrgnine po levi roki, ko mu je pri brušenju vara na grelni kači odmaknilo cev; s tem je nastal sunek na brusilnem stroju, ponesrečenec je z eno roko spustil stroj, zaradi česar ga je brusilna plošča začela drgniti po roki. Ivici KVESIČU je pri struženju vijakov padel v oko vroč ostružek in povzročil opeklino veke. V TRANSPORTNEM ODDELKU Franc TURNŠEK si je pri zapiranju stranice tovornjakove prikolice priprl prst in si ga poškodoval. Franc LUBŠE si je poškodoval dlan leve roke; ko je prevažal galico z ročnim vozičkom je padel. Poškodbe na poti Viljem OGRAJENŠEK se je na poti domov tako poškodoval, da je med prevozom v bolnišnico umrl; z mopedom je prečkal progo v Ronkovi ulici v Celju, kjer ga je zadel vlak. Avgust NAGLIČ si je poškodoval levo nogo, ko se je z osebnim avtomobilom prevrnil ob prehitevanju tovornjaka. t i Split planira \ izgradnjo ! jeklarne Gospodarstveniki splitskega območja razmišljajo o planu izgradnje jeklarne pri Splitu. Jeklarna naj bi zaposlovala 180 ljudi in proizvajala 40.000 ton izključno specialnih jekel za gradbeno industrijo, med ostalim tudi profilne armature. Inozemskega licenčnega partnerja zaenkrat še ne navajajo. Potrebne investicije naj bi znašale 3,6 milijard starih dinarjev (2,8 miljona dolarjev), od tega 12 % /a gradbene storitve in 85 % za uvozno opremo, za katero že obstoja inozemska ponudba za dobavo in kreditiranje. Surovinsko bazo naj bi predstavljalo splitsko podjetje za staro železo iz odsluženih ladij. Inozemski licenčni partner se obvezuje na odvzem 25 % produkcije, da bi imel naš partner možnost pokritja kreditnih obveznosti. Nadalje nuj bi imelo naše podjetje proste roke pri izvozu zn celotno sredozemsko področje. Razširjena uporaba PTFE prevleke Iz PTFE (politetrafluo-retilen je masa, ki jo rabijo tudi kot prevleko aluminijaste in emajlirane posode — fluon, teflon, lios-taflon) so izdelali nov material, ki je obstojen proti kislinam vseh koncentracij, lugom, kloridom, sulfatom, razredčilom, oksida-cijskim sredstvom, peroksidom in fenolom ter vzdrži temperature od — 70 do + 260" C. Obstojen je tudi na izmenične obremenitve (nihanje) in na staranje, nadalje odbija tuje snovi iu je negorljiv. S tem materialom prevlečeni deli so zaščiteni proti koroziji in kemijskemu najedanja. Iz te snovi izdelujejo me-basto-gukaste ventile nazivnih primerov od 25 do 25000 mm, brez odrezkov oblikovane koinpenzatorje in membrane, oblikovane in cevne fitinge kakor tudi industrijske čreva-cevi. KJE JE HIDRANT? Moral hi sicer bili označen s črko H in dostopen, če bi ga gasilci potrebovali, bi morali marsikaj odslranUi (na sliki), preden bi prišli do njega. > tl 1 V 4 I »» * m. m s» aa.« w.» > m-m m » -n 90,890 ml DAROVANE KRVI Razen pri dveh krvodajalskih akcijah v podjetju so se posamezni krvodajalci v lanskem letu z vsem razumevanjem odzvali vabilom Postaje za transfuzijo krvi. > It I Zadnje slovo od nekdanjega direktorja Zadnje dni decembra se je naglo razširila žalostna vest, da je nenadoma umrl tov. Stane Kokalj, bivši predsednik mestnega ljudskega odbora Celje in nekdanji direktor Cinkarne. Krvodajalci na izletu v Logarski dolini Nekateri med imenovanimi 37 tovarišicami in tovariši so se odzvali tudi večkrat, zato poleg imen navajamo v oklepaju količino mililitrov darovane krvi. Skupno so dali 15.305 ml krvi. Artnak Miha (380), Bračko Viktor (530), Benčina inž. Silva (265), Cimerman Marjan (390), Cerovšek Alojz (390), Čretnik Ivan (265), Flis Vinko (130), Gliha Anica (265), Jazbinšek Peter (390), Javornik Ljubomir (265), Jovanovič Stevan (265), Jezovšek Marko (390), Kavka Jože' (265), Korošec Helena (265), Kojter Jože (265), Košak Matija (390), Kosaber Leopold (390), Kastelic Metoda (265). Komes Jurij (265), Lugarič Franjo (530), Majcen Adolf (265), Nikolič Martina (265), Novak Jakob (390), Ovter Bogomir (390), Poženel Franc (265), Planko Miha (390), Preložnik Martin (920), Petrin Janko (350), Ropert Feliks (265), Stojkovič Slobodan (1435), Šimanovič Rudi (390), Teršck Franc (390). Vidmar Stanko (530), Vipotnik Franc (1530), Vindcr Jože (390). Vcrvega Viktor (265), Vidovič Stanko (265). j Tako je naš delovni kolektiv v lanskem letu daroval bolnim in ponesrečenim DOPISUJTE V NAŠ LIST! sodelavcem in svojcem 90.890 ml krvi in s tem zadostil svojim potrebam, ki znašajo po oceni 901 krvi letno. Vsem krvodajalcem smo za iskreno nesebičnost lahko resnično hvaležni. Obenem vas prosimo, da tudi v prihodnje vztrajate pri svoji humanosti. Vaš vzgled naj bo spodbuda drugim, da se vključijo v krog krvodajalcev. Tovariš Stane fCokalj iz.: haja iz kmečke družine. Že v svoji mladosti je odšel