Leto IV., šiev. 59. V CeljUp četrieK dne 25. mafa 1922. Poštnlna plaian« v flotDuini. Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za ii»^st^.).ot.»o-'i20 IKn.| — Oglasi za mm viSine stolpca 40 p.!llfeiiar^ hiöti 'tckst^reJ osmrtnice in zahvale 50 p. Posameznttitotfrai^me^arf 'I $zBiaja vsak tore*, cetrsek An soboto. II___________._______________________________________________________ Us«e önii-f'uwo Strossmajerjevu ul. Si. 1, I. itadstr. Telefon St. 53, Upr-avmštvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. &= Račun kr. poštncga čokovuega urada Stev. 10.066. =q Na veiiki zvon so udarili . . . Zagrebški »Pokret« od 22. tm. št. 119 piše ze!o razsodno in pamctno o slovenskem republikanskem ;).Ca vodili kaki plemuiituistt mot'vi. ! Slovcnci, ki igrajo v tej državi src- čno vlo^o trcijesa v »duobus ccrtanr*- bus«, niso pokazali do scdaj prcvcč so- paratističnih ambicij tndi čc iniajo ninoKo rajšc Srci; Jezusovo in avto- noniijn. Iinajoči takt in prisebnosti so se uspešnn izo^nili odiju. ki se je ta ^» strnpeno vrjicl na blokaš- v ilrvat- I ski.""'/VTarljivi in redni Slovcnci noceio, cla sc vmcšavajo v srbsko-hrv.atSKC sporc kot posredovalci, ker v rejjnici niinajo od tctfa nobcne provizije. Zato ima.io slovcs v Jugoslaviji ko: paniet- ni in lojaliii jn^oslovenski dciavci. Scdaj pride meil tern kot ncpoklican ,y:ost Anton Novačan in lioče iz ncKa> stotin slovenskih separatističnih nmh napraviri volikcKa republikanskctfa. :c- cicrativncKa slona. To ne bo pokvariTo Siovencein renomeja. ki Jia nživajo v naši državi pač pa imajo nekoliko j rnuk in sitnosti, kcr sta pesnika | Novačan in Radič klopa, ki sc jih ie te- žko otresti. l^aznmeino, da se mora človek brez poklica kakor je Novačan z nečiin baviti, ee je pae on poklican, c!a zapcljuje slovenske kniete, bodo skoro nujjiii Slovenci sami pokazati. ki bodo iiajbrže podrezali krila njesovcinu rc- publikansktemu konju Jabučilu. A cV> tedaj naj sprejme duet Radlč-Novacan izraz naše bla^onaklorijenosti v nibri- ];i »priča se ...« j |-tl)()R MlKfC: ' j K antiaSkoholnemu dnevu I 24. maja !922. • ObJLivijaii! tibstinentskc zahtevv, ! ki so bile snrejete že od prenmogili pa- \ nietnih ljudi in nied dniKiin tudi od veli- ! kc jujioskivenske lože J- 0. (1. D. N. I (»(iuttemplcr«) v pruicipu ;3v;;'>nvmc k\A ! antlaHioholua deklaraci.ia: l I. Ker vsled alkoJioliznia. tiefeneri- i lanio in c!a detfeneracijo ustavirno, | IJ. KtT jc pijaneevan.ic soeijalno /Jo, III. Ker obstoja tc soeijalno zlo sa- mo zaradi prilik piija, ki se nudi liudeir;. IV. Ker se v Jutfoskivi.ii letno samo na vinu zapije za preko 1,5 niilijaroe kron (ako pa v/.anierno za podhiijo sta- tistiki slovcnsko statistiko p:i cdo 13,5 lrüiii'.rd kron). V. Ker iK:stanc x.ir.n'i u-^-a ' 'clno v Jugoslav ij; ;;) 13,5 n:iliin!!;i\ ;icuc.:;\ mn um in lincli (-- plavih). b) 13,5 niiüjoiiov pa manjvredmri delavnih si! (--¦¦ delavnih ininusov), VI. Ker bi Ijndic - pijanci. na dncve lijili bolovanja labko zaslužiU jetno zo- net preko jedne milijardc kron, VII. Ker bi sc delo in encrgija. ki ju danes potrebujcmo za i>ridelovanje a!- koliolnih pijač in ki zna-ša v številkali I izražejio, — najtnan.ie 250 niilijonov j kron — katcra svota bi postala z oU- i pravo oz. z zmanjšanjem produkeijc i alkoliolnih pijae gotovo pozitjv:'ii ko- | spodarski faktor, i VIII. Kcr lečcnjc onih, ki so oboleli I na posledicah alkoliolne.^a zastrupljenja, bodisi trajno, bodjsi začasno. zahtova tndi precejšnjih svot (namreč več umo- bolnie, bolnic, zdravnikov, lekov in strežajev), ¦ IX. In ker omenjeni vendar rabijo j in porabljajo denar za njih vsakdanje življenske potrebščine. X. Kcr se zgodi najvcč zloeinov — okoli 86%, deloma v gostilni (32%), deloma. prcd ffostilno (28%). oz. ko prl- dcjtj pijani doniov (23%), XI. Ker sc z.^di najvee tcžkih zlo- einov (na pr. uniorstvo, ubo.istvo, tcžka telesna poškodba) v soboto (11%). v nedelio (32%) in v pondel.ikih (\4%\ ¦ — med lcm ko drn.^e dni sanio pn | 9.5%! —. ! ! XII. Ker sc vsi zloeini (>ia pr. uboj- ; • stvo 73%, težka tclesna poskodba 67%. i nninrstvo 65%, javno nasilio 58%, po- •; .siljenje 59% v pijanosti!!!), razen zio- I eina tatvine (samo 40.5% v pijanostrJ j poveeini zjfodc v piianoni staniu, XIII. Ker bi se tednj v .insoslaviji < o^rornue svotc pristcdilo. in bi se na- ) ravno tudi davki silno znianjšali, - da ! ne bi bilo oiriünienih negativnili ijospo- > ,.;h!rskih f;'ktor.ie\'. zato zalitevanio uajostrejši boj pruti alkohol- iu'rn .pijaeam in pre-dla.tcamo sledeee za- ectnc (prvc) antialkoliolne odrcdbc: 1. Obvczen ponk o škodljivosti al- koliola v vseli šolab, vojasnicah, cer- < kvah (niosciah, sinago^ah). — zdravni- i ška prcdavania pa po možnosti tudi s ! skio]Hičnimi slikami. tablami in filnii. 2. Poiik o lTcalkoholnem gospodar- stvu, U. kako treba pripraviti nealkohol- ne pijaee, namcsto današuiil» obieajno aikoholnih.* 3. Za antialkoliolirc ;)ropai;'atorje med Ijudstvom. sc naj vz^oii neitcljstvo, duliovništvo, polujočc di.iaštvo, Sokol- stvo (telovadne organizacije), planinsk-o društvo, izobraževalna društva, sport- na drušlva. sodniio oz. ves iiradniškT aparat. *' Pod 2. u. pr. pripravl.ianie. neair koholnih pijae iz grozdja. 4. Prcpove se naj točenje alkohoV- nih pijač na javnih prostorih (na pr. na kolodvorih), nadaljc v bližini vojašn!(T, športnih prostorov, šol, gledaliSč (ozir. v gledališčih), cerkev, nadalje v planin- skih kočali Ltd. itd. 5. Prepoved ktihanja ž^anifi pijač za domaeo rabo. 6. Prepoved toeenja alkoliolnih pi- jač v soboto, nedeljo. pondeljek in ob praznikih — dosledno pa dan pred, za in po volitvah. 7. Prepoved toeenja alkoliolnih pi- jae ob plačilnih dnevih (-¦¦- dan izplace- vanja mezde). Naj se dolžnost te prepo- vedi naloži lokalni politieni oblasti all po lokalni polieijski oblast?. Ta točka prepovedi ima najveejo važr.ost v dc- lavskili (indastriiskili) eentrih, krajih. 