249 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 249–261 MoJCa kompara Lukančič napake študentov pri pisanju poslovnih pisem v aNgleškem jeziku Cobiss : 1.04 https ://doi .org /10.3986/Jz.29.2.10 Prispevek se osredinja na položaj poslovnega angleškega jezika v slovenskem univerzitet- nem prostoru in na problematiko pravilne sestave poslovnega pisma. Predstavlja pogoste napake, ki jih študenti delajo pri pisanju poslovnih pisem, in sicer ob analizi spremnih pisem, ki so jih pisali dodiplomski študenti Univerze na Primorskem med letoma 2015 in 2018. Obdelani so temeljni sklopi in predstavljeni rezultati, opozorjeno pa je tudi na težave, s katerimi se srečujejo slušatelji. Ključne besede: poslovni angleški jezik, napake, poslovno pismo, slovenski jezik, angleški jezik Students’ Errors in Writing English Business Letters This article focuses on the status of business English in the Slovenian university environment and the correct composition of business letters. Based on an analysis of cover letters written by undergraduate students at the University of Primorska between 2015 and 2018, it presents the common mistakes students make in writing business letters. It examines the basic categories and presents the results. In addition, attention is drawn to the problems that students usually encounter in writing these letters. Keywords: business English, errors, business letter, Slovenian, English 1 zakaj je pomembno znanje tujih jezikov Zamisel o večjezični družbi spada med cilje Evropske unije, ki podpira znanje in poznavanje jezikov drugih držav članic ter na več načinov spodbuja učenje tujih jezikov; ukrepi na tem področju segajo od izmenjav v okviru programa Erasmus vse do jezikovne politike. Učenje tujih jezikov lahko tesno povezujemo tudi s socialnimi okoliščinami, ki opredeljujejo potrebo po jezikovnem znanju in načrto- vanju jezikovne politike ter vplivajo na motivacijo za učenje jezikov. Za vzposta- vitev učinkovite socialne, institucionalne in individualne komunikacije moramo biti zmožni uporabljati več jezikov (Kompara Lukančič 2014). Biti večjezičen ne pomeni zgolj dobro razumeti več jezikov, ampak uporabljati več jezikov na isti funkcionalni način in ob tem upoštevati, da se funkcionalni vidik jezika v življenju Mojca Kompara Lukančič  Univerza v Mariboru, Fakulteta za tur izem in Fakulteta za varnostne vede  mojca.kompara@um.si  https://orcid.org/0000-0003-2368-4161 250 Mojca Kompara Lukančič  Napake študentov pri pisanju poslovnih pisem v angleškem jeziku posameznika razlikuje in spreminja. O prednostih večjezičnosti ne bomo izgubljali besed, omeniti velja le temeljno, in sicer da razvija temelje za demokratično sobi- vanje (Godunc 2008). Večjezičnost je v sodobni družbi nujna in zaželena, tudi v poslovnem svetu. To je pokazala raziskava študentov ekonomije, ki so mnenja, da bo poslovanje uspešnejše, če bodo razumeli jezik trga, zato znanje enega ali več tujih jezikov predstavlja dodano vrednost in prednost v družbi (Godunc 2008). Da bi podpirali večjezičnost, bi morale šole nuditi obsežen jezikovni nabor, in sicer z metodo, ki obsega znanje prvega jezika in dveh dodatnih jezikov, saj je prizade- vanje Evropske unije, da vsak državljan Evropske unije poleg prvega obvlada še dva tuja jezika. V okviru tega ima prav Slovenija močan večjezični potencial za razvoj tega cilja, saj prvo prednost predstavljata že dvojezični območji, kjer se na jugozahodu prepletata slovenski in italijanski jezik ter na severovzhodu madžarski in slovenski, ne smemo pa pozabiti na severno in južno mejo, kjer ni uradnega statusa dvojezičnosti, je pa ta prisotna na funkcionalni ravni. Slovenija je aktivna tudi v poučevanju tujih jezikov, saj se v zadnjih desetih letih v slovenskih osnov- nih šolah stremi k uvajanju prvega tujega jezika že v prvi triadi, kar je določeno s Pravilnikom o postopnem uvajanju prvega tujega jezika v 1. razred osnovne šole (Pravilnik 2023), ki določa postopno uvajanje prvega tujega jezika kot obvezne- ga predmeta v 1. razred osnovne šole. Smajla in Podovšovnik Axelsson (2016) predstavljata strokovna stališča vodstva osnovnih šol pri uvajanju prvega tujega jezika v osnovni šoli, in sicer po pristopu vsebinsko in jezikovno integriranega učenja (angleško Content and Language Integrated Learning oz. CLIL) (Smaj- la 2014). Vključevanje zgodnjega poučevanja tujega jezika kaže, da se Sloveni- ja nedvomno zaveda pomena intenzivnega učenja tujih jezikov, pa tudi učenja različnih razširjenih in manjšinskih jezikov ter jezikov sosednjih držav kot tudi jezikov, ki se v slovenskem okviru ne poučujejo prav pogosto, npr. hrvaščine – in prav tak pristop predstavlja podlago za jezikovno raznolikost (Godunc 2008). Položaj