v tujino, kjer se je izučil za avtomehanika. Na svoji Življenski poti se je zelo zgodaj navdušil za napredne ideje. Po prvi svetovni vojni se je priključil borcem za osvoboditev Koroške. Ko je okupator zasedel našo domovino, se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Med vojno in po osvobo- ditvi je tovariš Kokalj opravljal ■številne odgovorne družbeno politične naloge; leta 1948 je bil izvoljen za predsednika takratnega mestnega ljudskega odbora, dve leti kasneje pa je bil imenovan za direktorja našega podjetja. Leta 1953 je bil zaradi slabega zdravja na lastno željo upokojen. Zaradi svojih zaslug j'e bil dve leti pozneje imenovan za častnega meščana mesta Celja. Člani našega kolektiva izkazujejo tovarišu Kokalju posled-• njo čast S Akcijski program i (Nadaljevanje s 3. strani) Naloge, ki niso zajete v omenjenih odstavkih in jih organizacija ZK Cinkarne mora izvesti. so predvsem naslednje: - Razprava o samoupravnih aktih podjetja, ki naj bi jo oddelki organizirali pred zasedanji samoupravnih organov. — Razprava o delitvenem sistemu, racionalno gospodarjenje, splošna kadrovska, politika, delovna disciplina. O teh nalogah morajo oddelki in občasni aktivi pravočasno razpravljati, da s tem vplivajo na učinkovitejšo delo samoupravnih organov že pred odločanjem na sejah oziroma zasedanjih. Tak pristop omogoča večjo demokratičnost in širšo iniciativo kolektiva. PROGRAM SESTAJANJA SEKRETARIATA Sekretariat bo imel v obdobju. ki ga predvideva akcijski program obvezno naslednje seje: 1. seja — Konstituiranje sekretariata in zadolžitev članov po določenih oddelkih. - Sprejem akcijskega programa. 2. seja — Ocena izvajanja nalog. — Organizacijska vprašanja po akcijskem programu. 3. seja — Idejni problemi in idejno delo. — Delo mladinske organizaci-je. — Priprava na 3. sejo občinske konference. 4. seja — Priprava delovne konference. — Gospodarsko poslovanje po bilanci. Isiven tega bo sekretariat organizacije reševal tekoče naloge in koordiniral delo z občinsko organizacijo ZK. 'Delovna konferenca bo ocenila izvršene naloge iz tega programa dela, sekretariat pa je dolžan, da konferenci poda poročilo o realizaciji nalog. Program je bil sprejet na seji sekretariata dne 14. decembra 1967. Sekretar OZKS: Janko LOČIČNIK L r. SPREMEMBA PRAVILNIKA (Nadaljevanje s 1. strani) — Za delovna mesta, za katera se zahteva visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba in za delovna mesta, za katera se zahteva izobrazba VK delavca je povečana dnevnica od 35 N-din na 45 N-din. — za vsa ostala delovna mesta pa od 33 N-din na 43 N-din. • Člen 92 je spremenjen takole: Delavcem na službenem potovanju je povečano nadomestilo za dejansko plačane stroške nočitev, do katerih imajo pravico, od 45 N-din na 50 N-din. ® Šoferji osebnih avtomobilov sb razporejeni v dve kategoriji, ki sta pcenjeni: — kategdrija A (VK delavci) je.ocenjena s 750 točkami. — kategdrija B (K delavci) je ocenjena s 700 točkami. Nacjalje je centralni delavski svet tudi sklenil, da se višina pavšala za šoferje osebnih avtomobilov obeh kategorij (ta pavšal je nadomestilo za nadure) poveča od sedanjih 160 N-din na 200 N-din mesečno. Sklep velja od 1. januarja 1968 dalje. E). Murovič i I 2 -d 'S JI KLIRINŠKI UKREP ZA ZMAJŠANJE TERJATEV IN OBVEZNOSTI Zaradi nenehne rasti neporavnaih terjatev in obveznosti v gospodarstvu in izven gospodarstva v pristojnih inštitucijah ter v organizacijah proučujejo in predlagajo ukrepe za zmanjšanje velikega obsega teh terjatev in obveznosti, prav tako pa ukrepajo, da bi odpravili faktorje, ki ta pojav pogojujejo. Ta porast beležimo v zadnjih treh letih, kot posledico doslednega uveljavljanja ekonomskih principov gospodarjenja, v cilju sprovajanja gospodarske reforme. Če bi ta porast ustrezal dinamiki gibanja ostalih kategorij (kot npr. obsega prodaje. obsega proizvodnje, stanja zalog itd.), sam po sebi ne bi bil negativen pojav, ker pa beležimo v ostalih kategorijah manjši porast (razen v gibanju zalog), lahko ugotovimo, da je to negativen pojav, ki terja čimprejšnjo ureditev. Vsi vemo, da otežkoča zastoj v plačevanju medsebojnih terjatev in obveznosti normalno odvijanje procesa proizvodnje in prometa, saj se ne izvrši zadnja faza spremembe blaga v denar, ki pa je pogoj za nadaljevanje procesa proizvodnje. Posledice so različne, prioritetno pa je prizadet dohodek (večje obresti, sodne takse zaradi tožb in drugi stroški). Pri tem je med faktorji, ki vplivajo na likvidnost gospodarstva zlasti potrebno, da omenimo, zamrznjena obratna sredstva v zalogah, ki so marsikje nastale kot posledice težav v plasmanu blaga. Prav tako