Težave prometa na Ljubljanskem trgu V dopoldanskib. urah — se-daj pa tudi že popoldne je Mač-kova ulica s Pogačarjevkn tr-gom najbolj prometno in po slovno obremenjena ulica v rla-šem mestu. Nemogoča lokacija .elektro-tehničnega servdsa v Ma&kovi uliei, M zahteva -že po funkciji trajna parkima mesta za do-" voz in odvoz televizorjev, radij-'skih aparatov, tranzistorjev ipd. izsiljuje prekp celega dne-' va dodatna parkirna mesta, ta-ko za uslužbence, kakor tudi za pcntrošmke. TJslužbenci že v zgodnjih jutranjih urah pov-sem blokkajo z vozili že tako neprevozno in ozko Medafsko ulilčo. Potrošnikd pa se ves dan prerivajo po ' ozki Mačkovi ulici, kjer so ves 5as parkira-nja izloženi nenebnemu toku ostaldh vozil, ki rinejo na Po-gačarjev in Vodnikov trg ter na Adamič-Lundrovo nabrežje. Mestna skupš6:na je sklenila, • da bo zmogljivosti svojih uporavnih prostorov v Kresiji okrepila in razšiirila svojo de-javnost še na preostale povr-šine pritličja in dvorišča. Prav tako tudi občina Ljubljana-Ceriter krepd svoje delovne zmogljivosti v, Kresiji. Okoli Kresije smo imeli že več prometnih režimov in vsi so reševaM težave, povzročene z nadaljnoiini koncentracijanii poslovne dejavnostd v sami Kresiji ,ta neposredni okolici. Znano je, da se je poslovna dejavnost na ljubljanskem osrednjem .živilskem trgu v zadnjih letih tako povečala, da se je začela ravno zaradi pro-metndh težav diišiti. Ob podatldh, da imamo za potrebe živiilskega trga, pokri-te tržnice; Plečnikove arfeade, Kresije, škofiije, semeriišča, župnišča, mestnega vodovoda, Mestnega doma, Vodnikovega hrama, trgovin in vseh. rednih in izrednih " prodajalcev, pred-vsem pa kupcev, tp je potroš-" nikovr teh objektov in dobrin na Pogačarjevero trgu 79, 'na Krekovem trgu 60 in ob Ada-mič-Lundrovem nabrežju 16 26, ali skupaj 164 parkirnih mest, je to jasen dokaz, da je to stanje resnično nevzdržno, da se bodo razmere ob sedanjj in že nakazani povečani poslov-ni dejavnosti tako in predvsem v. Kresiji, mestnem vodovodu, Mestnem domu in na živilskem trgu še poslabšale; ., . Poštavlja se vprašanje, kdo vse pogojuje takšno kohcen-tracijo raznih zvrstd poslovne dejavnosti na tako majhniih in že. zelo obremenienih, oz. že seda.i povsem zasičenih povr-šinah. Ali je pravilno, da pri že. znanili. prometnih težavah, ko bi moralri imeti že ža. sedanje potrebž vsaj ca 400 parkirnilh mest za ¦normalno poslovanje zgoraj naštetih ustanov in ob-jektov, povsem zavestnb pogo-jujemo dodatno- vsestransko, ve6namensko poslovno, trgov-sko, gostinsko, službeno, •upravno, kulturno itd. dejav-nost ravna ha območju našte-tnh trgov in ulic. Ali je koncentracija mestaih dejavnosti y Kresiji, na tako izpostavljenii lokaciji sploh utemeljena in dovolj dognana?' Ob obisku n&kaj tisoft mestnih, tedaj ne strogo občinskih strank dnevno v Kresiji se resndčno. postavlja trditev, da je sedaj izbrana lokacdja Kre-sija za množični obisk mešča-nov nemogoča, da bi. morali ¦ to dejavnost -resnično prenesti iz tega superzgoščenega centra na prometno bolj neobreme-. njeno lokacijo ali celo lia ob-¦ robje mesta. Preprosta slika nam povsem jasno kaže obsto-ječo koncentraoijo, M je ob povečani poslovnd dejavnosti noben nov prometnir, režim ne bo mogel bistveno razrešiti,. brez škode za enega ali za dru-gega, M ^v to koncentracijo še sili. Ciril Stanič