8. Nadaljna izdaianja koncesij za al- koholne gostilnc (toeilnice) naj se popol- : nonia ukinejo —- tako. da z danasnjo : gostilničarsko generucijo izumre tudi ; toeenje aikoholnih pijae. I 9. Pospešuje se naj ustanavljanje I nealkoliolnih gostiln, posebna Pa indu- ! strije nealkoliolnih piiae — in s torn I vzporedno tudi vcgütarijaiiskih kuhinj. j 10. l>repovedo se naj po gostilnah • stekleniee, ki merijo več kot lA dm* | (--- Vi l). Poscbno pa še uikozv. »Dop- i pelliter« in »Doppclkrügcl«. Prepove se 1 naj naročevanje po litrih. (Vzrok: da se 1 prepreei prenasanje spolm"h in dnigin , kužnih bolezni). » 11. Absolutist /.abrann uvoza alko- jf liolnih pijač. •! 12. Prost i/A oz aikoiioinih pijaC- \ 13. Naj sc uzakoni referendum n I toeenju alkoliolnih pijae, po katerem sc I (ibeini dovoljuje prepovcdaii alkohoine ! pijače v njenein obmoeju. ( 14. Vsakdo, ki bi bil pretl sodnijo ev. j oproščen zaradi nczavedanu kaznjivc- ga dejanja, tiapravljoncga v piianosti. se uaj vedno kaznujc radi pijauosti. 15. Naj se ustanove piv^ka zdravl- lišea. 16. Naj se v bolnišnicah ne podaja alkohol kot hrana, anipak nai se ga da- .ie samo še kot lek. 17. S pijanci ven iz nradov, sol in iz privatnih podjetii! 18. Otrokom do 16. kta naj se nc daje nobenih aikoholnih pijae - • dajanje se ima najstrožje kaznovati. Naš koneni eilj je: alkohol v lekarne! ALPHONSE DAUDET: Podprefekt na deželi. (ISalada v prozi.) (Iz francošeine) (Jospod podprefekt j; fincga nsnja. Gospod p.)dpretekt je žalostno gledal na odejo: mislil je nn govor, ki bi ga moral kinaiu .uovoriti Urebivaleeni Combe-aiix-Feesa: \ »üospodje in cenjeno obeinstvo .....- ] Strasno se jc praskal Po bradi, in več j kot dvais-etkrat ponovil: ' »Ciospodje in eenjeno obcinstvo...« Nudaljevanja ni mogel n a Hi. Nikakor se ni «nogel domisliti, kai bi naorcj i>ove- iul--. V kočiji je tako zelo vroče!... ru^na eesta v Combe-aux-Fees se je Vila v vroeem solncu ... Zrak ie bil rax- • l)eljen ... Na topolih ob kraiu ceste ]e cvrčal() jia tisoee raznih živali in y.'wti- ' lie... Naenkrat se je stresel gospod podprefekt. Tarn doli jc zapazil nial hrastov gozd. zdelo se mu je, da ga vabi k sebi. Mali gozd mu je govoril: »Pridite vendar sem, gospod potl- prefekt. da.bodete zložili vaš govor. napravili bodetc najbolje pod drevesi...« (jospoda podprcfekta je zapeljalo, skoeil je iz kueije in rekel svojima sprc- mljevaleerna naj poeakata, ker grc s§- stavit govor v mal zelen hrastov gozd. V inaleni zelenem hrastovem gozclu jc ninogo ptičev, viiolie in studcncc\' pod nužno travo... Ko so zapazili go- spoda podprefekta v njegovi uniform!, .°o ptieki prcuehali s peUem, studenci ¦ niso upali več šumljati in vijolice so sc skrile med travo ... Celi ta mali svet ni še nikdar videl podprefekta. Vprasevaii so se tiho med sabo, kdo je ta lepi go- spod, ki se sprchaja v zlatih hlaeah ... Oospod podprefekt prescn,ecen vsled molka in hlada gozda je vzdignil roY> svoje suknje, položil klobuk v travo in se vsedel v niah pod mlad-im hrastoiii, Pogrnil je čcz kolena svojo odejo in po- tegnil i/ žcpa širok list ministerialne^a papirja. «To je innetnik!« reee muha. »Ne,« odgovori šinkovec. »to ni u- metnik, ker ima z zlatom obšite hiace, to jc kak knez, da, to je gotovo kak knez.-< »To ni ne umetnik, ne knez,« se o- glasi star slavee, ki jc prepeva! cclo sc- zijo v vriovih pod prefekturo ... > .laz ,vem kdo je to: to je podprefekt!« In celi gozd zašepeee: »To je podprefekt! To ie podpre- fekt!« ! »Kako je ple.šast!« prinomni škria- nec na veji. Vijolice vprnšajo: »Ali je to kaj hudega?« Stari slavee odgovori: »Nikakor ne!« Vsled tega zagotovila zaeno ptičiee zopet peti, studeneki zopet žuboreti, vi- jolice sc pokažejo iz trave, kakor da bi Rospoda ne bilo in ... Navdiišen od tesa krasnega hrušča pokliee gospod pod- prefekt v svoje srec poljsko ;nuzo in s svinenikom v roki zaene deklamovati s slovesnim glasom: »(jospodje in cenjeno obeinstvo« ... »üospodje in eenjeno obeinstvo .. (ilasen sineh ga prekine, obrne sc in ne vidi drugega kakor vcliko srako, ki se mu je smejala in odletela. Podpre- fekt vzdigne pleea in hoče nadaljevati govor, toda sraka ga zopet prekine In , mu zakličc od dalce: \ «Čeniu to?« »Kako, eeniu to«, reče podprefekt. Postal je rudee kakor rak ter spodil na- gajivko. Zaene še lepše: | »(jospodje in slav.no obcjnstvo .. .¦¦ Malj vijolice se spno proti njentu in mu nežno reko: »Gospod podprefekt, ali duhate, ka- | ko dišimo lepo?« i Studeneki v mahu mu delajo nebe- sko godbo. ptieki na vejah skusajo zapc- ti jiajlcpše pesmiee in celi gozd ga sku^a ovirati nadaljevati in končati ,urovor. Ves | gozd. se zaroti proti njemu ... Uospod podprefekt, omamljen od parfmnov, pJ- jan od godbe. se skuša zastoni ustavljati \sej tej krasoti in zapeljevanju. Vle/.e se v travo, podpre s komolei glavo, zajce- Ija se dvakrat ali trikrat: »(jospodje in cenjeno obeinstvo . •. (jospodje in cenjeno obe .... gospodje in eenjeno ...» Obeinstvo pošljc k hiulieu, poljsKI miizr pa ni kazalo drugega kakor zakrlti obraz. Zakrij, poljska muza, tvoj obrcir. kajti čez eno uro so prišli njegovi IjucTje v gozd ga iskat, ko so ga zagledalt so se kar spoglcdovali. Oospod podprefekt jc ležal na trebuhu v travi napol slečen ktT- kor kak potepuh. (')det od >epo diseülli vijolic — je pisal vcrze. Stran 2. »NOVA DOBA 59 Naš sklep niotiviramo s teni, ua podpremo p. t. zdravstveni ousek slo- vcnski in pa miiiistrstvo narodnog zdravlja v njihovcm vzvišcnem proti- alkoholneni delovanju, posebno zaradl ricupravieenega rovarenja posameznih gostilnicarjev in njih organizacije! Upam, da se bo našlo mnogo dobrili ljudi, ki bodo premišljali rcsnost tega vprašanja tor se bodo popolnoma odre- kli teinu strupu — ter s tcm služili dru- gim za vzgled. A ne samo to! Oni dobri ljudje bodo pokazali. da