Srednješolske vesti. »Teden Rdečega križa« in srednie šole. GniOLni efekt dela dijakov in učiteljskih zborov: Realka v Idriji 218 K 47 vin.; 1. drž. giinn. v Ljubljani 5.503 K 96 vin.; .1. drž. ginin. v Ljubljani 2.774 K 20 vin.; nemška uržavna gimnazija; v Ljubljani 830 K 16 vin.; skupaj 9326 K. vin. Ta vsota kaže, da je učiteljstvo iti dijaštvo teh zavodov storilo v polni meri svojo dolžnost. — Z drugih srednješolskili zavodov nimanio nobenih poročil. Zrelostni izpiti za gojence in gojenke goriških učiteljišč v — Ljubljani. Ker je videti, da je c. kr. naučno ministrstvo naklonjeno predlogu, da se izvrše omenjeni izpiti v L j u b 1 j a'n i, kjer je dovolj učnih oseb na razpolaganje, in sicer v dobi o d d n e 6. d o d n e 15. j u 1 v j a t. 1., tedaj se pozivljajo goriški četrtoletniki in četrtoletnice, da t a k o j dopošljejo svoje prošnje, opremljene z zadnjim letnim izpričevalom, ravnateljstvu c. kr. moškega učiteljišča goriškega (Ljubljana, Dnnajska c. 38/11.). iikrati se opozarjajo, da se za časa preskrbe s potrebnimi sredstvi, zlasti« tudi s potnimi izkaznicami. Srednješolska vest. Profesorja na slovenski državni ghimaziji v Gorici Franc Povšič in Karel Prijatelj sta bila s 1. t. m. prideljena v službovanje do konca tekočega leta pri c. kr. državni gininazjji v LjubJjani. Prosta službena mesta na državnih srednjih šolah. Naučno lninistrstvo razglaša, da se mora na državnih srednjih šolah (ginmazijah, realnih gimnazrjab in realkah) provizorično zasesti: 147 učnih mest z nemškiin učnim jezikom, 9 učnili mest z italijanskim, 8 učtrili mest s hrvatskim in 6 učnih mest s slovenskim učnirn jezikoni. Pri tem provizoričnem zasedenju se definitivnih ali provizorično imenovanili učiteljev (profesorjev) ne bo preraeščalo na druge zavode. Kot prosilci' pridejo v poštev samo suplenti (asistenti), ki so popolnoma učno usposobljeni' za srednje šole in so vsaj dve leti že pred začetkom učili na kaki državni ali drugi šoli, ki ima praivico javnostit Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. junija poto-fn onega deželnega šolskega sveta, v čigar službenem okolišu so doslej učili. V prošnjii je treba navesti tudi deželo, v kateri bi radi učili. V aktivni vojaški službi stoječi se lahko prijavijo z navadno vojno dopisnico. Natančnejše glede nameščenja in plače na dež. šol. svet. Osobna vest. Cesar je ravnatelju nemške gimnazije v Ljubljani Aleksandru P u c s k u o prilike trajne upokojitve podelil naslov vladnega svetnika. Srednješolski pouk na Ogrskem. Iz Budirapešte poročajo: Na merodajnih niestih se potrjuje, da se bo pouk na državnib srednjih šolah končal koncem majnika. Kos našega šolskega vprašanja. Iz Trsta pišejo: Bliža se konec šolskega leta in z njim sprejem dijakov v srednje šole. Ob sedanjih razmerah ni misliti na to, da bi slovenski dijaki mogli študirati v Gorici, kjer je bilo na gimnaziji popolnoma, na realki pa vsaj deloma preskrbljeno za slovenske dijake. O obeh goriških učiteljiščih niti ne govorimo, dasi1 je tudi to vprašanje jako nujno; upamo pa, da se prizadetima ravnateljstvoma posreči, o pravem času izposlovati primerno rešitev. Drugače pa je z dijaki gimnazije in realke. Nujno prosimo odločilne faktorje, da pravočasno ukrenejo potrebno, da bo raogoče na tržaški državni- gimnaziji in realki vstopiti onim dečkom, ki zaradi nezadostnega znanja nemščine doslej tam niso bili sprejeti. Treba je le nekoliko dobre volje in upoštevanja sedanjih razmer. Opozarjamo na to že sedaj, da ne bo potem izgovora, da smo se oglasili prepozno! Goriška slovenska gimnazija. Pred nekoliko dnevi1 smo čitali v ljubljanskem »Slovencu« vest, da je vse poskrbljeno za to, da se zopet otvori goriška slovenska gimnazija, in sicer v — Kromerižu! — Prepričani smo, da 90 odstotkov slovenskib staršev, ki bi radi izročili svoje sinove v izobrazbo temu zavodu, niti od daleč ne vedo, kje se nahaja ta Kromeriž. Le-tem in vsem drugim naj torej povemo, da je mesto Kromeriž na Moravskem, kakih 760 kilometrov oddaljeno od Primorske, od Gorice. Če se povprašujemo, kak vzrok je inogla imeti vlada, da namerava otvoriti goriško slovensko gimnazijo v moravskem Krornerižu, pač ne dobimo drugega, kot da se nahaja nekaj tisoč goriških slovenskih beguncev na Moravskem in da želi tako nuditi slov. begunski mladini gimnazijsko izobrazbo v njenem materinem siovenskem jezikti. Priznavamo, da je to hvaievreden namen, a pravtako pa vprašujemo, kaj bo z onimi slovenskimi starši na Primorskem, kv so ostali v deželi in tudi žele svoji mladini gimnazijske izobrazbe v slovenskem jeziku? Ali naj tudi ti pošljejo svojo mladino v — Kromeriž? Vprašanje goriške slovenske gimnazije se da rešiti na tako preprost, tako laJiko izvedljiv uačin, da se moranio naravnost čuditi1, zakaj sc iščejo mesta po vsej Avstriji, ko je mesto, ki bi lahko nudilo slovenski goriški girnnaziji nanjudobncjše zavetišče, vendar tako blizu. Z a k a j v en d a r n e p r e m e s t i v 1 a d a slovenske gimnazije v Trst? V Trstu je dovolj prostora za ta zavod, saj se je zaprlo več šol, in če ni nevarnosti za one tisoče tržaške mladine, ki obiskujejo da-nes tržaške šole, bi je tudi ne bilo za onih par razredov slovenske goriške gimnazije. Na tržaške nemške srednje šole slovenski' otrok s slovensko ljudsko šolo ne more, ker ni dovolj zmožen nemškega učnega jezika; da bi iz Primorja pošiljali svojo deco na Kranjsko ali še kam dalje, je pa izključeno zaradi prevelikih stroškov. Slovenska goriška gimnazija v Trstu pa bi vendar odpomogla vsernu teniu, in prepričani smo, da bi koristi, ki bi jih imelo slovensko primorsko prebivalstvo od takega zavoda v Trstu, daleč presegale vso ono »škodo«, ki bi jo trpeli naši slovenski goriški begunci na Moravskem, pe jim vlada ne premesti slovenske gimnazije v Kromeriž in bi tako tnorali pošiljati svojo mladino v kako — č e š k o girnnazijo, kjer se v par tednih toliko priuči češkemu učneniu jeziku, da more brez težave slediti pouku. Ponavljamo torej še enkrat, da je edino pravo niesto za začasni sedež slovenske goriške gimnazije le Trst! Po »Edinosti«.