obstojajo znatne količine neku-rantnih zalog in občutni zneski spornih in dvomljivih terjatev. Na zmanjševanje likvidnosti gospodarskih organizacij vplivajo tudi nerešeni problemi zagotovitve sredstev za izvoz opreme, uvoz blaga in reprodukcijskega materiala, ko obstojajo velike zaloge tega blaga domače proizvodnje, neurejena vprašanja prodaje opreme na domačem tržišču pod ugodnejšimi kreditnimi pogoji in drugo. Takšno stanje v našem gospodarstvu terja hitre rešitve predvsem v tej smeri, da bi bilo proizvedeno blago čimbolj enakomerno in brez zastojev plasirano. Pri tem pa nastopa kot ena možnost za ublažitev problema nelikvidnosti v gospodarstvu izvršitev splošnega kliringa kot široke akcije s trenutnim učinkom. Omeniti moramo kliring, ki je v našem gospodarstvu bil izveden v prvem četrtletju 1962. leta, v kliring pa so bile vključene vse gospodarske organizacije. Poravnanih je bilo 75 " „ dolgov s tem, da je po zaključnem izravnavanju in ob uporabi lastnih sredstev in bančnih kreditov ostal znesek 355 milijonov starih dinarjev, ki je bil pokrit iz sredstev federacije. Koristni efekti kliringa so bili zmanjšanje obštega terjatev in obveznosti do meje ki omogoča normalno poslovanje gospodarskih organizacij, odkritje žarišč nelikvidnosti, to je gospodarskih organizacij, ki so bile nosilci nelikvidnosti, zmanjšanje sodnih stroškov, obresti in drugih stroškov. V letu 1962 je bil kliring zamišljen kot predhodni ukrep, na katerega naj bi bili vezani še drugi ukrepi za trajno rešitev problema prekomernega porasta terjatev in obveznosti. Predvideni ukrepi kot sanacije in likvidacije niso bili izvedeni ter je tako ostal kliring brez trajnega poztivnega učinka. Prav tako je bila negativna stran tega kliringa v tem, da se je končni dolgovni klirinški saldo pokril iz sredstev federacije in tako niso bila odstranjena žarišča nelikvidnosti, ker pač niso bili izveden uikrepi za sanacijo ali likvidacijo nosilcev nelikvidnosti. Zato mora biti v novih pogojih gospodarjenja kliring zasnovan na drugih principih s tem, da se prebijanje medsebojnih terjatev in obveznosti izvrši samo v okviru razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij in poslovnih bank brez intervencije Narodne banke ali federacije, s tem da se izvedejo ukrepi, ki bi odklanjali vzroke nelikvidnosti ter preprečili ponovni porast terjatev in obveznosti. Tako je v okviru teh zahtev prejet predlog o izvršitvi kliringa kot splošnega ukrepa za prebijanje terjatev in obveznosti. V kliring se vključijo vsi koristniki družbenih sredstev, ki imajo neporavnane terjatve in obveznosti, katere poslovna banka, pri kateri so deponirana a vista sredstva, oceni, da so poslovno in kreditno sposobni. V kliring bi bile vključene tudi privatne delavnice. V skladu s principom, da se prebijanje terjatev in obveznosti mora izvršiti samp v okviru razpoložljivih sredstev gospodarstva in banke, pri kateri se deponira sredstva udeležencev kliringa bo pred izvedbo kliringa pristojni organ banke izdal oceno za vsakega udeleženca, če ga bo, ali ne vključil v kliring. Takšna selekcija koristnikov družbenih sredstev pri izvajanju kliringa je nujno potrebna, zaradi tega, ker bodo banke nosile rizik tudi v pokrivanju neporavnanih dolgovnih klirinških saldov. Istočasno s tem pa bomo ugotovljena žarišča nelikvidnosti, za katera bo potrebno vzporedno s kliringom in po njegovem zaključku izvesti ukrepe za sanacijo ali prisilno upravo, ter v končni fazi tudi za likvidacijo takih koristnikov sredstev. S splošnim kliringom bi bile izravnane dospele neporavnane obveznosti na določen dan, ki bo določen z ustreznim predpisom pristojnega organa. Nov koncept kliringa, ki ga predlagajo pristojni organi se bistveno razlikuje od kliringa v letu 1962 v naslednjem: (Nadaljevanje na 10. strani) Starogrška tragedija v SL G Celje V januarju bo Slovensko ljudsko gledališče Celje uprizorilo eno največjih tragedij iz starogrške literature, staro skoraj 2.500 let, ki sc je zaradi svoje izjemne kvalitete in tragične lepote ohranila vse do današnjih dni in še vedno pretrese gledalca. Naslov tragedije je »Kralj Oidip«, napisal pa jo je eden od treh najbolj znanih starogrških tragikov Sofoklcj. Anton Sovre, naš največji poznavalec antike in prevajalec tega dela, pravi o njem, da je to pravi biser karakterne dramatike. V svetovni literaturi se res malokdaj srečamo s tako izredno in popolno mojstrovino. V letošnjem gledališkem jubilejnem letu bo dobilo to delo na celjskem odru še posebno vlogo. Veseli nas, da je režiser »Kralja Oidipa« Dino Radojevič iz Zagreba, ki se je že prej odlikoval pri postavitvah