Stane:
Za celo leto.....K 15"—
za pol iela......«    750
za Cetrt leta.....«    3"80
za  1 mesec......«    T30
Posamezna Stevilka 40 vin.
UredniStvo   in   upravnigtvo  je   v
Pluju, Slovcnski trg 3 (v starera
rolovZu), pritiiCje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
V Mariboru, Celju in Ptuju se je v rajnki Avstriji bil odločilen boj za biti ali ne biti slovenskega življenja na Spodnjem Štajerskem.
Zagrizenost in brezobzirnost takratnih naSih nasprotnikov v teh središčih je bila skoro povestna. Najbolj znano ime med temi je bilo ime ptujskega župana, deželnega poslanca in voditelja slovenskih poturic, ki so tvorili celo politično stranko, to je Ornika. Mož se je bojeval proti nam po načelu, da namen posvečuje sredstva, ni se ženiral ni-kakih sredstev proti nam. Moralen pritisk na nas je bil silovit, ozračje v Ptuju za nas neznosno, tlak na nase tilnike neizmeren.
Ko smo si upali za 8. septembra 1908 povabiti nase brate in sestre k zborovanju C. M. D. v našo mestece, je organiziral tukajšnji renegaški Štab vse nemštvo in nem-škutarstvo spodnjega Štajerja proti nam, da se napravi pravcata ofenziva, ter se v naskoku nabije, opljuva in oskruni z nemškimi pestmi vse kar je bilo slovenskega.
Vihar je šel po vsej Sloveniji radi teh bestijalnih nemških in nemškutarskih izgredov. Ni v Ptuju smo se razvijali po časi naprej, ter povedali slovenskemu kmetu, da so renegati zasramovali njegove brate in sestre jih pobijali, ter opljuvali. Zveza med nami je postala ožja. Društveno življenje se je dobilo nazmah, rodil se je Sokol, notranje duševno življenje se je poglobilo. Slovenci smo se kot zasledovanci ožje združili kot nekdaj kristjani, ki se jih je preganjalo zaradi njihove vere.
Tako nas je našla svetovna vojna.
To je bila prilika, velika prilika, da nas je vodilna klika denuncirala, ter dala odgnati v zapore.
Tudi v tem slučaju so bile razmere v Ptuju najhujše. Tukaj so napadli organizirani renegati na kolodvoru slovensko gospo dejansko, ji zbili klobuk raz glave, ter jo zasmehovali, da je srbska kraljica. Še isto noč se je morala zopet odpeljati, ker sta vdrla ob 11. uri po noči v njeno stanovanje ptujski magistratni načelnik in policijski straž-mojster. Zagrozila sta njej, da užaljeni „Nemciu v upravičenem ogorčenju razdenejo hiše, v kateri stanuje, ako se takoj ne odstrani. Morala je oditi, ker je bil njen mož takrat v vojni baje največji hujskač v okraju.
Organizirana druhal renegatov je na oči-vidno iniciativo mestnega vodstva vladala nad Slovenci v Ptuju na način, kakor kaka garda bolševikov v zadnji dobi je na Ogrskem ali Ruskem. Vse slovenske gostilne in trgovine so morale biti zaprte. Slovenske veljake, ki so se v resnici eksponirali za narodno stvar so pregnali iz mesta in okraja ali pa jih dali tirati v zapor in renegatska druhal jih je opljuvalal in skoro linčala.
Stikali so za sejnimi zapisniki narodnih društev, posebno tudi Sokola, da bi mogli zapreti vse posameznike. Sejni zapisniki so morali izginiti, še danes jih ni. Tak teror ni vladal nikjer, kot tu.
In sedaj slavimo jubelej  50 letnice čital-
nice in vrsi   se   sokolska  slavnost v velikem obsegu.
Citalnica je vzgajala dve generaciji in jih je vzgojila za narodne in izobrazene Slo-vence, Jugoslovane. Bila je svojecasno edino ognjisce, ki je kot mati svoje otroke zbiralo okrog sebe. Zgodovina Citalnice je zgodovina Slovenstva prinas. Vsi narodnostni boji so se organizirali do najnovojse dobe vec ali manje v okrilju te kulturne institucije iz katere so izSla druga druStva, ki so tvorila prvotno le odseke Citalnic.
Ako slavimo 50 letnico Citalnice, prosla-vimo s tern vso nieno veliko kulturno delo skoz 50 let, vse veselje nad malenkostnimi narodnimi uspehi, ki jih je imela do velikega prevrata in vso dolgo kalvarijsko pot velikuga trpljenje.
Jednakocasno je sokolska prireditev. Ceska ideja propagirana po Tyrsu in Fug-neru „kdor Ceh, ta Sokol" se je pred vojno pri nas le deloma uveljavila, razmere so bile prehude, vendar je kazalo veliko odporno moc, da se je dvignil v naSem ozracju Sokol ter razprostrl svoja krila cez okraj.
Treba je storiti veliL: korak naprej. Po-pularizirati je treba sokolsko idejo pri nas v najsirSih krogih in za to je treba primerno velikih sokolskih prireditev, ki napravijo ve-lik utis na kmecko ljudstvo, posebno na mladi kmetski narascaj. Ni res, da bi zado-stovalo za telo in za duso kmetsko delo in bi bila ta zadostna telovadba. Sokolstvo raz-vije v cloveku veliko moralno moc, v svetov-ni vojni so ceSke Cete v daljni Sibiriji sto-rile Ententi in sami sebi ogromno sluzbo, da so potlafcile boljzevizem in opravile delo ki ga ententne cete niso zmogle.
Porocniki in nadporocniki Sokoli so po-veljevali mesto generalov vojakom Sokolom. Njihovo delo je bilo tako odlicno, da je v prvi vrsti odlo6ilo poleg drugih okolScin, da je Ententa priznala ceske zahteve po samo-stojnem 6esko-slovaskem kraljestvu. Zma-gal je Ceh Sokol, ki so ga vodili Jan Hus, Havlicek, Masaryk v spremstvu TyrSa in Fiignerja.
Mi se veselimo dne 7. septembra, ki nam pripelje v naSo sredino proslavitelje v krojih in brez krojev.
Bodi to pogled nazaj, veliko bolj pa po-gled naprej. Tega dne si moramo pridobiti simpatije in smisel vsega okraja za pozrtvo-valno dejanjsko delo v Sokolskih drustvih. Po celem okraju morajo pognati sokol-ske ideje.
Vsak Sokol, vsaka Sokolica, ki nas po-seti tega dne, iz katerega koli kraja Jugo-slavije, nam je jednako dobro doSla in jed-nako prispevek velikemu ozivotvorjenju sokol-ske ideje pri nas.
Torej dne 7. septembra vsi jugoslovan-ski Sokoli in Sokolice v Ptuj.
5Q  letnica   Čitalnice  in   velika sokolska slavnost v Ptuju.