jc pitje že mno- ge po'kopalo. treznost vše nikogar! Oni, ki bi želcli, da osnnjejo trcz- nostnc zadruge oz. družine in oni, ki se ipridružijo citirani atrtialkoholni dekla- raciji — naj pobirajo podpise ter uaj vse to z ev. željaini ali vprašanji (na- vodila in si.) naslovijo na: Veliko jugo- slavcnsko ložo »Trezvenost* .1. O. (1. T. N. — Beograd, Studenička 62. (brat Mrvaljevič); Velika jugoslavenska loZa »Trezvenost« .J. (). O. T. N. je namrcJ tnatica za snnjoči se jugoslavenski Sa- vez »Trezvenost« .f. O. G. T. N. Upam. da bo incd podpisniki tndi mnogo občln- skili odborov in drivgih, posebno linmr,- Tiih in politidiih korporacij. IVAN PREKORŠEK: Aase celjske zadeve. Ce jc štcvilo prireditev in vsch nio- goeih vcsejic zuainenje knltnre, delav- nosti in požrtvovalnosti. potem zaslir/i- ino mi Celjani v tcm posrledu z ozirom na število našega prcbivalstvn in njega gmotno silo gotovo v vrsti dnigih mcst in krajev v Slovcniji odlično niesto. Kcr Pa jc bilo Celje nekdai nemško mcsto, kjer je bil slovens'ki živelj dosledno za- tiran, so bile vsc prireditve hi vse z;t~ bave — nacionaliie. Za vsakim naleplje- nim tiskanini lepakom in za vsako no- tico. ki jc v lokalncm časopisu pozivain. na narodno veselico. si moral iti, in šli smo tndi radi in lahko. kcr vscga tesa hi bilo toliko, da bi presegalo nase gmotne in fiziene moči. V prav obiJi mcri smo hodili tudi na deželo na slo- vcnskc vescliee. Po vojski pa so nasta- !e povscin druge nizmerc: Celje je slo- vcnsko mcsto in v njcm kar rurgoli dru- štev, kojini moramo vsaj to splošno priznanjc izstaviti, da so silno plodovita s prircditvami, ako ]e notranja društvc- na vrcdnost tu:di tolika, potem smo ja na vse strani srcčni. V tcm našem da- nes slovcnskem Ccljn 'pa je ostala Iz prejšnjih let navada, da se ti šteje v z!o, ako tc kcdaj na katerikoli prireditvi nt, in na jcziku onih, ki imajo zato čas, so tudi razlogi, zakaj da te ni, liitro poda- ni. kaj zato eetudi stokrut liercsnieni. Stvar se jc razpasla žc tako, da zadobl- va tncstoma žc obliko nekc vrste dni- žabnega terorja. Naše s tali see k temu srno imcli že ncljnbo priliko ga jasno povedati ter ga dancs ponovrjq preeizi- ramo. Ne smatramo za prinierno resno- sti časa in tcžkiin razmcram. v kojih ži- vimo z malimi izjcniami vsi. da z vcsc- licaini in prircditvami prctiravaino, da zapiiavljamo na njih dratroccni čas, denar in zdravic /. zanzivanjcm alko- liolnih p'ijac. Ker pa nisrno nikaki inkv^- zitorji in glasniki protialk-oliolne vojskc.. ne oznanjamo prireditvam in veselicam bojne napovedi. (>ri vseh naših prircditvah in zbir- kali pa bi nc kazalo več odlagati z nnj- nostjo, da nvcdcmo v vse to nek sistem an nek princip, ki bo cdino merodnicn in obvezcn za naša druŠtva in nase prire- ditcljc. To izvesti jc p-oklicana nasa krajevna organizacija dcmokratskc strankc, vsc ¦ogromno delo za yrircditvc in za njih ginotni nspeli pada na raim* naših ljudi, ki jih mi ne inorcnio in nc smemo do skrajnosti izrabliati, mi nc smemo pozabiti, da ima preccjšcn del nasih strankarjev ,polcg veselic in njih posečania ogromno dela, ki jc izven oscbno stanovskih ali poklicnih dolž- nosti posamnika. Tudi nas ucijo vzgledi idrugili večjih krajev in must, da vlada povsod prcccj prcračunjencga lokalnc- ga intercsa, ki iirn je izven gotovih vsc- narodnili dolžnosti (Ciril - Metodova družba in Jugosloveiiska Matica) vedno jn dosledno prvi. Mi imamo v Celju velike naloge in dolžnosti, imenujem samo Dijaški dom, ki ima že precejšen finančni te- melj, imenujem Dečji dom, kojemu je pokojni naš Anton Kolenc položil te- melj v svoji oporoki, imamo velik sanitarni zavod javno bolnico v Celju, ki je že daleč premajhna, ter je zlasti izgraditev velike moderne porodniš- nice nujna, tudi tu je pokojni Anton Kolenc položil kot prvi svoj bogat dar ter pokazal pot našemu delu. Da vsega druzega ne naštevam, za kar vse pada na nas odgovornost in očitek, da zane- rnarjamo svoje dolžnosti. In vendar vidimo, da se vsak moment pri nas zberejo velike vsote, ki gredo v druge kraje v iste svrhe in cilje, kojih iz- vrSitev naj čaka pri nas v Celju bo- doče generacije. Naših dolžnosti do obrtnega šolstva se dotaknem kar mimogrede, pravtako omenjam samo mimogrede tudi dejstvo, da nimamo v Celju še danes svoje dekliSke go- spodinjske sole. Vem, da ni vse to samo naloga nase demokratske stranke, vem pa tudi predobro, da se ne bo ničesar storilo v tern pogledu, ako ne borno mi za to zastavili svojih dušev- nih in gmotnih sil ter dosedanji brez- smotrenosti, ki hoče vsem pomagati, nase pa popolno pozablja, napravili konec. Moj poziv gre za aktivnost v oz- načeni smeri, dolžni smo to Celiu in širokemu okrožju celjskemu. ki bo za naše delo imelo tudi polno umevanja in tudi gotove pomoči. P^litäesie westL Kolosalen uspeh slovenske poiitike. Klerikalna stranka je imela zadnjo nc- deljo v Celju od vscli njenih vodilnih po- litikov obiskano posvetovanje. Jedro vseh sklcpov je to, da ta stranka, ki jc nekdaj rnnogo držala na načela, stoji se- daj na stališču, da prepušča svojim pri- stašem, da so monarhisti ali rcpublikan- ci. kakor kdo hoee. Velik demokratski shod v Banatu. »Jutro« poroča: 22. maja se je vršil v Vršcu v Vojvodini velik demokratski zbor, ki sc ga je udeležilo okoli 2500 oseb. Na zbor je prišel tudi minister Pribičeviič s poslanci Wilderjcm, Mija- tovičem in Roškovičem, ki so sc do Pančeva pcliali z ladjo, nato z avtonio- bilom. V Ali Bunarju jc narod pozdravil ministra Pribičeviča s slavolokom. Dc- vojke so mu izročile kito cvetja. Prea Vršcom ga je pozdravil oddelek na fco- njih iii velika množica ljudsfva z zasta- vami. Prcd vhodom v mesto so seljakt dv.ignili ministra Pribioeviča iz avto- mobila v četverovprežni voz in mu na vsem 'potu na zborovalni prostor pri- rejali velikanske ovacije. Na shodu sta govorila minister Pribieevic in posl. Wilder. Narod je ncprestano vzklikaf kraliu.' ministru in demokratski stranki. Zvečcr sc je vršil banket, ki se ga je udeležilo 500 oseb, pozneje pa so je razvila velika ljudska vcselica. Krcditna ponudba Kratzovc skupine. Pinancni minister dr. Kumanudi je sprc- jel predstaviVike aineris'kc Kratzovc bančne skupine. ki je predlozila vladi novo ponudbo za posojilo pod sledcči- mi pogoji: Ponuja se 100 milijonov Go- larjcv, kurz 87, obrcsti 8%. 