Trebnje
S 903 TR KRflJRN
35S.9(497.4 Mirna)
I
r:
0076536.. 2	cobiss
Informator krajevne skupnosti/Airna • št. 2/2001 »junij 2001 • Izhaja po potrebi
Ob 6. junijii, prazniku krajevne skupnosti Mirna, krajankam in krajanom iskreno čestitamo invse vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v času praznovanja.
Svet KS Mirna
Si MerwAm naj boljši sosed
Na povabilo v našem Krajanu se je prijazno odzval predsednik uprave in generalni direktor tretje največje firme na širšem območju Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, Mercator Dolenjske d. d., gospod Stanislav Hribar.
Na Upravi v Novem mestu je -upravičeno ponosno - takole predstavil “najboljšega soseda”: Sedanja oblika in velikost firme je nastajala od leta 1996, ko so se združila podjetja Standard, STP Metlika in Mercator Gradišče Trebnje. Dve leti kasneje so se jim pridružila še Mercator preskrba Krško in Mercator STP Sevnica. Lani so poslovni uspeh zaokrožili z nakupom novomeške Dolenjke in Posavja iz Brežic. Priključila pa so se tudi podjetja iz sistema Mercator iz drugih regij (Degro Portorož) in
odkupili so trgovski poslovalnici v Slovenski vasi ter Dobovi.
Emona Merkur se je priključila “vladajoči družbi” v Ljubljani, od njih pa so odkupili dve poslovalnici v Črnomlju.
Tako je Mercator Dolenjska regijsko zaključena firma, ki sega od meje Slovenska vas - Obrežje do Radeč in Posavja, Bele Krajine do Žužemberka in Ivančne Gorice. V njem je skupaj 150 poslovalnic, v katerih je zaposlenih približno 1250 delavcev. Načrtujejo, da bodo v letošnjem letu dosegli približno 40 milijard tolarjev prometa.
Firma je največ investirala	v
preteklih dveh letih, ko so odkupili dve večji firmi (Dolenjko in Posavje) ter zgradili dva hipermarketa - enega v Novem mestu, drugega pa v Brežicah. Letos pričakujejo upočasnjeno investicijsko dejavnost,
posvetili pa se bodo konsolidaciji notranjih razmer. To pomeni, da bodo vse pridružene enote “vkom-ponirali” v Mercatorjeve standarde.
Na željo Krajana je generalni direktor povedal nekaj več ‘tudi o planu Mercatorja na področju naše občine in še predvsem KS Mirna v prihodnjem obdobju.
Mercator je na trebanjskem koncu kar močno zastopan, vendar pa je malo ali skoraj nič prodajaln, ki bi ustrezale zahtevam sodobne prodaje.
(nadaljevanje na naslednji strani)
.NJl/l
Največja črna točka je prav Trebnje, kjer si vodilni delavci Mercatorja že več let prizadevajo za zgraditev sodobnega in današnjemu času primernega prodajnega objekta, vendar jim aktualna oblast priza-devanja “uspešno” ruši do danes. Kljub temu pa se je zadnje čase le začelo svetlikati, saj se že (spet) dogovarjajo za lokacijo objekta, ki bo v ponos in predvsem v korist trebanjskim in okoliškim kupcem.
Na Mirni je kar sodoben prodajni objekt PC (najsodobnejši na trebanjskem področju). Mercator ima v planu posodobitev trgovine Delikatesa (blok v centru). Če bo po sreči, bo prenovljena še letos, najkasneje pa spomladi naslednje leto.
Za prodajo galanterije na Mirni iščejo primerno lokacijo in upajo, dajo bodo kmalu tudi našli, saj Mirna potrebuje tako trgovino.
“Krajan” je bil tudi “firbčen”, kakšni so odnosi med Dano in Mercatorjem, saj se je nedavno med ljudmi šušljalo vsemogoče o nakupu naše tovarne pijač. Predsednik uprave in generalni direktor podjetja Mercator Dolenjska d. d. je o tej temi nekoliko zadržano, vendar korektno odgovoril, da z mirnsko Dano zelo dobro sodelujejo, vendar pa je njen razvoj v rokah lastnikov, ki bodo odločali o usodi te firme.
Treba je verjeti v Mercator, saj je vendar najboljši sosed!
D. Z.
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
2. SEJA SVETA KS MIRNA
je bila 27. 03. 2001 ob 19. uri
Opravičeno odsotni: Marko Novak, Edo Novak, Janez Sladič in Brane Lokar
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1.	Po zaključku sanacije mostu na Mirni bomo od izvajalca del zahtevali, da sanira cestišče, ki sedaj služi za obvoz.