grške tragedije na oder. Friedrich Schiller, nemški pesnik in dramatik. je rekel za »Kralja Oidipa«, da je to v bistvu »tragična analiza«. Oidip namreč kot vladar nevede sprožil raziskavo proti samemu sebi, ko išče povzročitelja zla v mestu Tebe, kjer kraljuje. Sel iz preročišča je prinesel vest, da mora biti kaznovan tisti, ki je kriv nesreče, bolezni in drugih tegob, ki so zadele mesto. In tako Oidip s pomočjo očividcev postopoma odkriva — sebe. Tudi Oidip je živel oziroma še živi pod prekletstvom prerokbe, da bo ubil lastnega očeta in se oženil z lastno materjo. Vse to se je resnično zgodilo: ubil je nevede očeta in nevede se je oženil z lastno materjo. Zdaj mora izvršiti kazen nad samim seboj. V naslovni vlogi bo nastopil Sandi Krošl, kraljica bo Nada Božičeva. Nastopil bo ves moški ansambel. Janez Žmavc Prizor Iz Brechtovega Svejka v drugi sve lovni vojni. Na sliki: Marjan Dolinar kot Hitler In Pavle Jeršin kot švejk. 8 CINKARNAR Osnovne naloge civilne zaščite in njena organizacija Ker smo naloge in organizacijo civilne zaščite že obravnavali na tečajih službe civilne zaščite, menim, da ne bo napak celotno snov ponoviti. Civilna zaščita je del narodne obrambe. Odgovorna je za organizacijo in izvajanje zaščite prebivalstva mest in naselij, državnih organov, gospodarstva in drugih materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesrečami, zračnimi napadi in drugimi sovražnimi napadi v vojni. Osnovne naloge civilne zaščite so: usposabljanje prebivalstva, enot in kadra civilne zaščite, gradnja in vzdrževanje zaklonišč, izvajanje preventivnih zaščitnih ukrepov, zagotovitev pravočasnega obveščevanja in alarmiranja pred zračnimi napadi, izvajanje evakuacije pre- bivalstva iz mest in območij borbenega delovanja, reševanje prebivalstva in materialnih dobrin po zračnih napadih (sanitetna pomoč, RBK zaščita in dekontaminacija, protipožarna zaščita itd.), dezaktiviranje neeksplodiranih napadalnih sredstev, hitra popravila poškodovanih komunalnih inštalacij, naprav in drugih objektov, ki z morebitnimi poškodbami ogrožajo prebivalstvo ali pa so le-ti potrebni za preskrbo in potrebe prebivalstva itd. Civilna zaščita sodeluje tudi pri izvrševanju drugih nalog (bodisi, da jih izvršuje samostojno ali v sodelovanju in pod vodstvom vojaških ali drugih državnih organov), te so: borba proti zračnim desantom, diverzije in sabotaže, vzdrževanje reda in'varnosti, rušenje in onesposabljanje objektov, in podobno. Civilna zaščita organizira zaščitne ukrepe, ki morajo biti izvajani na celotnem teritoriju države, v vseh mestih in naseljih, v podjetjih, državnih in družbenih ustanovah in organizacijah. Za organiziranje in izvajanje zaščite so odgovorni vsi politično teritorialni in drugi organi državne uprave in družbenega upravljanja, gospodarske organizacije in ustanove, politične in družbene organizacije. Civilna zaščita je organizirana iz ustreznih mirnodobskih služb v ustanovah, komunalnih in gospodarskih organizacijah, zdravstvenih službah, protipožarnih službah itd. Organizacija civilne zaščite zajema: upravne organe, komande, mobilne brigade, odrede, industrijsko civilno zaščito, samozaščito in službo civilne zaščite. Upravni organi civilne zaščite 4 (v občini, republiki in zvezi) so odgovorni za povezovanje in koordinacijo enotnih ukrepov in delovanja organizacije civilne zaščite. Kot upravni organi predlagajo in izdajajo predpise, plane in programe zaščite, skrbijo za izvajanje predpisov, programov in planov, jih kontrolirajo in sodelujejo pri njihovem izvajanju. Industrijska civilna zaščita je organizirana v gospodarskih organizacijah. Le-ta proučuje, pripravlja in izvaja preventivne zaščitne ukrepe, formira štabe in enote industrijske civilne zaščite za reševanje in druge posle v podjetju po naravni in drugi nesreči oziroma zračnem napadu, sodeluje pri reševanju prebivalstva in materialih dobrin no nalogu občinskih štabov civilne zaščite. V večjih in važnejših gospodarskih organizacijah pa so formirane komande civilne zaščite, ki vodijo reševalne akcije. Za organizacijo industrijske civilne zaščite, preskrbo in izvajanje zaščitnih ukrepov so odgovorni pristojni samoupravni organi. Industrijska civilna zaščita gospodarskih organizacij in ustanov je neposredno povezana s civilno zaščito občinskih skupščin, na katerih teritoriju se organizacije nahajajo. Industrijska civilna zaščita zajema vse zaposlene v gospodarski organizaciji, ki so fizično in duševno sposobni za organi- zirano delo v civilni zaščiti. Leti se organizirajo v specialno izurjene enote in ekipe (službe). Te enote izvajajo na zelo širokem območju