8% provi- zlie, koncesija za jadransko želcznico, koncesija za zgradbo enega clcvatorja za žito, liipoteka na brodarski sindikat in tobačni monopol. Min. svet je na seji 23. tm. sklenil, da finančni minister vsporcdi to ponndbo s ponudbo Hlerovc skupine. Celjske ?n©vi^e. Jugofašisti v Celiu. obžalovanja vreden dogodek in kam pelje to? Poa tcmi naslovi priobčujejo vsi časopisi od Novcga Casa, Straže, Jugoslavije in Cil- lier Zeitung notice o neljubem incidentu. ki se jc odigral v nedcljo dopoldnc na Glavnem trgu v Celiu. Srcduješolska o- mladina, ki je imela prejšnji večer lcpo akademijo v Narodnem domu. jc v nc- deljo dopoldnc zborovala v dvorani Na- rodncga doma. Po zborovanju je mladi- na priredila sknpcn obhod uo celjskih u- licah vzklikajoč pozdrave jugoslovenski armadi in ujedinjeni domovini Jugosla- viji ter pevajoe jugoslovenske pesmi. Ko se je pela državna himna, ie došlo do neljubcga incidenta z g. dr. Sch. Nikjcr in nikdar nisrno propagirali nasilja ali branili |)odobne incidentc. Polno pa raz- tinicmo mladino, ki kipi naeionalnega In državnega navdusenja, ako udari preko cilja, saj vidi v današnjih dneh krog sc- bc, kako je vse mrtvo in mrzlo, brcz dusc in brcz ognja. Ako bi mi starejši imcli nekaj vec razumevanja za mladi- no in nekoliko manj pripravljenosti za (jmalovazevanje nacionaliie idejc, ki je i uašo državo rodila. bi rnarsikaj pri nas j nc bilo, kar nain starejšim nc dela pred mladino časti in uglcda. Od druge strani smo prejeli še sledečo notico: Dr. Scliwabov klobuk in celjski ta- šisti! Ker v svoji znani zamisljcnosti g. dr. Schwab, zdravnik v Cciju, hi snci klobuka, ko so dijaki hinino pcli, so mu ga z gUivc zbili. Dogodek. ki bi se mu moral naš vrli narodnjak dr. Schwan dobrodušno smejati, v.esel, da je še kaj pristucga narodnega navdusenja v na^i mladini, pogrevajo zdaj list! od »Sloven- ca« do »Jugoslavije« itd. kar po vrsti kot ogrožcnje javnc varnosti v Celju. Cc vcčje ncsreče ne bode, bode domovina lahko mirna. Ne škodujc niladostno prc- kipcvajočc navdiišenjc. pač ]m mara- zem. •Kdaj bo temu konec? V pondeljcK tega tcdna ob ^-6. urj na vecer jc voctil za roko mestni stražnik po celjskih ulf- cah 13-lctnega solatia Viljeina K. iz magistratnega zapora na deckov dom v L. ulici. Hadovedcn o vzroku aretr».«- cije sem izvcdel od stražnika. od obu- panih starišcv in pristojnega šolskega vodstva slcdcče: Deček V. K. je na soil znan največji potepuh, ki še druge za- vaja k potepanju in beračenju po inesru in okolici. 2c lansko leto se je potepap ncštetokrat in tudi le'tos se izmuzue -a 10 letnim bra torn starišenr i/ hiše (ako- ravno ima zadosti hrane!) tcr sc potcpa in berači po več dni. Baš sedaj je va- gabundiral celih 10 dni in ga tudi ponoCi ni bilo domov, saj je imcl zvezo z dru- gimi postopaci, ki jim smrdita sola rn lahko delo, iz mesta Celja, Gaberia In Brcga, katerih postopačev jc skupno nad 20 v starosti od 5 do 14 let. In s kako prcfriganostjo bcračijo ti otrocl okolu lahkovcrnih in usmiljeniii liiuTil Klcče in jokaje prosijo vbogajine, zata- jijo svoje stariše in sc izdajajo za sirolc, zamolčijo svoje pravo imc tcr si izm?.- šljajo tudi napačno stanovanic ... Bera- čijo prav povsod in tndi kradejo. Pri- prosjačene jestvinc deloma pov/.ijejo, deloma prodajajo (prosijo tndi po trgo- vinah za kujigc, zvezke. >viučnikc. pc- j rcs-a itd.) kar vso spravliajo zopet y "c- j nar In si kupujejo sladkarlje, clgarete in celo alkoholne pijačv ter obiskujejo predstavc v kinu in gugalnico v Gaber- ju. Vsc to sc je žc dognalo v soli. In kdo jc v prvi vrsti kriv tch clejanj? - — Odgovor je kratek: Tisti lahkomiselni »dobrotniki«, ki z darovi to bando pod- pi rajo. Stariši teh otrok so dostikrat od I jutra do večera na delu, a njih otroci pa dclajo kar hočejo. Naj se podpira starše, ee pridejo ])rosit milodarov, nikdar pa { teh mladih beracev, ki nc zaslužijo dru- gega kot rcsnega opomina ozironia pa- lice. Slisa! sem praviti, da je pok. Anton Kolenc zapustil milijonsko premožcnje za zidanjc otroškcga zavetišča. kamor -bi sc naj vtiiknili taki postopaci in ^e vzgojiii za dclavne in poštcnc ljudi. AM bo res kaj iz tega? — In zakaj se pa sploh beračenjc v Celju policijsko nc prepovc? V Mariboru in v Ljubljani se je to izvcdlo in se tudi strogo nadzim. samo v Celju je šc vse pri starem. Kam bomo prišli, ako ne bo temu konec?... Pred vsem pa rescn opomin vsakein«: Ne podpiraj tch mladih potepiihov, ki te grdo nalažejo!! Prireditev naprednega di.jaštva v Celju. V soboto 20. tin. se jc zbrala na- predna dijaška omladina celjske župe, t*a pokaže sad svojega kulturucga dela. —- Zviičer ob 8. uri se jc vršila slavnostna akademija ob udcležbi ccloknpncga tn- kajšnjega dijaštva tcr došlih gostov *z Maribora. Lju»bljanc, Novcga mesta. Va- raždina. Cakovca in Zagrcba. Večer Jc nad vsc iepo uspel, stvarno kritiko pro- grama je podal v zadnji stevilki »Now Oobe« že g. Osterc. Spregovoriti lioccin le nekoliko besedi o smotrenem dclu na- ših kulturnih organizacij, katerih glavnl cilj je družiti in vzgajati srcduješolsko mladino v ljubezni do vseh onih idealov, ki so jih nam zapiistili naši predniki kot dragoceno dedščino, na kateri naj dcla- tno naprej, kUub temu, da sc ie del tefc idealov uresničil. Živimo dancs v doti splošne razdvojenosti in vidi se, kakor da manjka ljudem one smernice. ki naj bi jih vodila v današnjem vrenju vsemogo- čnih misljenj in naziranj. In la smcrnlca je v prvi vrsti Ijubczcn do rodne gruUc in do naroda, ki na njej prebiva. To je ona niocna sila, ki vceplja pogum in vc- seiie do dela, kar je prvi pogoj vsakcinu napredku. — Nase gv*-1) je: «Spopolnuj sc sain, da boš pripravljen stopil med narod.