večjezičnosti je morda nekoliko bolj optimističen v slovenski Istri, saj se tu prepletata dve jezikovni realnosti, kljub dejstvu, da znanje italijanskega jezi- ka strmo pada (Kompara Lukančič 2014; 2015a; 2016) in angleščina izpodriva znanje italijanskega jezika (Kompara Lukančič 2016). Prav vprašanje razvoja in ohranjanja dvojezičnosti (Kompara Lukančič 2016) nas spodbuja k intenzivnejše- mu proučevanju strategij učenja tujih jezikov, pri katerem je ključna motivacija (Dörnyei – Henry – Muir 2015; Cook 2016), ki je predpogoj, da z učenjem tujega jezika sploh začnemo in pri njem vztrajamo. Nećak-Lük (2008) pravi, da otroci tujega jezika ne absorbirajo samodejno, tudi v primeru, ko so mu izpostavljeni več let, kot npr. angleščini, saj po njenih navedbah obstajajo primeri, ko otroci ne razvijejo pričakovane sposobnosti razumevanja ali uporabe jezika. Prav zato moramo pri usvajanju jezika imeti v mislih optimizacijo in ustreznost jezikovnega vnosa (Nećak-Lük 2008). 251 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) 2 oris jezika stroke v poslovni komunikaciji Poslovno komuniciranje se najprej začne na ravni prvega jezika in prav tega mo- ramo dobro poznati, da lahko pravilno napišemo besedilo najprej v prvem jeziku in nato tudi v tujem jeziku. Na to opozarjata tudi Kvasina in Radičević (2018), ki se osredinjata na problematiko dvigovanja zavesti o pomembnosti poznava- nja hrvaškega jezika v vlogi prvega jezika, tudi pri poslovni komunikaciji. Jezik igra zelo pomembno vlogo v poslovni komunikaciji, lahko rečemo, da predstavlja srce mednarodne poslovne komunikacije (Brannen – Piekkari – Tietze 2017), saj mednarodno delovanje pomeni medkulturno in medjezikovno interakcijo (Darics – Koller 2017). Jezik v vlogi sporazumevalnega sredstva celovito odraža stvar- nost in pojme stroke, zato je avtonomnost strokovnih področij tako velika, da se odraža na več jezikovnih ravninah, najmočneje prav v terminologiji, ki sledi rabi v stroki (Bokal 2015), in pri pripravi učnih gradiv za potrebe izobraževalnega procesa (Chen 2007). V zadnjih letih beležimo porast pomena angleškega jezika v poslovni komunikaciji in globalni ekonomiji, saj je postal delovni jezik (Tamme- lin 2004). Številni avtorji soglašajo, da je angleški jezik v poslovni komunikaciji dosegel položaj »lingue france« (Tammelin 2004; Nickerson 2005; Mauranen – Ranta 2009) in da predstavlja strokovno področje ekonomije ter poslovnih ved prav zaradi raznolikosti in specializiranosti posameznih vej trd oreh za študente, ki se učijo tujega jezika (Plos 2010). Plos (2010), ki se sicer osredinja na položaj nemškega jezika, pove, da terminologija nastaja zelo hitro. Dodaja še, da je poeno- tenje izrazoslovja nujno potrebno, pridobivanje strokovnega znanja pa je poveza- no s poznavanjem tujega jezika. Pove še, da cilj pouka tujega strokovnega jezika ni zgolj posredovanje terminologije, ampak tudi posredovanje jezikovnih spretnosti, ki študentom omogočijo, da lahko uporabljajo tujejezično strokovno literaturo ter obvladujejo pisno in ustno komunikacijo v poklicnem in strokovnem okolju. 3 metodologija V prispevku se osredotočamo na vsebino in obliko poslovnih pisem, in sicer spre- mnega pisma, ki ga prijavitelji pošljejo skupaj z življenjepisom ob prijavi na pro- sto delovno mesto. V raziskavi, ki je trajala nekaj zaporednih akademskih let, in sicer od leta 2015 do 2018, so sodelovali študenti Univerze na Primorskem, Fa- kultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, ki so obiskovali vsebine iz angleškega jezika v prvem in drugem letniku dodiplomskega študija. Ker gre za univerzitetne programe, imajo študenti pred obiskovanjem predme- ta predhodno pridobljeno srednješolsko znanje in opravljeno splošno maturo iz angleškega jezika. Specifike predmeta so opisane v učnem načrtu. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 95 študentov. Med letoma 2015 in 2018 so študenti Univerze 252 Mojca Kompara Lukančič  Napake študentov pri pisanju poslovnih pisem v angleškem jeziku na Primorskem v okviru pedagoških obveznosti poslušali vsebine iz poslovne ko- respondence v angleškem jeziku, in sicer vsak letnik po en semester. 95 študentov je v raziskavi sodelovalo tako, da so v okviru predavanj in vaj pripravili primer spremnega pisma v angleškem jeziku. Študenti so pisma napisali na roko ali jih na- tipkali. Analiziranih je bilo 95 primerov spremnih pisem v angleškem jeziku, ki so nastala med letoma 2015 in 2018. Pri analizi smo se osredinili na naslednje točke: (a) obliko in videz pisma, preverili smo, ali izpolnjuje značilnosti spremnega pisma, (b) splošno vsebino pisma in rabo jezika, pri čemer smo se osredotočili na vse- binske elemente, ki jih mora tako pismo vključevati, ter pravilnost jezika, (c) pogoste napake, ki so se pojavljale pri pisanju, pri čemer smo iskali razloge za njihov nastanek, in sicer ob predpostavki, da izhajajo iz neustreznega pozna- vanja tujega jezika na različnih ravneh. V okviru raziskave je bila uporabljena deskriptivna statistika, s katero želimo pri- kazati nabor najpogostejših napak študentov. 