masovne preventivne zaščitne ukrepe, neposredne in pravočasne ukrepe reševanja in nudenja prve pomoči na samem kraju nesreče. Na ta način jim je dana osnovna naloga, da onemogočijo in znatno zmanjšujejo posledice mirnodobskih oziroma vojnih nesreč in napadov in zagotovijo potrebne pogoje in čas za intervencijo drugih, večjih enot civilne zaščite. Zaradi tega industrijska civilna zaščita izvaja osnovno delo vseh drugih zaščitnih ukrepov. Vse enote industrijske civilne zaščite so sestavljene iz določenih služb, ki se formirajo po veličini, značaju in proizvodnji ter — požarno-varnostne službe, — radiološko-biološko-kemič-ne službe, — obveščevalne službe. — službe reda in varnosti, — transporta, preskrbovanja itd. Vse navedene službe se formirajo iz ustreznih mornodob- potrebi gospodarske organizacije, vendar so običajno sestavljene iz naslednjih služb civilne zaščite: — tehnične reševalne službe, — sanitetne službe. skih strokovnih služb podjetja samega. Mobilizacija in aktivizacija enot civilne zaščite se izvaja na podlagi izdelanih mobilizacijskih elaboratov in planov civilne zaščite, ki morajo biti pravočasno sestavljeni in ažurno vodeni v mirnodobskem času. Mobilizacija se izvede v času izjemnega oziroma pripravnega stanja, o-ziroma v začetku vojnega stanja. Po izvršeni mobilizaciji se odrejajo dežurne enote civilne zaščite (po izmenah), a ostali redno opravljajo svoje delovne dolžnosti. V času alarma se obvezniki civilne zaščite grupirajo po enotah na svojih zbornih mestih v celoti ali v skupnih in posebnih zakloniščih ali v za to določenih mobilizacijskih rajonih, v katerih čakajo na nadaljnja navodila. CELJSKA KOČA -ZIMSKOŠPORTNI RAJ! Celjanom najbližje smučišče je še vedno tisto pri Celjski koči. Dve vlečnici, ki stalno obratujeta, lepe smučarske proge za vse — od tekmovalcev do začetnikov — številni vaditelji, topla koča in zares solidna postrežba, zadovoljujejo še tako zahtevne goste. Marsikdo, ki ima smučanje rad, je letošnjo zimo bolj s skrbjo pričakoval pa je vendar šlo. Vsi so zadovoljni. Cene penzionov v koči s 44 ležišči so od 23—28 N-din, cnoločnice 3—4 N-din, čaj 80 par, sendviči z domačim kruhom 2 N-din in še bi lahko naštevali nizke cene. Vlečnica stane 80 par. avtobusni prevozi pa so letos boljši kot kdajkoli doslej. Brez pretiravanja torej — Celjska koča. ki je sedaj last Izletnika je postala s svojimi smučišči tisto, kar bi že zdavnaj morala biti. Na sliki: Celjska koča - v ozadju smpčiščp ip del vlečnice (Foto: J. Zjj>rko)j _ [j 4 (S VTISI IZ ALŽIftA (Nadaljevanje) Konec meseca maja je pričela žetev pšenice. Revni kmetje jo trgajo kar z rokami, drugi — naprednejši jo žanjejo s srpi ali pa kosijo, bogatejši in pa na zadružnih ter državnih posestvih. pa jo spravljajo z modernimi kombajni. Ko je bilo žito pospravljeno se je pokrajina spremenila v 0 -tol — Še preden sem ga vprašal, kaj meni o novem delovnem ča-sn, si je zamašil ušesa. rjavorumeno puščavo — tja do novembra, ko spet pade dež. Človek bi pričakoval, da v deželi pa tudi v puščavi, kjer mesece ne pade kaplja dežja, ni vode. Res /e, da bi zaman iskali studenčkov ali rečic, če pa kopljejo malo globlje v 'zemljo 20 in več metrov, pridejo skoraj povsod do močnih izvirov čiste, hladne in le tu in tam rahlo slane vode, ki je zelo dobra za pitje, pa' tudi ta namakanje polj. Poljedelstvo je tu — v notranjosti v nasprotju z obalnim pasom, zelo zaostalo. Polj praktično ne gnojijo, ker uporabljajo Živinske odpadke posušene v glavnem za kurjavo. Tudi uporaba umetnih gnojil je razmeroma majhna. Kjer pa namakajo njive j je vegetacija bujna in uspeva vse, kar raste pri nas in še mnogo drugih okusnih afriških plodov. S pridnim delom in pametnim gospodarjenjem, bi se lahko Alžir spremenil v pravo »obljubljeno deželo« ker ima vse pogoje za to: rodovitno zemljo, ogromne podze- meljske zaloge vode, velika rudna bogastva železne, cin-kove, svinčeve rude, živo srebro, fosfate, nafto, zemeljski plin. Samo okoli našega tabora so v oddaljenosti okoli 40 km trije rudniki z zelo bogato svinčevo in cinkovo rudo — pri La-fayette, Djebel Gustar ter Kherzet Youssef pri Ampe- javili prvi partizanski odredi že leta 1952. V) Posebno bogata rudna le- « žišča so odkrili geologi in (! vrtalci^ trboveljskega »Ru-disa« pri-Amperu (arabsko: Avn Abešu). Tu že gradijo nov izvozni jašek, v letoš-njem letu pa bodo začeli 9) graditi velike flotacije cin-kovih in svinčevih rud. Vsi s 'S Alžirske hiše so grajene v. svojevrstnem stilu ru, ki so jih eksploatirali že Francozi in opustili takoj, ko so se začele diverzantske akcije gverilcev. Kabilja je bila začetnica vstaje v