« Kajti narod potrebuje omike m naobrazbe, da se bo naučil ločiti pše- nicno zrno od ljulike. In mi mladi boTCi hočemo med narod in tam uresiiičevatr svoje ideje. V nedcljo zjutraj se je vrSi- lo manifestacijsko zborovanje, na kate- rein so v daljših in oduševljenih govo- rih nastopali zlasti hrvaški profesorji. Za prckrasne bescde so vsi govorniKi želi burno odobravanje in čut hvaležno- sti jc bil v slehcrnem, da sc smo ponasati mladina s takimi voditelji. Slavnostno '/horovanjc je zaključila državna himna »Božc pravdc«. — Koj do zborovanjn se je vršil slavnostni obhod po mestu in na Glavnem trgu so zapeli manifestantie dr- žavno himno. Po manifestaciiskcm ob- hod u je zboroval v čitalniei »Narodnepa doma« odbor celjske župe. Podani so bill razIiCni referati o' prcteklem dclovanju tcr sc jc začrtalo delo za bUžnio bodoc- nost. Popoldan sc je izvršil izlct na starl grad. kjer jc g. vladni svetni l.ilek z njemu prirojenim darom naslika! zgo- dovino in pomen celskjh grofov. — Za- divljeni od prekrasnega razglcda so sc vrnili gostje v najboljšem razpoloženju v mesto. kjer jih je vlak ob prisrCni po- slovitvi odpeljal na njihove domovc. Mi pa, ki smo ostali, smo bill uverjeni, ua bosta ta dva dneva ostala našim gostom v najlcpših spominih tcr da bosta gotovo rodila svoje sadove. I^a pa smo mogn svoje goste tako Iepo sprcjeti tet, da je akademija tudi v gmotnem oziru tako ic- po izpadla, se moramo v prvi vrsti za- hvaliti nasi stari prijateljici in. dobrotnict gospcj Eli dr. Kalanovi, ki ima ob takln prilikah vedno odprto svoic b!ago in i>u- žrtvovalno sree. — Istotako bodi izre- Cciia tudi najprisrčncjsa hvala našcm?: gospodu ravnatelju g. Jeršinoviču za lz- kazano vscstransko naklon.icnost, ki narri je biia zelo dobrodošla pri izvršitvi ua- šcga obscžnega programa. — V. R. V nedeljo 28. niaia sc udclezi uasa organizacija na osebno vabilo g. župana iPevca. staroste Sokola. štiridesetletnice mozirskega Sokola. Tcm potom poziva mo vso napredno dijaštvo še enkrat, naj gotovo pride oni dan v Mozirjc, da elm. lepsu prosluvimo redko letnico, ki jo pr\-^ . Mcv ua Siajcrskciu- Jadranska banka, podružmca Celje, jc začela z gradbenim delom za svojo bančiio palaeo v Aleksandrovi ulici. Ker je ulica na tern mestu itak žc silno ozka, bo treba za čas gradibencga dela, poscb- ne previdnosti in varnostnih odredö, prav posebno mora veljati se to za au- tomobile, ki dirjajo brezobzimo z iku- večjo brziuo Po niestnih ulicah. Pouka prost dan jc bil včcraj v sre- i do 24. rnaja. Po vseh solah so sc vršila I predavania o Skodljivosti alkohola. Sklep šclskesa Seta 1921/22 in za- četek šolskega leta 1922/23. ViSji Solskt svet jc odrcdil, da sc letošnje šolsko le- to sklcuc due 28. ju.nija s službo božjo in razdelitvijo spričeval. novo šolsko Icto pa prične due 14. septembra tl. s službo božjo. 15. septembra pa s po- ukom. Cirkus Renlow priredi danes v sre- do 24. maja veliko svecano otvoritveno predstavo ob 20. uri (8. uri) zveeer na Glaziji. Več jc razvidno iz Icpakov. Prosveta. LJUDSKO VSEUCILISCE V CELJU. Zadnje redno prcdavanie v tej se- zoni 1921/22 je im^I nrednik »N. D.« g. Lie. Edvard Sininic. Razpravljal je silno zaniniivo () raznih svetiščih v orijentu. Opisal i^ zlustl P°tovanje iz Jafe do Je- ruzal^nia i]1 Pa ititcresantnosti, ki jih člo- vek vidi in doživi na poti v teh tropicnih krajili. Tema je bil cerkveno-zgodovln- skega značaja. ki je pa s »mesniini do- življaji iz posanieznih slik tamkajšnjm običajev napravil na vsakega poslušaica globok in zelo prijeten v'K Veselinio sc iskrcuo, da nam osi.au- ;¦. ispod Šimmc kot zvest in silno priljublien predavateJJ tudi v bodoči sezoni. Da bi sc njegova lepa predavania ponatisnila v »Novl Dobi«, izražam ponovno prošnjo v imc- nu njegovih mnogoštevilnih slušatcljev in tudi onih ukaželjnii., ki so bili zaür- žaiii vdeležiti se tch lepih razprav. Ob sklepu 30. predavania se jc pred- sednik Ljud. vseučilišča vlad. svetnik g. Em. Lilek vsem iskreno zahvalil. ki so bodisi že na ta ali oni način pripomogK k tako lepemii razvitku te institucije. — Štev, 59. »NOVA DOBA« Strap a Aviziran je nekako srcdi junija tl. po- učnt izlet za slušatelje tuk. Ljud. vsc- učilišča v ccljsko okolico, kjer bo v na- ravi prcdaval tuk. prirodopisec; - stro- kovnjak, gospod prof. Lavrenčič. Natan- enejšc o temu izletu se bo teden dni prej objavilo v «Novi Dobi«. D o p i s i« Sv. Stefan pri Šmarju. Pri nas je bil za nedeljo 21. maja ob drugi uri po- poldne napovcdan shod dr. Novačanov. Na tem našem shodu je doživela repn- blika dr. Novačanova popolen poraz. Naše zavedno ljudstvo je odločno odkfo- nilo rcpublikansko zmedo. Upamo, c;a store to tiidi vsi drugi kraji, tcr pošljejo Novačanove poskuse h gospodu Kadiču in Košutiču na Hrvatsko, odkoder jili »e prlnesel k narn. Sokolstvo. Objave Celjskega »Sokola«. Sokolsko društvo v Celju priredi v cetrtek 25. maja pešizlct, obvezen zn cieco, ves naraščaj in vso članstvo (čla- r.e in clanice) v Bukovžlak h g. Sodinu. Zbirališče ob 13. uri na dvorišču mestne osnovue sole. V sredo, 14. junija zvečer priredi Sokol na dvorišču rnestne osnovne sole telovadno akademijo. Nastopi ves nara- scai ter članstvo. Cisti dobieek je na- menjen zletnemu fondu. *? Na Vidov dan 28. junija priredi So- kolsko drustvo v Celju cvctlieni dan. Hohodki tega dne so nanicnieni nabavi krojev za revni naraščaj. * Clanstvo, ki se namcrava ndcleziti vsesokolskcga zJeta v Ljubliani, opozar- jarnu na zletni znak, ki stanc 20 Din. s tem znakom ima vsakdo prost vstop k vsem javnim telovadnim nastopom, k sokolski razstavi v dneh od 13.