4 pregled značilnosti poslovne angleščine Velika večina mednarodne poslovne komunikacije teče prav v angleščini in pre- težno med nerojenimi govorci angleškega jezika (Gajšt 2014). To pomeni, da posameznika, ki komunicirata, prihajata iz različnih kulturnih okolij. Poslovno angleščino lahko opredelimo na različne načine, in sicer tudi z vidika angleščine kot jezika stroke. Dudley-Evans in St John (1998, v Tammelin 2004) vidita pou- čevanje poslovne angleščine kot vejo poučevanja angleščine, ki sega od splošnih vse do strokovnih vsebin. Ellis in Johnson (1994, v Tammelin 2004) zato pravita, da je poučevanje poslovne angleščine zvrst jezika stroke, ki se razlikuje od drugih zvrsti, in sicer tako, da gre pogosto za mešanico strokovnih in splošnih vsebin. Dodajata, da je bilo na začetku, v 60. in 70. letih 20. stoletja, poučevanje poslov- ne angleščine usmerjeno k poučevanju besedišča, npr. bančništva, v 70. letih pa se je fokus preselil na veščine komunikacije, pisnega sporočanja ter slušnega in bralnega razumevanja poslovnih vsebin. V naslednji fazi, ki se je nadaljevala v 80. leta, se je poučevanje poslovne angleščine osredinilo na funkcionalni vidik, npr. z dajanjem nasvetov in predvsem z dejansko rabo pridobljenega znanja. Prav zato je pri univerzitetnih študentih njihovo znanje poslovne angleščine tipično usmerjeno bolj teoretično kot praktično, čeprav imajo nekateri študenti že bogate in raznolike delovne izkušnje (Ellis – Johnson 1994, v Tammelin 2004). Prav vloga poslovne angleščine v današnjem delovnem okolju ter kompleksnost in dinamičnost dana- šnjega delovnega okolja po besedah Tammelin (2004) silijo univerze v to, da po- 253 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) stajajo vse bolj interdisciplinarne in posledično vse več do sedaj konvencionalnih predmetov, povezanih s poslovno angleščino, ni več v skladu s kompleksnimi ko- munikacijskimi vprašanji akademske večdisciplinarnosti. Smiselno je razmišljati tudi o simulaciji poslovnih sestankov (Dostal 2016), in sicer zato, da se lahko osredotočimo na to, kako se študenti izražajo pri tvorbi besedil v angleščini. Zave- dati pa se moramo, da se področje poslovnega pisanja spreminja in nekoč stroga formalna pravila postajajo bolj ohlapna in zrahljana. 5 r ezultati raziska ve V nadaljevanju predstavljamo posamezne analizirane točke in tipične primere. Študenti so v okviru predavanih vsebin iz angleškega jezika pridobili znanje iz poslovne korespondence s tipičnimi primeri pisem, pri vajah in predavanjih je bilo uporabljeno interno gradivo (Kompara Lukančič 2015b), ki se že več let uporablja za delo s poslovnimi besedili. V okviru predavanj in vaj se slušatelji seznanijo s temelji poslovne komunikacije, in sicer z obliko in vsebino poslovnega pisma ter razlikami med poslovnimi pismi v slovenščini in angleščini. V okviru rezultatov prikazujemo spretnost študentov pri pisanju poslovnega pisma, pri čemer se osre- dinjamo na oblikovne elemente in vpliv slovenščine na pisanje poslovnega pisma v angleščini ter predstavljamo najbolj pogoste napake. 5.1 Oblika in videz pisma V okviru oblike in videza pisma se študenti seznanijo predvsem s temeljnimi raz- likami, ki jih morajo upoštevati pri pisanju pisma v slovenskem ali angleškem jeziku. Poslovno pismo v angleškem jeziku je za razliko od slovenske postavitve lahko poravnano v bloku ali pa stoji naslov pošiljatelja v zgornjem desnem kotu glave. Za britanski svet je značilno, da pred naslovom ne zapišemo imena pošilja- telja. Sledi naslov prejemnika, ki stoji pod naslovom pošiljatelja, in sicer v bloku na levi strani. Skladno s tipologijo angleškega poslovnega pisma sestoji iz vlju- dnostne fraze (npr. Mr, Mrs, Ms), izpisanega imena ali inicialke imena ter priimka. Celotna struktura je videti takole: Mr. Peter White ali Mr P. White, pri čemer je v angleščini možen zapis s piko ali brez nje, npr. Mr ali Mr. Če ne poznamo na- slovnika, ga lahko naslovimo tudi z njegovo funkcijo, npr. Dean of the Faculty of Tourism. Lahko pa naslovimo tudi cel oddelek, npr. Department of Economics of the University of Maribor, ter celo celotno inštitucijo, npr. Ministry of the Interi- or. Imenovanju naslovnika se lahko izognemo tudi, npr. For the attention of the Department of Economics of the University of Maribor ali s frazo To whom it may concern pri referenčnih in