Alžiru, tu so se po- 17, KLIRINŠKI UKREPI (Nadaljevanje z 8. strani) — Kliring bo opravljen v okviru razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij in poslovnih bank, torej brez dodatnih sredstev iz emisije, kot je bil primer s pokritjem klirinškega salda iz leta 1962. — S postopkom kliringa se zaostruje vprašanje poslovno in kreditno nesposobnih gospodarskih organizacij in obvezuje banke, deponente in družbeno politične skupnosti, da prevzamejo skupne ukrepe v cilju sanacije takih organizacij ali uvedbe prisilne uprave. Na ta način se bo ustvaril proces hitrejšega vključevanja takih delovnih organizacij v pogoje poslovanja v skladu z gospodarsko reformo ter bo tako prišlo do selekcije po ekonomskih merilih za nadaljnji obstoj nesposobnih organfitecij od tistih, ki se s sanacijo lahko usposobijo za normalno poslovanje. S tem pa se odklanja ena od bistvenih pomanjkljivosti kliringa iz leta 1962. — Dolžniško-upniški odnosi se s kliringom uredijo na relativno normalne pogoje dela, zlasti v pogojih predhodne selekcije udeležencev z ozirom na kreditno in poslovno sposobnost ter tako odpirajo perspektivo za uspešnejše poslovanje udeležencev kliringa. — Predložena koncepcija polne solidarnosti in sodelovanje poslovnih bank in deponentov, oziroma med bankami, daje obveznost poslovnim bankam, da se z odgovornostjo lotijo izvršitve kliringa oziroma določitvi udeležencev, pa tudi obveznost za zagotovitev sredstev, da se dolgovna salda pokrijejo in s terft ustvari osnovni namen splošnega prebijanja terjatev in obveznosti. Z realizacijo predložene koncepcije kliringa bi bili ustvarjeni'ugodnejši pogoji poslovanja večine delovnih organizacij, istočasno pa bi veljalo posvečati večjo skrb delovnim organizacijam, ki se nahajajo v težki situaciji in veljajo za kreditno nesposobne. ti rudniki so oddaljeni od Železnice okoli 40 km, vendar vodijo do njih prav dobre asfaltirane ceste, na katerih je relativno majhen promet, kjer lahko brez strahu »pritisneš tia plin do kraja«. Glavno prometno oviro predstavljajo številne črede ovac, ki se pasejo po bornem zelenju ob cestah in pa. karavane beduinov — nomadov. Ti se poleti selijo iz vroče Sahare proti znosnejšemu severu.. Tu velja zakon, po katerem morajo kmetje dovoliti pašo nomadom, ki se s svojimi čredami in šotori v) poleti naselijo sredi požetih (! polj, kjer kamele popasejo (!) še zadnji osat, ki so ga K »spregledale« domače ovce in koze. (Nadaljevanja prihodnjič) Križanka 10 1 mmiJurra VODORAVNO: 1. znan rudarski kraj v Zasavju, 8. neodločen, omahljiv, 9. osebni zaimek, 11. simbol za lahko kovino, 12. kratica za vršilec dolžnosti, 15. japonski telovadeč, 15. tovarna v Ljubljani, 17. gozdni sadež, 19. del imena kitajskega voditelja, 20. skrajšano moško ime, 22. »Ive črki iz besede grm, 25. kratica za avto-ino-to. 25. starožidovski kralj, 2?. planinski vrli v Črni gori. NAVPIČNO: 1. glavno mesto Črne gore, 2. soglasnik in samoglasnik, 3. eden in drugi, 4. enota za merjenje električne napetosti, 5. kratica za Ljudsko tehniko, 6. partizanski zaupnik, 7. cevka za analizo plinov, 10. stara oblika veznika, 11. ena in druga, 16. kratica za industrijo motorjev, 18. prvi človek, 21. središče vrtenja (množina), 21. kravji glas, 26. arabski žrebec. \ 1 3 U 5 6 7 11 8 9 10 11 M ■ m 11 43 \k ti 0 H1 19 1 2o li 0 21 x*> 2M m 25 K 11 . v ; | - SUH- Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. januarja do >5. februarja 1968: Kino Union Od 15. do 21. januarja »TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE«, ameriški fihnr Od 22. do 24. januarja »NA STRANSKI POTI«, francoski fHm; Od 25. do 28. januarja »BRANCALE-ONOVA VOJSKA«, italijanski barvni fUm; i Od 29„ do 39. januarja »STRAH«, grški film; Od 31. januarja do 5. februarja »MY FAIR LADY«, ameriški barvni film; 6. februarja »MOŽ Z MEČEM«,, ameriški kinotečni film; Od 7. do 11. februarja »PROFESIONALCI«, ameriški barvni film; ‘ Od F2. do 15. februarja »SEDEM ZLATIH MOŽ«„ italijanski barvni film; Od 5. do 6. februarja »ANGEL BLAŽENE SMRTI«, češki film; Od 7. do 11. februarja »KROGLA V SRCU«, francoski barvni film; 12. februarja »SVETLOBA ZA ZAVESO«, madžarski film; Od 13. do 17. februarja »SEDEM REVOLVERJEV ZA BRATE MAC GREGOR«, italijansko španski bavrni film. Kino Dom Od 15. do 17. januarja »POLNOČNI ZVONOVI«, španski film; Od 18. do 21. januarja »INTIMNE URE«, italijanski film; Od 22. do 23. januajar »DIVERZANTI«, jugoslovanski film; Od 24. do 29. januarja »JUGOZAHODNO OD SONORE«, ameriški barvni film; Od 30. do 31. januarja »SALTO«, poljski film; Od 1. do 4. februarja »TAJNI AGENT FL1NT«, ameriški barvni