—15. a vs. ter prost vstop v pokrajinski muzej, pra- vico do brezplaenega skupnega prenu- cisca v vsch zletnih dneh in končno pw- lovično vožnjo po železnici l.ie in nazaj. Znak prcimejo 1e oni bratje in sesrrc, ki so bili 30. marca tl. že vpisani v Sokoi- sKem driistvu. Priglasiti se je pri dru- stvenem blagajnikn bratu Dragotinu Si- rec. trgovec v Cankarjevi'uiici v času od 29. maja do 3. junija 1922. Denar je treba oddati takoj. * Sokolska razstava. Due 27. tin. sc otvori v sejni dvorani v Nar. domu raz- stava celjske Sokolske župe in traja do vštetcga 3. junija dnevno od 10,—12. in 15.—18. ure, ob nedcljah od 9—12. arc Vstopnina za osebo 2 Din, za clijake mi \ojake 1 Din, razstavni katalog'stane 2 I>in. Kcr se razstavijeni prcdmcti takoj po razstavi pošljejo Sok. Savezu v Ljub- ljano za letošnji zletni muzej in se tukaj razstavc ne bo nikakor podaljšalo, pri- poroeamo Clanstvu in orijatclicm Sokol- stva, da porabijo priliko in Tazstavo, ki bo velezanimiva. ogledajo. Zdravo! Turistika in sport. UUBLJANSKA IHRI.IA V GRADCÜ. Or a dec, 22. maja 1922. Minulo soboto in nede-ljo je igrala Ili- rija v Gradcu proti doscdaiijcm štajer- skiin prvaku S. K. Sturm ter doživela nepricakovan in nezaslišan poraz in si- ce r 3:1 (0:0) ter 4:3 (3:0). Prvi dan llr- riia res ni bila v najboljši formi, videlo se ie, da se ni mogla razviti na tujem, ^elo ozkem igrišču, vendar pa rezultat flikakor ne odgovarja faktičncm razmer- ]H sil obeh moštev. Drugi in tretii goal je padcl iz očividne of side - poziciie, Cesar pa sodmk Freiberger, ki je sieer na gia- su kot najboljši graški sodnik. seveda ni videl. Drugi dan jc .bila Hiriia vsekakor boljše moštvo. V kombinaciji je nadkr,- Ijevala üradeane in zlasti v drugi polo- vici se je jgralo skoro ves čas pred graškim goalom. Za zmago se ima »Sturm« zahvaliti edinole sodniku F'enzu ki je bil pač le statist s piščaiko v u_ stih, orodje v rokah »Sturmovega« ka- petana Diamanta, ki Je v resnici sodil tekmo ter v nemalo zelo kritičnili m«- meutih za Sturm kratkomalo sodniku komandiral, da zapiska of side, niesto da bi bil kot back poštcno branil. ter po- kazal, kaj zna. Ta skrajna iicdisciplinv- ranost StuniTovega kapetana in popusf- ljivost, ali bolje rečeno nezmožnost sost- nika je napravila na gledalce zelo mu- čen vtis, posebno pa na številne Dunaj- čane. odlične športnike, (med njimi je bit tudi zastopnik avstrijske nogometne zveze), ki so prav na glas dali duš\a svojemu nezadovoljstvu nad taksnim nesportskim pocetjem ter živalino odo- bravali vzorno zadižanje »Ilirije«. — Omeniti moram. da opažam v Oradcu že dolgo pomanjkanje dobrili sodnikov, zlasti takšnih, ki bi si bili na jasnem gledc pravila of side. Ce so Gradčani s svojimi sodniki zadovoljni pri lokalnlh tckmah. nas to prav nič ne briga, kaJti to je njihova stvar. Vsekakor pa bi biTo na mestu, da kličejo za enkrat k rnedna- rodnim tekmam priznane dunajske sod- nike, ako nočejo kratiti ngleda svojemu sportu! Celjski šahovski klub priredi danes, v cetrtek, svoi drugi lctošnji izlet in si- cer v Žalec. Po krasno uspelcin izletu v Vojnik obeta tudi današnji rnnogo uspeha in zabave. Izgleda, da se bodo klubaSi polnoštevilno udelezili prireditve. Zbi- ralisče ob 14. uri v kavarni Evropa. V Zalcii igra prcdvsem prof. Vagaja simul- tansko' partijo s poljubniin številom do- mačih šahistov, nakar sc vrši prijateljsKa tekma med sledn.iimi in kluibasi — izletni- ki iz Celja. — O poteku te in vojniške prireditve še poročamo. šahovska tekma med ljubljanskim in mariborskim šahovskim khibom se, kakor čujemo, zanesljivo vrši v Celju na oba binkoštna praznika (4. in 5. junija). V* interesiranih krogih vlada veliko zan?- iiianjc za ta math, saj bosta merila svoje moči prvi slovenski šahovski klub v Ma- riboru. ki je pred nedavnim premagal zagrebškega. Prireditev se vrši v mall dvorani hotela »Union«. Koč? na Golici se otvorite 25. tm. in ste preskrbljeni z vsem potrcbnlm. Golica imdi radi krasne floro, lahkega dostopa in divnega razgleda. planincem največ užitka. Golica je brez snega, pot je suha. flora scga že skoro do prve kooc. Po informacijah na pristojnern mestu, so dobile obmejne čete navodila, da cIovoIl' planincem dostop i:a planine ob obmejni erti, proti izkaznicam >-SIo- vensküga planinskega društva«. Dnevna kronik^ Talio postopa narocJni kralj! Kakor poročajo, je odklonil naš kraij sprejeti darilo bankarjev iz Slovcnije, ki so nut hoteli pokloniti Win-dischgratzovo vilo na Bledii. Cim dalje bode kralj od ban- karjev, tem bližja mil bodo srea naroda! ' Kralj odgodil poroko. Stanje prln- cezinje Elizabute se je tako poslabšalo, da se je princezin oče, kralj Perdinancr ruinuuski, ki sc nahaja pri boiniški po- stelji svoje starejše hčerke v Atenafi, obruil na kralja Aleksandra s prošnjo, naj bi svojo poroko s princezo Marijo za nekaj časa odgodil. Kralj je pristal na prošnjo svojega bodočega tasia, r«- inunskega kralja, ter privolil, da se za- radi tehtnega razloga poroka odloži na dan 8. junija. Bolezen ministra za soc. poliliko ür. Žer.java se obrača vidno na bolje, tako da je upati skorajsnjega okrevanja. Požar na Dobrni. V četrtek 17. tm. je nastal pri Volavcu na Dobrni veliki po- žar, ki jc prctil upcpeliti celo vas Dobr- no. Domača požarna bramba je prihitela v najkrajšem času na pomoč, lokaliziraia je ogenj in preprečila velik gozdni po- žar. Z najboljšo disciplino vršila je reSe- valna dela do pozne noči in ji gre za po~ moč najlepšc priznanje. Naši fantje v Srbiji. V Kraguievacu je stacijoniran 48. pehotni polk ter od- delki artilerije in inženirsko oddelenje. Pri teh vojaških edinicali služi vecje število vojakov iz slovenskih in hrvat- skih oblasti. Poslanca SKS Majcen fn Dobnik sta „se odpeljala v Kragujevac ter obiskala naše sank, s katerinii sta se dolgo časa pogovarjala. Ugotovila sta, da so naši fantje dobro preskrbljeni in da imajo rcdno in zadostno hrano. Tudi ravnanje z vojaki odgovarja preö- pisom in oni sami so s smehorn in ogor- čenjem zavrnili obrekovanje klerika^- nega časopisja, k.i je pisalo, »da vprc- zajo vojake, namesto živine!