2.	Za pripravo praznovanja krajevnega praznika je bila imenovana komisija v naslednji sestavi:
•	Janez Bračko - predsednik
•	Veljko Kolenc - član
•	Srečko Križnik - član
•	Pavel Drčar - član
•	Tomaž Povšič - član
Komisija pripravi program praznovanja do naslednje seje sveta KS.
3.	Svet KS je sprejel predlog dodelitve finančne pomoči društvom v letu 2001 in sicer:
•Taborniki 200.000.00 SIT •SKZabrdje 300.000.00 SIT •KUD Klas 150.000.00 SIT •KUD Svoboda 50.000.00 SIT
•	Balinarski klub Mirna
250.000.	00 SIT
•Balinarski klub Dana 100.000.00 SIT
•	Badmintonski klub TOM
500.000.	00 SIT
•Društvo upokojencev 140.000.00SIT •Nogometni klub Mirna
300.000.	00 SIT
4.	Prošnji krajanov Trbinca ugodimo in odobrimo tri kamione peska.
5.	Svet je soglasno sprejel sklep, da se
UREDITEV OTROŠKIH IGRIŠČ
ry elo prav je, da skrbimo tudi za Z^mlajše krajane. V letu 1999 smo s pomočjo stanovalcev očistili, popravili in pobarvali igrišče pri Ljudski tehniki, letošnje poletje pa bomo podobno uredili tudi igrišče na Glavni cesti in igrišče na Sokolski ulici. Komunala Trebnje je z deli že pričela. Poskrbeli bomo za varna, zdrava in lepa igrišča. Potrebno je zamenjati les in pesek, izravnati zemljišče, očistiti in
cesta Gomila- Rodine poimenuje “Cesta Petra Pavla Glavarja”.
6.	Ob cesti Mirna - Volčje Njive je v gozdu nedovoljeno odlagališče odpadkov. Obvestili bomo pristojno službo, da odpadke odstrani.
3. SEJA SVETA KS MIRNA
je bila 08. 05. 2001 ob 20. uri
Opravičeno odsotni: Marta Pančur, Veljko Kolenc in Janez Sladič
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1.	Svet je soglasno potrdil program praznovanja krajevnega praznika.
2.	Policijo bomo zaprosili za večjo kontrolo prometa na cesti Gomila -Rodine.
3.	Na stroške krajevne skupnosti pristopimo k preplastitvi ceste od vrtca do Sokolske ulice ter vložimo zahtevek za povračilo nastalih stroškov.
4.	Zoper vse dolžnike, ki imajo dolg iz preteklih obdobij (razen za leto 2001), bomo pričeli s postopki izterjave pred sodiščem.
5.	Krajevna skupnost Mirna sodeluje kot sponzor pri organiziranju proslave 1. maja na Debencu v višini 100.000.00 SIT.
6.	Antonu Lesjaku dodelimo pri izvedbi kanalizacije v višini 50.000.00 SIT.
7.	Na cesti Gomila - Rodine (pri Gašperšiču) namestimo ogledalo zaradi zagotavljanja večje prometne varnosti.
8.	Hidrantne omarice bomo nabavili po zaključku asfalterskih del v mesecu oktobru letos.
prebarvati kovinske dele ter urediti dohode.
Želimo, da tudi starši skrbite za urejenost in privlačnost igrišč, saj današnji pogled na igrišče pri Ljudski tehniki dokazuje prav nasprotno.
J. B.
REKONSTRUKCIJA MOSTU CEZ MIRNO NA MIRNI IN GRADNJA ZAČASNEGA MOSTU ZA PEŠCE OB STAREM MOSTU
Rekonstrukcija starega kamnitega mostu je v polnem teku. Dela na objektu so se pričela kasneje, kot je to predvideval terminski plan, predvsem zaradi težav s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, ki je bilo na Upravni enoti Trebnje izdano v začetku aprila 2001. Postopek za gradbeno dovoljenje za “začasni”
eniškega varstva. Ker širina objekta ne omogoča varnega prehoda pešcev in tudi kolesarjev, bo prehod za pešce po novem lesenem mostu. Dolžina mostu iz lepljenih nosilcev bo ca. 25 metrov. Pričakujemo, da bo leseni most dokončan v istem roku kot rekonstrukcija kamnitega mostu.