priporočilnih pismih splošnega namena (Kompara Lu- kančič 2015b). Kljub preprostim pravilom se pri pisanju utegnejo pojaviti napake, in sicer pri pravilni postavitvi naslova pošiljatelja in prejemnika (to se je pojavilo 254 Mojca Kompara Lukančič  Napake študentov pri pisanju poslovnih pisem v angleškem jeziku pri petih pismih), pri ostalih 90 pismih so bili naslovi postavljeni ustrezno, a so pomanjkljivosti: Preglednica 1: Manjkajoči elementi v glavi pisma Dodajanje ločil, npr. FAMNIT, Glagoljaška 8, 6000 Koper Manjkajoči podatki o državi Manjkajoči podatki o prejemniku, npr. manjka lastno ime Manjkajoči podatki o telefonski številki, npr. brez 00386 Manjkajoči podatki o elektronskem naslovu 19 33 25 17 20 Kot je razvidno iz preglednice 1, so imeli študenti težave s postavljanjem ločil pri naslovu prejemnika in pošiljatelja, in sicer so uporabili vejico za vsakim ele- mentom v naslovu – takih primerov je bilo 19. Pretežno so pisali naslove v levo poravnanem bloku, in sicer v 87 primerih. Pri naslovu pošiljatelja je v 33 primerih manjkal podatek o državi, v 25 primerih pa lastno ime prejemnika, kar razumemo, saj so morali študenti pisati inštituciji, zato večinoma imena niso navajali; tisti, ki so ga, so navedli izmišljeno ime, ki stoji pred imenom inštitucije. Pri navajanju izmišljenega lastnega imena 20 študentov od 25 ni navedlo vljudnostnega nazi- va, npr. Mr., Mrs., ampak zgolj ime in priimek. Težave opažamo tudi pri zapisu datuma, ki se v angleščini običajno zapiše različno, in sicer glede na to, ali upora- bljamo ameriško ali britansko angleščino; tako zapis 10/5/2019 pomeni 5. oktober v ameriški angleščini ali 10. maj v britanski. Pomemben je tudi položaj datuma, ki mora biti desno poravnan in pod naslovom pošiljatelja (slednje so upoštevali vsi študenti). Študenti so imeli težave predvsem s pravilnim zapisom datuma, in sicer so ga zapisali po slovenskih pravilih; kar 38 % jih je datum zapisalo v obliki 10. 5. 2019, sledile so angleške različice zapisa, in sicer 18 % npr. 10th of May 2019, 13 % npr. 10 May 2019 in 31 % 10/5/2019. Prav zadnja različica utegne biti problematična, saj jo lahko Britanci in Američani razumejo različno, kot smo že omenili. Po večini so študenti upoštevali zapis mesecev v letu z veliko začetnico, tega se ni držal zgolj zanemarljiv delež študentov, in sicer 8 %. Iz preglednice 1 opazimo tudi pomanjkljive navedbe v naslovih, in sicer pri telefonski številki (17) ter elektronskem naslovu (20). 5.2 Telo poslovnega pisma Telo poslovnega pisma sestoji iz razdelkov, ki zajemajo vsebine od zadeve do pozdrava. Praviloma se začne z zadevo, angl. subject, ki z nekaj besedami pov- zame vsebino besedila pisma, npr. spremno pismo (angl. Cover letter). Sledi pozdrav, ki je v slovenščini npr. Spoštovani, Pozdravljeni ipd. Za razliko od slovenščine pa je izbira pozdrava v angleščini pogojena z dejstvom, ali poz- 255 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) namo naslovnika, in je vezana na ustrezno rabo končnega pozdrava (Kompara Lukančič 2015b). Praviloma se uporabljajo strukture:  Dear Sir, ko naslovimo moškega in ne poznamo njegovega imena,  Dear Sirs, ko naslovimo podjetje,  Dear Madam, ko naslovimo neporočeno ali poročeno žensko in njenega imena ne poznamo,  Dear Sir or Madam, ko naslovimo osebo, katere spola in imena ne poznamo,  Dear Ms White, ko naslovimo neporočeno ali poročeno žensko, katere priimek poznamo,  Dear Mrs Brown, ko naslovimo poročeno žensko, katere priimek poznamo. Angleščina dopušča tudi izpust ločil, in sicer pike pri vljudnostni frazi ter vejice za priimkom, npr. Dear Mr White, nikakor pa ne dopušča uporabe inicialk imena, npr. Dear Mr P. White. Študenti so v poslovnih pismih pretežno uporabili struk- turo Dear Sir or Madam, in sicer v 85 % primerov, preostali so pismo naslovili na podjetje, ki so mu pisali, vsi pa so dodali vejico na koncu pozdrava. Ker želimo spomniti, da uvodni pozdrav v angleškem prostoru sugerira rabo zaključnega poz- drava, povejmo, kakšne strukture so v angleščini sprejemljive (Kompara Lukančič 2015b). Preglednica 2: Primeri uvodnih in zaključnih pozdravov Uvodni pozdrav Zaključni pozdrav Dear Sir, Dear Sirs, Dear Madam, Dear Sir or Madam, To whom it may concern, Yours faithfully, Dear Mr Brown, Dear Mrs Brown, Dear Ms Brown, Regards, Best wishes, Best regards, Yours sincerely, Iz preglednice 2 so razvidne strukture, ki so kompleksnejše in manj fleksibilne od slovenskih uvodnih in zaključnih pozdravov. V angleškem svetu praviloma velja, da takrat, ko ne poznamo naslovnika, uporabljamo strukture, ki so vidne iz pregle- dnice 2 (glej drugo vrstico), in sicer Dear Sir, Dear Sirs itd. ter zaključni pozdrav Yours faithfully. Študenti so po večini pravilno uporabili pozdravno frazo v paru z zaključnim pozdravom, nepravilnih parov je bilo zgolj 6 %. V nadaljevanju sledi vsebina pisma, katerega struktura je vidna v spodnjem razdelku. 