« Za vladncga komisarja inestne °bčine ljubljanske je imenovan dr. Bo- gumii Senekovič, ki je prevzel v soboto dopoldne vodstvo občinske uprave. Konec pasivne rezistence v delav- nicah Južne železnice. »Tabor« poroča: 20. tm. so se pričela pri prometn. rav- uateljstvu južne železnice v Ljubljam pogajanja z zastopniki delavcev marl- borske delavnice v svrho poravnave krize. Pri teli pogajanjih je vsled obo- jestranske dobrohotnosti prišlo do tc- meljnih načel, na katerih so se inogla iiadaljevati pogajanja v Mariboru. V ta namen je prispel semkaj centralni inspektor obratnega ravnateljstva dr. FatuT, ki je takoj pričel z nadaljeva- njeni pogajanj, katerih so se vdeležili pozneje še poslanci Deržič. GolouJi, 2ebot, Kopač in Tokan. Med tem časom sc jc zbrala v Tvorniški ulici velika množica delavcev, ki so čakali tu» po- ročila o pogajanjih tcr jih končno tucfi prejeli. Rezultati pogajanj obstojajo v tein. da se z ozirom na to, da so tudi državnim žcleznicam dovol.ieiii novi krediti za delavstvo, kakor obenem tn- di južni, izplača nameščencem na ra- čun do'klad, ki jim pripadajo. 200 do 250 Din., dočim sc ostanek izplača čim- preje naknadno. Kočljivo vnrašanje Je tvorilo .plačilo rnezd za čas pasivne re- zistence in izprtja, vendar se je tudi v tein dosegcl sporazum, da so prL-pusti uravnavo civilnosodni odločitvi. Na pod- lagi tega sporazuma so sklcnili dclavci, da se v pondeljek zopet vrnejo na delo. Dve francoski vojni ladji v Beogratfu. Povodom kraljeve poroke prispete v Beograd dve francoski torpiljarki, da se ndcležita slavnosti in počastite kraljevo dvojico. Ljubezenska drama v Zg. Šiški. Mi- zarski pomočnik Franc Erbežnik in dc- ¦lavka Antonija Prosen oba iz Zg. Šiške sta se zaljubila drug v drugega. Dekle- tova mati pa nikakor ni privolila v za- kon. Zato sta sklenila vzeti slovo od ne- livaležnega sveta. V nedcljo popoldne sta šla v Malezijevo gostilno v Z^. Si- ški, da bi se rnalo pokrepčala. Pila sta za žive in mrtve in ko je prišla žc polf- cijska ura, še nista nehala. Vzela sta s seboj en liter dobrega vina ter šla ž njim na neki travnik, kjer sta pila dalje. f!r- bežnik je na to scgel v že,p Po maio ste- klcničico, napolujeno z neko tekočino. To je vlil v vino in vse izpil. Ko je Pro- senova t<> videla je vzela žemii nožek in z besedami: «Njega ali pa noberiega^, sunila ž njim v levo prsno stran. KomaJ pa jc zagledala kri, se je prestrašila, stekla Jia cesto in prieela krieati. fir- bežiiik je rnedtem že -omedlel. Vaščani so prihiteli in jima nudili prvo pomoč, nato pa ju s,pravili v bolnico. Sedaj ]u bo »poročil« državni pravdnik, ki bo moral ugotoviti, ali se je Prosenova sa- ina zabocila. ali io je njen ljubček Kr- bežnik. Strašen iinior. V bližnji okolici nia- riborski se je v petek zvečer odigraia krvava drama. V Poibrežju je živel neki Pilip Cep v divjem zakonu z ločeno ženo Elizo Ceh. Čep je znan nasilnež, ki se .preživlja s popravljanjem dežnikov ter brusi tudi britve in škarje. 7x več dni je popival s svojo priležnico in nje- nirni sorodniki. V petek zvečer pa je nasta! med njimi prepir. Ccp jc Cühovi očital, da mil je nezvesta. Zagrabil jc iiož in ji prerezal trebuh, tako da so iz- stopila Oreva. Cehovo so prepeljali v bolnico. Njeno stanje je brezupno. Cep je pod ključem. Sreča v nesreči. V okoüci Sarajeva je padel te dni z višine 300 metrov vo- jaški zrakoplov. Motor se je docela raz- bil, dočim sta bila vojaka, ki sta vodila zrakoplov, le lahko poškodovana. Junaška deklica. V Nišu so te Jnf pokopali Dragico lličevo iz Požarevca. Pred nekaterinii tedni je Dragica na priklati volk, ki je napadel deklico. Ob- nekem hribu pasla ovce. Iz gozda se grizel jo je mocno, vendar se je juna- ška deklica po strašnem boju ubranna volka in ga zadavila. Ugotovilo pa se je, da je bil volk stekel. Nesrečno Dragico so prepeljali v Pasteurjev zavod v Ni- šu, kjer je te dni timrla vsled stekline. Grozna rodbiiiska tragedija se }e odigrala te dni v Belovaru na lirvat- skem. Mirko Abajar se je bil pred vojno o'/enil z Marus'ko, hčerko Ljudevita Ragenhoferja. Do početka svetovue vojne }(,• bil zakon srečen. Ko pa je po- tem Abajar moral na fronto in si je Ra- genhofer z verizenjem pridobila lepo prcmoženje. pozabila je Maruška na svojega moža ter stopila v ljubavno razmerje z nekiin mladim človekom. Ko se je Abajar vrnil iz vojne. prosil je svojo ženo, da se vrne zopet k njeinu, a ona o icm ni hotela !?5česar slišati in je ' sklenila, da prestopi k islamu in posta- ne žena svojega »prijatelja«. V Ragen- hoferjevi hiši priredili so povodom Ma- ruškinega prestopa k islamu veliko vc- sclico. Abajar ni bil povabljen, a priSel je na veselico tudi on. S sekiro je ubil svojega tasta Ragenhoferja, a nezvesto ženo je vrgel v vodnjak, v katerem je utonila. Nato se je Abajar sani prijavil sodišču. 50 orožniških postaj namerava via- da opustiti in so dobile oblasti že vpra- šanja, katere postaje naj bi prisle v po- štev. Kakor smo izvedeli. so se nase oblasti izrekle proti skrčenju števila o- rožnikov ob meji. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarua v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šiinnlc. Stev. 1529/22. RAZCiLAS. Poostritev pasjega kontumaca. Naknadno k tuur. razglasn z dne 4. maja 1922. se vsled naročila pokrajinske uprave v Ljubljani z dne S. tm- štv. 1496 vet. uvede ])oostreni pasji kontumac ra mestno občiuo Cclje z nastopnimi doio- čili: 1. V mestni občini celjski morajo biti psi. ki služijo kot varuhi in so vedno pri- klenjeni v dvorcih, iako zavarovani, Oa ne morejo poškodovati oseb ali tujih psov oz. domačih živali. Ako to ni izve- dljivo. morajo tudi priklenjeni psi imefl dobre nagobčnike. 