Glede na sedanjo dinamiko del pričakujemo, da bo rekonstrukcija mostu dokončana do sredine julija, če bodo to dovoljevale vremenske razmere, ki so pomembne v zaključnih fazah.
Stroški rekonstrukcije kamnitega mostu, izgradnje lesenega mostu in ure-ditve obvoza vključno s pripravo temeljev in montažo začasnega jeklenega mostu znašajo ca. 100 mio SIT. Podražitev zaradi nepredvidenih ali dodatnih del ne pričakujemo, večji od predvidenih bodo le stroški promet-ne signalizacije in semaforjev na obvozu.
Krepka rekonstrukcija, pravzaprav temeljita obnova mirnskega mostu zahteva izkušene strokovnjake. Gradisovi delavci to očitno so, vendar pa bo, žal, most še vedno prometni zamašek pri še vedno naraščajočem prometu, saj ostaja istih dimenzij. Za tolažbo bo zgrajena lesena brv za pešce. Tako odločitev je sprejel Zavod za spomeniško varstvo, (foto: D. Z.)
most za pešce je v teku, pripravljalna dela pa so tudi že opravljena. Zamuda pri izgradnji mostu za pešce je nastala zaradi nedokončanih postopkov denacionalizacije, zaradi katerih ni bilo mogoče odkupiti manjše površine zemljišča ob Mirni.
Kamniti most bo rekonstruiran tako, da omejitve skupne obtežitve vozil na njem ne bo več. Zaradi zahtev Zavoda za kulturno in naravno dediščino Novo mesto in dejstva, daje objekt spomeniško zaščiten, bodo gabariti objekta ostali nespremenjeni. Dela na objektu so pod stalnim nadzorom predstavnikov spom-
MOST NA MIRNI
Petločni kamniti most na Mirni je obsežen gradbeni objekt, ki po dimenzijah sodi med večje mostne konstrukcije te vrste v državi. Med mostnimi konstrukcijami v kamniti izvedbi sodi most na Mirni med pomembneje objekte, vsekakor pa je največja tovrstna mostna konstrukcija na Dolenjskem. Zgrajen je iz kamna, v povprečni širini vozišča 6 m in v celotni dolžini okoli 67 m. Vozišče je rahlo usločeno in obdano z obeh strani z varovalnim kamnitim zidom višine okoli 1,00 m ter debeline 60 cm. Zid je ob vozišču varovan s kamnitimi opestniki, skozi zid pa so speljane odprtine za odvod atmosferske vode s cestišča.
Stanje mostu pred začetkom sanacije je bilo slabo. Klasifikacija ceste je tako visoka (regionalna cesta), da so bile zahteve prometa resna grožnja obstoju mostu. Izvirna gradbena substanca mostu je sorazmerno dobro ohranjena, vendar pa je vezivo med kamnitim gradivom na mnogih mestih močno izprano. Delno je bil most neprimerno ojačan z občasnimi intervencijami z betonom. Bistveno je bilo spremenjeno tudi naravno okolje mostu. To se je zgodilo z neprimerno regulacijo reke Mirne. Z nasipi so izničili privlačnost tehničnega spomenika, kar most ožje gledano tudi nesporno je.
Vsega naštetega se je zavedal tudi investitor - Družba za državne ceste in zato tudi pristopil k skrbni obnovi mostu. Da bi rešili problem pešcev, ki so bili na mostu dejansko v nevarnosti, je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta podal soglasje za izgradnjo brvi. Brv bo postavljena nekaj metrov od mostu gorvodno in bo omogočila pešcem varno prečkanje reke Mirne. Obnovljen most, ki bo ohranil tako prvotno obliko kot tudi vse dimenzije, bo namenjen motornemu prometu.
V sklopu zgodovinsko pomembnih stavb v naselju predstavlja nepogrešljivo pričevanje v razvoju naselja. V ambientu naselja sodi med najvažnejše vedutne poudarke. Za normalno funkcionalno uporabo je primeren, zahteva le podrejanje motornega prometa razmeram na mostu. Širitev mostu in gradnja pločnikov bi spremenili podobo Mirne, ne bi pa bistveno prispevali k prometni varnosti v kraju. Prav zaradi tega in tudi zaradi vseh že prej naštetih spomeniških značilnosti, ki jih most ima, menimo, daje obstoječa rešitev najprimernejša in pomembna pridobitev za kraj.
Judita PODGORNIK, prof. zgod. in soc.