256 Mojca Kompara Lukančič  Napake študentov pri pisanju poslovnih pisem v angleškem jeziku 5.3 Splošna vsebina pisma in raba jezika V nadaljevanju se osredotočamo na splošno vsebino pisma in rabo jezika, pri če- mer vsebino ocenjujemo po smernicah, ki jih študenti dobijo za pisanje tovrstnih pisem v okviru vaj in predavanj. Njihova naloga je, da po točkah navedejo, kdo so in zakaj pišejo oz. za kakšno delovno mesto se prijavljajo, ter zapišejo odstavek, v katerem navedejo doseženo stopnjo izobrazbe in naštejejo delovne izkušnje. V nadaljevanju sledi odstavek, ki zajema dodatna znanja in kompetence ter njihove prednosti za razpisano delovno mesto. Točke prikazujemo v nadaljevanju in opo- zarjamo na nabor najpogostejših vsebinskih primanjkljajev. 5.3.1 Kratek osebni opis in podatek, zakaj pišejo oz. za kakšno delovno mesto se prijavljajo V okviru osebnega opisa študenti napišejo kratek in zgoščen osebni opis, ki zaje- ma njihove osnovne podatke, in sicer ime, priimek, opis svojega trenutnega sta- tusa, npr. da so diplomanti določenega študijskega programa, ter datum rojstva. Z vsebinskega stališča je 95 % študentov navedlo vse predvidene podatke, večjih anomalij pri tem nismo zasledili. 5 % študentov je povedalo samo, da so študenti, in niso navedli študijskega programa, ampak zgolj univerzo, na kateri se izobražu- jejo. Vsi so navedli datum rojstva, ime in priimek ter stavek, v katerem navajajo, na katero delovno mesto se prijavljajo. 5.3.2 Dosežena stopnja izobrazbe in delovne izkušnje V okviru dosežene stopnje izobrazbe so bili študenti napoteni, da kronološko na- vedejo stopnje izobrazbe, in sicer od trenutno pridobljene do preteklih. Enako ve- lja za delovne izkušnje. Študenti so po večini zapisali, da so v zaključnem letniku študija, oz. so predvideli, kdaj bodo zaključili študij, ter navedli sedanje in pretekle delovne izkušnje. 80 % jih je upoštevalo kronološki pristop navedb, 5 % jih ni omenilo delovnih izkušenj, ker jih niso imeli. Pri pisanju so si lahko manjkajoče podatke izmislili. 5.3.3 Dodatna znanja in kompetence V okviru dodatnih znanj in kompetenc so študenti navedli podatke o znanju, pri- dobljenem zunaj izobraževalnega sistema; to zajema računalniške kompetence, znanje jezikov, izobraževanja v tujini, obisk konferenc in poletnih šol. Vsi študenti so navedli vsaj po eno dodatno znanje, v 85 % je bilo to jezikovno ali računalniško znanje. 5.3.4 Prednosti za razpisano delovno mesto V okviru prednosti za razpisano delovno mesto so bili študenti napoteni, da preve- rijo prednostne naloge podjetja oz. inštitucije, ki razpisuje delovno mesto, ter raz- 257 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) mislijo in opišejo, kakšen doprinos bi sami predstavljali za podjetje ali inštitucijo, oz. da navedejo svoje prednosti za razpisano delovno mesto. Prav ta točka pisma je ključna in lahko delodajalca prepriča o izboru kandidata. Študenti so po večini (78 %) navedli kompetence, ki jih imajo, zgolj 10 % jih je napisalo prednosti, ki so bile primerne za razpisano mesto, npr. lojalnost, hitro učenje, dodatna znanja ipd. 12 % študentov ni navedlo ničesar. 5.4 Zaključek poslovnega pisma Študenti bi morali pismo zaključiti po naslednjem vrstnem redu: v levo porav- nanem bloku bi morali navesti pozdravno frazo, ki je skladna s frazo na začetku pisma, npr. Yours faithfully, če prejemnika ne poznamo; sledi lastnoročni podpis, pod podpisom pa izpisano ime, ki je lahko opremljeno z naslovom (Ms ali Mr), da se lahko razlikuje spol – slednje je zaželeno pri nepogostih imenih in predvsem, ko pišemo v tujino in iz imena ne moremo uganiti spola. Pod izpisanim imenom sledi trenutno delovno mesto oz. status, ki ga ima pošiljatelj (Kompara Lukančič 2015b). Študenti so v 95 % pravilno navedli podpis in izpisano ime ter položaj, samo 15 % jih je navedlo še podatek, ki omogoča razlikovanje spola. 5.5 Pogoste napake V nadaljevanju preverjamo pravilnost stavčnih struktur, ki so jih študenti uporabili pri pisanju, in navajamo nekaj pogostih odstopanj. 5.5.1 Kratek osebni opis in podatek, zakaj pišejo oz. za kakšno delovno mesto se prijavljajo V okviru vsebinskih navedb večjih anomalij ni zaznati, smo pa opazili večja neskladja pri pravilni uporabi slovničnih struktur. Nekaj pogostih napak predsta- vljamo v nadaljevanju. Preglednica 3: Nekaj pogostih splošnih napak I‘m XXXX YYYY, student of the 3rd year of the University of Primorska, born on the 14. 6. 