film; Od 5. do 6. februarja »JUNAK NAŠEGA ČASA«, sovjetski barvni film; Od 7. do 10. februarja »KAKO UKRADEŠ MILIJON DOLARJEV«, ameriški barvni film; Od II. do 14. februarja »ZAPELJIVKA«, italijanski film; Od 15. do 19. februarja »OSS 117 V TOKIU«, francoski barvni film; Preds4ave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so mi več kot sedem let nesebično in tovariško pomagali pri mojem delu v Cinkarni, izrekam najtoplejšo zahvalo. Ne bom pozabil toplih pa tudi ostrih besed, ki so bile večkrat izrečene s strani posameznih članov kolektiva, ki so želeli in zahtevali, da mora biti delo, za katero sem odgovarjal, pravočasno in dobro orpavljeno. Prosim vse Cinkarnarje, naj mi oproste, če sem kdaj komn nehote storil krivico in če šem moral po sklepih organov upravljanja odločati o zadevah, ki niso vedno zadovoljile vseh članov kolektiva. Vsem sodelavkam in sodelav- ' cem želim v letu 1968 in v naslednjih letih veliko zdravja in poguma, ki je potreben za pre- magovanje težav, ki jih v sedanjem času zahteva borba za uresničevanje naprednih gospodarskih in družbenih ciljev. Srečno! Karlo Sagadin ZAHVALA Ob smrti našega sina in brata Franca Videča se kolektivu Cinkarne in sindikalni podružnici iskreno zahvaljujemo za podarjene vence in za izraženo sožalje. Starši in sestre ZAHVALA Ob izgubi mojega moža Leopolda Podrepška se najtopleje zahvaljujem kolektivu Cinkarne za venec na grob pokojnega. Zena Angela Šahovski dvoboj Cinkarna - Delamaris 3:2 V nedeljo, dne 19. novembra 1967 Je gostovala trasa šahovska sekcija v Izoli, kjer smo odigrali prijateljsko tekmo s šahisti tamkajšnjega kombinata »DELAMARIS«. Kino Mteropol Od 13. do 16. januarja »LADJA ZA IZPOSOJANJE«, ameriški barvni film; Od 17. do 21. januarja »RANČ BRAVO«, ameriški barvni filni; Od 22. do 24. januarja »KRIŽARKA AVRORA«, sovjetski barvni film Od 25. do 28. januarja »ČRNA ZVEZDA«, italijanski barvni film; Od 29. do 30. januarja »ISKANJE MOŽA«* poljski barvni film; Od 31. januarja do 4. februarja »RE-VOLVERAS VAKO«, ameriški barvni film; V dvanajsti jitevilki našega glasila je bilo Objavljeno, da bo to srečahje V Celju. Vendar so nas domačini prosili, da pridemo v Izolo, kjer' jte bil 18. in 19. novembra ribiški praznik in je naše srečanje bilo vključeno v proslavo 'tega praznika. Že ob prihodu v Izolo v soboto, 18. novembra smo opazili, da je tukaj' nekaj svečanega. Vse je bilo v zastavah, na uli- DEDEK MRAZ TUDI LETOS OBDARIL NASE NAJMLAJŠtf Zadnjo nedeljo v decembru je bilo v naši sindikalni dvorani nenavadno živahno; dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička (žal ni tako, kadar je kakšna proslava ati seja kake družbepolitične organizacije!). Krina Majda in VerVe-ga so prikazali prizor iz Rdeče kapice, ki ga je Za to priložnost priredil Jože Jordan. Ko je prišel dedek Mraz se je nestrpnost povečala; nekateri najmlajši so ga prvič videli, nekateri pa so mu želeli pokazati, kaj znajo, bilo je solza pa tudi korajžnega smeha. cah pa zelo živahno, čeravno je poletna sezona že mimo. Ob morju in v ribiških ladjah so bile Stojnice, v katerih je bilo možno dobiti na gradeli pečene ribe pa tudi dobro kapljico, kar je bilo vidno na marsikaterem mimoidočem! Vsi lokali so bili odprti vso noč. Torej res praznik! Naše srečanje je bilo v nedeljo, dne 19. novembra za kar je bilo dosti zanimanja. Igrali siivo na petih deskali. Tekmo smo odločili v svojo korist z rezultatom 5:2. To je bila po dveh zaporednih porazih, ki smo jih doživeli z ekipo Dela;' marisa, ponovna zmaga našega moštva. Podrobni rezultati partij so naslednji: inž. Vrhovec — Ci-jan remi; Šnajder — Hojnik remi; Dečko — Hrvatin 0:1; Jovanovič — Kaligarič 1:0; inž. Ružič — Lenardič irO. Pred tekmo so si zastopniki sindikalnih podružnic obeh kolektivov izmenjali spominska darila in obenem dogovorili za ponovno srečanje v Celju, in sicer v maju letošnjega leta. Tekmovanje, bilo je odigrano v pravem tovariškem vzdušju. bo ostalo našim igralcem v lepem spominu! J. Šnajder Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje REŠITVE REBUSOV Deseti brat, naturalizem, gospodarstvo, izumitelj, Velika planina, partizan, predavanje, vojvoda. KADROVSKE VESTI V MESECU DECEMBRU 1967 SO PRIŠLI V PODJETJE: Bobek Anton, Grobelnik Rudi, Polak Franc, Romih Franc. ODŠLI IZ PODJETJA: Lončar Jožica, Kornič Milije, Mironjuk Ivan, Kalač Ibrahim, Kramar Ivan, Krasnič šefket, Ivanovski Trifun, Cukor Venčeslav, Sršen Franc, Vogrinc Janko, Polak Franc, Primožič Albin, Oprešnik Anton, Ger-čar Ladislav, Todorovič Dimitrije, šmidt Vera, Turnšek Ferdinand, Ratajc Jože. IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Polšak