2. Drugi psj morajo nositi doina (na dvorcih) in izven doina take nagobenike, ki zabranjujejo z gotovostjo vsako po- škodbo ljudi in živali. Razun tcga se morajo /. nagobčni- kom zavarovani psi voditi na verižici ali dovolj močni vrvici in scerne sanio na ocsti in javnih mestih. ampak tudi v vseh tujim osebam pristopnih prostorih tj. dvoriščih, nezaklenjenih vrrovih. v stopniščih in hišnili vcžah. 3. Psc iemati v javne prostore Cgo- stilne, kavarne, trgovine itd.) je prepo- vedano. 4. Vsacega psa, ki se ga zaloti brcz predpisancga nadzorstva, sc bo dalo brez vsake izjeme in brez obzira na nje- govo vrednost takoj po konjaču odvzeti in usmrtiti. Nezavarovani psi. katerih konjač ne bi bil v stami takoj vloviti in pa oni psi, ki jili bodo videli javni organi oz. verodostojne price nezadostno zav^a- rovane, se bodo naknadno na stroške !a- stnikov po konjaču odvzeli in uničili, proti brezbrižnemu lastniku se bo pa u- vedlo kazensko postopanie. 5. Ako kak pes oboli, pogine ali ne- znano kam pofoegne, je lnstnik psa dol- žan to okolnost takoj prijaviti mestnemn magistratu. 6. Prepovedano je brez dovoljenja rnestnega magistrata pse odstranjcvatl iz mestne občine. 7. Tudi mačke morajo biti v mestnt občini celjski vedno zaprte. 8. Konjač ima nalog, da pohodi me- stno občino in polovi vse pse in mackc. ki ne bodo zavarovaui natančno po teti predpisih. Prestopki te naredbe se bodo kazr- novali po § 41 in 42 živ. kužnega zakona. Mestni magistrat celjski, 23. maja 1922. 2upan: dr. Hrašovec s. r. Zidapshi mojster7 ™%T° sprejema vsa v to s^ro- ko spadajoča dela kakor tudi popravo in stavbo novih štedilnikov. Delo se izvršuje točno in 3—2 strokovnjaško. Leopold Mittoiii Gosposha u9. 34, Celje, Dobroidoca gostilna sa «zame v najem ali na rnčun. Kdor mi isto preskr'*' r". dobro nagrado. Naslov v upravništvu >K ; Dobe«. 553 2 ! findrej Osui Hor JHehsandPOua c 57 Telefon 88 : i Trgovina drw, prcmoga, sena, ' sla*ney krompirja, fižola, žita J in drugih «Scželnih pridelkov. . Brzojav: Andrej Oset Mariborv J rf^ i^V rf*. i*V ,/WW 4^. J*k ^V ^V ^ki **k .W i«k rf*V #%. «V S+i. 4*fc ^*. ^Th. «V a« j». <«h a ^V Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 60. Poštni Ček. rač. 10.598 =^ ..^—^^ «Podružnlca =~_ LJitblJaiiske KreditMe baiftke v Celju CENTRALA V LJUBLJANI Telefon St. 75 in 76 | Deinlžka glavnica 50,000.000 kfon, | | Re^ervni fondi «ad 5U;000.» J0 kron. | Več mizarskih pomočnikov se takoj sprejme. Plača po dogovoru, vstop takoj. — Aatow Goträek, mizarski mcjster v Laškem. 2—2 1/stopDic? kakoršne so predpisane, ima v zalogi Zvezna fiskarna. Rszširjajte „Hovo Dobo"! Trpti ncenec z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini Anton Močnik s—2 Ceifje, Glavni La*g. Josip Teppcy trgovee, lesna industrija in iaga Zinka Teppcy roj. Požar! poroeena 25. maja 1922 Kapele pfi Srežieah Vitanje pri Celju ' Tpgovsbl sotrudnih špecerijske stroke, dober prodajalec, prva moč, se sprejme. 532 3-3 Ponudbe na: Milds Osef, Maribor. Prodajalko , prvovr«l*io manufaktarJsilnlo, sa^nostoino mlajšo moč, Lj sprejmein v svojo irgovHno z itieÄ«*nim blasotn. Prednost ^, imajo dotične, katere so vajene tndi prodaje tobačnih izdelkov. Takojšne 1 ponudbe z navedbo referenc In prepisi spričeval je poslati tvrdki Josip «osfanjäeK v Mozirju, Sav doiina. Istotam se proda lepa in dobro oh^anjena regisr. blagajna. Sioveasita frgonsiia delnliha družba v Ljubljani. Poziü k subskripciji nouih delnic. Rednt občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljub- Ijani je sklenil dne 18. marca 1.1. zvišiti delniško glavnico od R 5,000-000 - na K 8,000000- z izdajo 7500 nouih delnic ä K 400"— nom. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo ä K 440— prištevSi 5% obresti od no- minale K 400'— od l.januarja 1922 do dneva vplačila. 2. Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 4S0'—, prištevši 5% obresti od nominale K 400"— od 1. jan. 1922 do dneva vplačila. 3. Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922. 4. Move delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega po- trdila podpisovateljem takoj po končani subskripciji. 5. Reparticiio delnic za nove delničarje si pridržuje upravtii svet. 6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. maja do 31. maja 1922, in sicer pri: a) Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta št. 22; b) Slevenski trgovski delniški družbi, skladišče' Rakek; c) Slovenski esicomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podruž.iicah, in sicer: Novo mesto, Rakek, Slovenj gradec in menjalnici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ulica; č) Trjrovski banki d. d., Ljubljana. Beethovnova ui. St. 10 in Trgovski banki d. d., podrtižnica v Mariboru. 7. Delnice se bodo izdajale v komadih ä 1, 5 in 25 delnic. Naša družba posluje špecijelno v kolonijalni in špecerijski siroki same na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva cesta štev. 22, blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijstcim, koloniialnim blagom ter deželnimi pridelki. Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bode zadoščala. Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari deln!:ar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bo v bodoče naša zaloga tako bogata in tako raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji. V Ljubljani, dne 4. maja 1922. 509 3-3 Upravni svet Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani. Jadranstia banlja - Beograd Delniška glavnica: Din 3o,ooo.ooo-~ Rezerva: Din l5,ooo,ooo*~ PodLruLŽnice : Celje, Cavtat, Dubrovnik, E^cegatovS, Jeisa, Ko^čula, Kotftp, Kranj, Ljubljana, NlaHbor, Metkovic, Sarajevo, Split, gibenik in Z greb, Naslov za brzojavke: Jractl*ai^®Äa'« Äfiliix»»n zavod Frank Sakser State Bank 82 Corllandt Street ... ""* Yopk Oi*»'