1997. I am XXXX YYYY, a student at the university of Primorska, born on the 16 April 1998. My name is XXXX YYYYY and I‘m a student currently going to the 3rd year of the undergraduate study program at FAMNIT, University of Primorska, born on 1 March 1999. Iz preglednice 3 je razvidnih nekaj pogostih napak študentov, in sicer uporaba okrajšanih oblik, npr. I'm, ki v poslovni korespondenci niso zaželene, glagolske oblike morajo biti izpisane v celoti, torej I am. Imena študentov so bila odstranjena zaradi varstva podatkov. Pri prvi povedi I’m XXXX YYYY, student of the 3rd year of the University of Primorska, born on the 14. 6. 1997. je treba izpisati celotno 258 Mojca Kompara Lukančič  Napake študentov pri pisanju poslovnih pisem v angleškem jeziku obliko glagola, in sicer I am, pred besedo student bi morali dodati nedoločni člen, poved bi lahko prestrukturirali v a 3rd year student, prav tako je datum napisan po slovenskih pravilih in bi se moral zapisati 14 June 1997 ali the 14th of June 1997. Pri drugi povedi, I am XXXX YYYY, a student at the university of Primorska, born on the 16 April 1998, manjka podatek o študijskem programu ali letniku študija ter zapis University z veliko začetnico. Pri tretji povedi, My name is XXXX YYYYY and I'm a student currently going to the 3rd year of the undergraduate study program at FAMNIT, University of Primorska, born on 1 March 1999, bode v oči struk- tura currently going to, ki predstavlja kalk iz slovenščine po strukturi ki trenutno obiskuje, pravilno bi bilo currently enrolled in/attending, v britanski angleščini bi morali program zapisati programme, sicer mislimo na računalniški program, pred datumom je treba dodati določni člen. Preglednica 4: Nekaj pogostih napak pri navedbi delovnega mesta I would like to apply for the job of teaching assistant. I’m aplying to the position of statistician. I apply for the post of mathematician. Iz preglednice 4 so razvidne povedi, ki omenjajo delovno mesto, na katero se štu- denti prijavljajo. Poleg neizpisane oblike I am (pri drugi povedi) opazimo napako v zapisu, in sicer aplying (pri drugi povedi). V prvi in tretji povedi bi bilo smiselno besedi job in post zamenjati s position. Pri prvi povedi je nepotrebna raba modal- nega glagola would, saj se kandidat že prijavlja za službo. 5.5.2 Dosežena stopnja izobrazbe in delovne izkušnje Preglednica 5: Nekaj pogostih napak pri predstavitvi dosežene stopnje izobrazbe I am currently a student in the 3rd year program at FAMNIT. At present I am enrolled at the study program Financial Mathematics at FAMNIT. Now I am attending the study programe of mathematics at FAMNIT. Iz preglednice 5 je razvidnih nekaj pogostih slovničnih napak, ki so se pojavljale v predstavitvi dosežene stopnje izobrazbe. Prvo in tretjo poved bi morali popraviti tako, da bi navedli študijski program. Prvo poved bi lahko popravili takole: I am currently a 3rd year student enrolled in the study programme … Pri drugi povedi bi morali zamenjati predlog at z in ter besedo program s programme. Pri tretji povedi bi now zamenjali z at present ali currently, study program of mathematics pa s study programme in mathematics. 259 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Preglednica 6: Nekaj pogostih napak pri navajanju delovnih izkušenj I have 2 year of work experience that I received when I was working at Banka Koper in summer. I obtained 1 year of work experience that I got at Luka Koper as student work. Iz preglednice 6 so razvidne napake pri navajanju delovnih izkušenj. V prvi povedi je treba year postaviti v množino years, struktura that I received when I was wor- king je kalk iz slovenščine, ki v angleščini ni ustrezen in bi ga bilo treba zamenjati z I obtained/gained working at Banka Koper. S podatkom in summer ne vemo kdaj natančno je potekalo delo, smiselna bi bila natančnejša opredelitev, npr. in the summer of 2016 and 2017. Pri drugi povedi, I obtained 1 year of work experience that I got at Luka Koper as student work, bi bilo smiselno zapisati I obtained 1 year of students’ work experience working at Luka Koper. Pri obeh povedih bi bilo smiselno navesti leto. 5.5.3 Dodatna znanja in kompetence Preglednica 7: Nekaj pogostih napak pri navajanju dodatnih znanj I speak english and italian and I was at a conference in 2015. I know well English and German and I obtained additional knowledge in computational statistics. I have passive knowledge of German and active of English, I know the following programmes SPPS, etc. Iz preglednice 7 je razvidnih nekaj tipičnih napak v zvezi z navajanjem dodatnih znanj in kompetenc. V prvi povedi, I speak english and italian and I was at a con- ference in 2015, je treba glagol speak zamenjati s strukturo v I am fluent in, vse jezike je treba zapisati z veliko začetnico, strukturo I was at a conference in 2015 je treba zamenjati z I attended a conference in 2015 ter navesti ime konference. Pri drugi povedi, I know well English and German and I obtained additional knowled- ge in computational statistics., je treba know well, tudi kalk iz slovenščine, zame- njati s strukturo fluent in. Pri tretji povedi, I have passive knowledge of German and active of English, I know the following programmes SPPS, etc., je treba struk- turo I know the following programmes SPPS spremeniti v I have a good command in the following programs, saj programmes v angleščini ne označuje računalniških programov, ampak vse ostale tipe programov, npr. študijskega. 