Ivan, Stojakovič Dragan, Bičanič Slavko, Herček Stanislav, Fišer Franc, Šuster Franc, Artnak Marta, Lavbič Jože, Markovič Slavoljub. UPOKOJENI SO BILI: Grah Jerica, Ravnak Štefan. V JLA JE ODŠEL: Gabrovec Marjan. UMRL JE: Lipovšek Ivan. POROČILI SO SE: Skamen Alojz, Strašek Franc. j Z Izletnikom na drsalno revijo v Celovec Letos bo od 8. do 18. februarja ponovno gostovala v Celovcu DUNAJSKA DRSALNA REVIJA s pestrim sporedom vrhunskega solističnega in skupinskega drsanja, akrobatike ter klovn-stva pod naslovom EPIZODE. EPIZODE so zares prava paša za oči. Preko 550 različnih kostumov, čudovita glasba prof. R. Stolza, priznani umetniki drsanja, parada barv in oblek, lepih fantov in deklet pa tvori celoto, ki ji ni para v Evropi. Letošnje Epizode so najboljše, kar je doslej prikazala DUNAJSKA DRSALNA REVIJA IN SE NE MOREJO, brez pretiravanja, primerjati z Ameriško drsalno revijo, ki je gostovala v Ljubljani. Trdno smo prepričani, da v DUNAJSKI DRSALNI REVIJI najdejo starejši in mlajši nekaj zase, tako, da je razočaranje izključeno. Kakor že več let nazaj, tako bo tudi letošnje leto Izletnik organiziral ogled te zanimive revije. Program celodnevnega izleta je naslednji: ob 6. uri odhod iz Celja (zbirališče pred hotelom Celeia ali po želji zaključenih skupin), zatem vožnja do Celovca. Ogled. Od 10—12.30 bo prosto, nato prevoz do Gospe Svete in do gradu Ostrovi-ca ali do St. Vida. Ogled, nato takoj na revijo, ki se prične ob 14.30. Po reviji povratek s prihodom v Celje okrog 21. Cena izleta z ogledom revije je iz Celja 80,— N-din za vse tiste, ki imajo svoj polni list, za tiste, ki bodo potovali s kolektivnim potnim listom, pa bo le nekaj dražje. Za mladino bodo predstave 9., 11. in 13. februarja po znižani ceni. Kompletna cena te dni je 60,— N-din. PRIJAVE ZBIRATA TOV. VINKO APNAR IN TOV. KONRAD ŠTORMAN. Vrednost točke Vrednost točke v decembru — neto Preseg norme v odstotkih — december 1967 I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina 1,22 2. Aglomeracija 1,21 3. Topilnica I. in II. peč 1,23 4. Topilnica III. in IV. peč 1,20 5. Topilnica V. peč 1,24 6. Topilnica VI. peč 1,23 7. Topilnica VII. peč 1,23 8. Topilnica VIII. peč 1,22 9. Topilnica IX. peč 1,25 10. Topilnica X. peč 1,27 11. Topilnica XI. peč 1,23 1,23 13. Thede peči 1,21 14. Cinkovo belilo 1,20 12,61 15. Keramika 1,21 10,19 16. Skupne službe topilnice 1,20 17. Plinarna 1,20 18. Nova žveplena 1,20 19. New Jersey 1,20 20. Skupne službe metalurgije 1,20 — II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine 1,20 6,28 2. Cinkografija » # 1,18 14,57 3. Oblikovalnica cinkove pločevine 1,27 4. Žlebovi in cevi , , , 1,20 - 5. Cinkova žica » » 1,20 6. Cinkovi strešniki 7. Skupne službe predelovalnih obratov 1,20 III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun » , 1,20 2. Na-hidrosufit in metalit 3. Na-sulfid 1,20 4. Litopon stari in cinkov sulfat 1,20 5. Litopon novi , » » » 1,20 6. Povprečje litopona , , 1,20 _ 7. Svinčevi oksidi , , , 1,20 8. Aluminijski offset in kemikalije 1,26 9. Superfosfat 1,20 7,35 10. Povprečje superfosfata in mešanih gnojil . . . 1,20 11. Ultramarin 1,20 12. Zelena galica 13. Modra galica 1,20 __ 14. Modri baker 1,20 15. Skupne službe anorganske kemije ...... 1,20 16. Kemični obrat III — Mozirje 1,20 17. Skupne službe Mozirje 1,20 18. Laboratorij 1,20 — IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe , , , , 1,20 — V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela 1,20 — 2. Strojni oddelek 1,20 2,02 3. Gradbeni oddelek 1,20 15,41 4. Merilni oddelek , 1,20 0,15 5. Elektro oddelek , 1,20 3,69 6. Energetika 1,20 — VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe 2, Družbena prehrana 1,20 4,10 1,20 4,65 VII. CELOTNO PODJETJE: 1,20 2,00 Cerovič D. V.: Ugovori o licencama. Beograd 1965. S. 347.77. Drektor u samoupravnim odnosima. Zagreb 1967. S. 65.012. Goldšlajn A.: Privrcdno ugovorno pravo. Zagreb 1967. S. 347.7. Jankovič V. P.: Svetsko tržlšte hc-mijskih proizvoda. Beograd 1965. S. 380.13. Milenkovič M., S. Mladenovič, I. Vučkovič: Korozija I zoštlta. Beograd 1966. S. 620.19. Linearno programiranje u planiranju prevoza robe. I-II. Zagreb 1967. S. 621.86. Mondolfo L. F., O. Zincskal: Metalo-grafija i metalurgija. Zagreb 1967. S. 669.01. Orgunlzacija u američklm preduzcčl-ma. Beoorad 1965. S. 658.5. Priročnik za knjigovodje osnovnih sredstev. Ljubljanu 1967. S. 657. Seznam kemijskih revij. 3. izd. Ljubljana 1967. S. 017. Srpskolirvatsko-ruski tehnički rečnlk. Moskva-Bcograd 1967. S. 413.62. Zbirka proptsa o vanjskoj trgovini, devtzama I carinama. Zagreb 1967. S. 382.