5.5.4 Prednosti za razpisano delovno mesto Preglednica 8: Nekaj pogostih napak pri navajanju kompetence in prednosti I am loyal and I learn fast new things. I got additional knowledge of statistic during the summer school. I am the right person for this job, because I am good in solving problems and I think critically. 260 Mojca Kompara Lukančič  Napake študentov pri pisanju poslovnih pisem v angleškem jeziku Iz preglednice 8 omenimo samo tiste rešitve študentov, ki so usmerjene v nava- janje kompetence in prednosti, takih je bilo zgolj za 10 %. Nekoliko nerodno se je študent izrazil pri prvem stavku, I am loyal and I learn fast new things., ki ga razumemo kot dobesedni prevod iz slovenščine in ga lahko preoblikujemo v I am a loyal worker/colleague and a fast learner. V drugem stavku, I got additional knowledge of statistics during the summer school, je smiselno spremeniti besedni red, in sicer During the summer school I obtained/gained additional knowledge in statistics. Tretjo poved, I am the right person for this job, because I am good in solving problems and I think critically, je smiselno preoblikovati v I believe that I am the most appropriate person for this post, as I am good at problem solving and I developed critical thinking. 6 sklep V prispevku predstavimo raziskavo, ki temelji na 95 avtentičnih spremnih pismih, ki so jih dodiplomski študenti Univerze na Primorskem pisali med letoma 2015 in 2018, in sicer v okviru svojih pedagoških obveznosti pri predmetu angleški jezik. Iz rezultatov, ki smo jih predstavili, je razvidno, da imajo kljub predavanjem in vajam iz poslovne korespondence še vedno težave pri pisanju. Kot je razvidno iz predstavljenih primerov, je težav pri pisanju poslovnih pisem v angleškem jeziku veliko, začenši z uporabo ustrezne oblike pisma ter postavitvijo naslovov, uvodnih in zaključnih pozdravov ter datuma in zadeve pisma. Vsi omenjeni elementi se v slovenskem in angleškem jeziku razlikujejo, a se pisci kljub poznavanju razlik še vedno radi zmotijo. Kot je razvidno iz predstavljenih primerov, najdemo odstopa- nja predvsem pri navajanju naslovov in datumov, kjer je pri piscih zakoreninjena slovenska struktura. Podobno velja za uvodne pozdrave, ki so v angleškem prosto- ru strogo v paru z zaključnimi pozdravi, v slovenskem prostoru pa je izbira manj rigidna. Iz predstavljenih pisem smo težave zaznali na različnih ravneh, in sicer od pravilnega zapisa, npr. jezikov, programov ipd., pa do ustreznega podajanja informacij ter rabe slovničnih struktur, ki smo jih prikazali. Iz prikazanih rezul- tatov lahko sklepamo, da imajo študenti težave s pisanjem poslovnih pisem v an- gleškem jeziku. Težave utegnejo biti neustrezno poznavanje angleškega jezika ter tudi zakoreninjene slovenske strukture, ki so jih v obliki kalkov vnašali v angleško poslovno pismo. v iri Kompara Lukančič 2015b = Mojca Kompara Lukančič, Matematične vsebine v angleškem jeziku, interno študijsko gradivo, Univerza na Primorskem, 2015. 261 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) l iteratura Bokal 2015 = Ljudmila Bokal, Stroka kot terminografsko izhodišče (ob primeru klekljarske termino- logije), Jezikoslovni zapiski 21.1 (2015), 37–50. Brannen – Piekkari – Tietze 2017 = Mary Yoko Brannen – Rebecca Piekkari – Susanne Tietze, The Multifaceted Role of Language in International Business: Unpacking the Forms, Func- tions and Features of a Critical Challenge to MNC Theory and Performance, v: Language in International Business: Developing a Field, ur. Mary Yoko Brannen – Terry Mughan, Cham: Springer International Publishing Macmillan, 2017, 139–162, https://link.springer.com/chap- ter/10.1007/978-3-319-42745-4_6. Chen 2007 = Yong Chen, Priprava učnih gradiv za poučevanje jezika znanosti in tehnologije: priprava učbenika za izobraževalni program angleškega jezika za arhitekte in gradbene inženirje, Scripta manent: revija Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika 3.2 (2007), 111–112. Cook 2016 = Vivian Cook, Second Language Learning and Language Teaching, New York: Rou- tledge, 2016. Darics – Koller 2018 = Erika Darics – Veronika Koller, Language in Business, Language at Work, London: Palgrave, 2018. Dörnyei – Henry – Muir 2015 = Zoltán Dörnyei – Alastair Henry – Christine Muir, Motivational Cur- rents in Language Learning, Frameworks of Focused Interventions, New York: Routledge, 2015. Dostal 2016 = Mateja Dostal, Developing foreign language communicative competence for English business meetings using business meeting simulations, Scripta manent: revija Slovenskega dru- štva učiteljev tujega strokovnega jezika 11.1 (2016), 2–20. Dudley-Evans – St John 1998 = Tony Dudley-Evans – Maggie-Jo St John, Developments in English for Specific Purposes: a Multidisciplinary Approach, Cambridge: Cambridge University Press, 1998. Ellis – Johnson 1994 = Mark Ellis – Christine Johnson, Teaching Business English, Oxford: Oxford University Press, 1994. Gajšt 2014 = Nataša Gajšt, Business English as a lingua franca – a cross-cultural perspective of teaching English for business purposes = Poslovna angleščina kot lingua franca – medkulturni vidik poučevanja poslovne angleščine, ELOPE: English Language Overseas Perspectives and Enquiries 11 (2014), 77–87. Godunc 2008 = Zdravka Godunc, Language education policy profile – Slovenia, Languages in Edu- cation, ur. Milena Ivšek, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008, 95–106. Kompara Lukančič 2014 = Mojca Kompara Lukančič, Je slovenska Istra še dvojezična?, Jezikoslovni zapiski 20.2 (2014), 89–106. Kompara Lukančič 2015a = Mojca Kompara Lukančič, The phenomenon of the Italian television in the bilingual area of Slovenia, Libro de resúmenes, Madrid: Universidad Politecnica de Madrid, 2015, 25. Kompara Lukančič 2016 = Mojca Kompara Lukančič, Dvojezično območje slovenske Istre kot ino- vativno učno okolje za izboljšanje ravni znanja italijanskega jezika pri osnovnošolcih, Vodenje v vzgoji in izobraževanju 14.2 (2016), 21–34. Kvasina – Radičević 2018 = Josipa Kvasina – Jasmina Radičević, Jezična pismenost kao jedna od ključnih poduzetničkih kompetencija, Obrazovanje za poduzetništvo – E4E 8.2 (2018), 167–178. Mauranen – Ranta 2009 = Anna Mauranen – Elina Ranta, English as a Lingua Franca: Studies and Findings, Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing, 2009. Nećak-Lük 2008 = Albina Nećak-Lük, Learner’s language – language across the curriculum, Lan- guages in Education, ur. Milena Ivšek, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008, 135–140. Nickerson 2005 = Catherine Nickerson, English as a lingua franca in international business contexts, English for Specific Purposes 24.4 (2005), 367–380. Plos 2010 = Alenka Plos, Študenti ekonomije in poslovnih ved kot ciljni uporabniki dvojezičnih (strokovnih) slovarjev, Vestnik za tuje jezike 2.1–2 (2010), 69–82, Pravilnik o postopnem uvajanju prvega tujega jezika v 1. razred osnovne šole, http://www.pisrs.si/ Pis.web/pregledPredpisa?id=PRA V11821. 262 Mojca Kompara Lukančič  Napake študentov pri pisanju poslovnih pisem v angleškem jeziku Smajla 2014 = Tilen Smajla, Content and language integrated learning at an early age: possibilities and limitations, Švietimas: politika, vadyba, kokybe 17.2 (2014), 26–33. Smajla – Podovšovnik 2014 = Tilen Smajla – Eva Podovšovnik, Pomen stališč vodstva osnovne šole do poučevanja prvega tujega jezika v 2. razredu po pristopu vsebinsko in jezikovno integrirane- ga učenja (CLIL), Sodobna pedagogika 67.1 (2016), 116–134. Tammelin 2004 = Maija Tammelin, Introducing a Collaborative Networkbased Learning Environ- ment into Foreign Language and Business Communication Teaching, Helsinki: University of Helsinki Department of Applied Sciences of Education, 2004, https://helda.helsinki.fi/bitstre- am/handle/10138/19988/introduc.pdf. s ummary Students’ Errors in Writing English Business Letters This article deals with the status of business English in the Slovenian university en- vironment, how to properly compose English business letters, and the common mistakes students make in writing them. It focuses on a type of business correspondence that has all the characteristics of a business letter: the cover letter that job applicants must enclose with their CVs. In addition, the command of English is presented based on an analysis of cover letters written by undergraduate students at the University of Primorska between 2015 and 2018. The article presents the basic categories, which include skills related to language use and the choice of vocabulary, letter format, and mistakes and deficiencies. Alongside the results, attention is drawn to the problems that students encounter in writing these types of letters due to the influence of Slovenian.