Konservatorska svetovalka na ZVNKD Novo mesto
..'flffllT'gWr^'FlFgllH ......................*.....
CESTA DEBENEC -MLADA GORA
“Ce bo asfalt, potem naj bo pred 1. majem”, so si rekli krajani Debenca in Stana. Krajani so imenovali gradbeni odbor in vanj vključili tudi Občino in Krajevno skupnost Mirna.
V mesecu marcu smo pripravili odstopne izjave in pogodbe, aprila pa se dogovorili z gozdarji ter izbrali najugodnejšega ponudnika za izvajanje zemeljskih del - Gradbena mehanizacija ZUPANČIČ.
Čeprav je vreme nagajalo, so dela stekla. Odprlo se je gradbišče: razširili in spremenili smo nagib cestišča, uredili odcep proti koči in odvodnjavanje. Po pregledu in meritvi cestnega strokovnjaka je Cestno podjetje Novo mesto položilo asfalt v četrtek, 26. aprila 2001, krajani pa so po 27. aprilu uredili bankine. Ta res lepa in velika pridobitev nas bo stala okrog 5,5 mio SIT.
/. B.
Delavci Cestnega podjetja Novo mesto so se tik pred prvomajskimi prazniki krepko potrudili in poasfaltirali še zahteven klanček pred Kovačičevo hišo pod kočo Plaz na Debencu. (foto: D. Z.)
UTRINKI IZPOD TRNIČA IN GORENJSKE GORE
Letošnjo pomlad so najbolj delovno začeli člani gradbenega odbora za rekonstrukcijo in preplastitev ceste Brezovica - Sevnica. Prva uspešno opravljena akcija je bila pridobitev soglasij lastnikov zemljišč ob trasi ceste. Nato so organizirali delovno akcijo sečnje in pospravila dreves, ki so cesto skozi gozd proti Sevnici spremenila v pravi tunel. Na akciji je sodelovalo kar
veliko število krajanov iz vseh štirih vasi, tako da je bilo delo opravljeno v enem dnevu. Nekaj vej in dreves pa bo potrebno odstraniti po opravljenih zemeljskih delih.
Velik odziv ljudi na delovni akciji je dal odboru nov zagon ob podpisovanju pogodb o sofinanciranju rekonstrukcije s krajani. Tudi to nehvaležno nalogo so uspešno opravili in zemeljska dela so se v začetku maja lahko pričela.
/. S.
Pripravljalna dela za rekonstrukcijo ceste Brezovica - Ševnica v maju letos.(foto: D. Z.)
ZAGOTAVLJANJE POŽARNE VARNOSTI V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Gorenja vas je v prvi polovici maja dobila že od izgradnje vodovoda obljubljena hidranta. Obe armaturi je vgradil upravljavec vodovoda J. P. Komunala Trebnje. Zagotavljanje požarne varnosti pa je bil tudi eden od ciljev krajevnega samoprispevka.
Vasi Ševnica in Škrjanče imata svoj vaški vodovod, ki pa ni primeren za montažo novih hidrantov, obstoječi pa so praktično neuporabni. Lansko leto je bil dosežen dogovor na krajevni skupnosti, da tudi ti dve vasi dobita požarno vodo, vendar se je potem zataknilo pri upravljavcu in na Občini. Sami vaščani Ševnice in Skrjanč pa tudi niso pokazali kakega interesa, da bi potem zadevo peljali dalje. Še največ zanimanja so pokazali na Ševnici, kjer je tudi nekaj interesentov za priključitev na vodovod Gorenja vas. Mislim pa, da ni še nič zamujenega, ker sta zdrava pitna voda in požarna voda velikega
pomena tako za posameznika kot celotno KS. Upam, da bomo ta problem letos na zadovoljstvo obeh strani tudi rešili. Nabaviti bo potrebno tudi še nekaj hidrantnih omaric, ker sta sedaj v štirih vejah samo dve!
J. S.
KOPALNA SEZONA JE PRED VRATI
V letu 2000 nam je v veselje mnogih kopalcev uspelo zaključiti investicijo izgradnje dovodnega cevovoda za bazen na Mirni. Vodo zajemamo v reki pri Zukovcu, jo po cevovodu vodimo v bazen in s tem je zagotovljen redni dotok sveže vode za kopanje.
Dela na izgradnji je uspešno zaključilo Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta, ki je bilo za izvajalca izbrano po javnem razpisu. V začetku letošnjega leta je bil izveden tehnični pregled in ugotovljenih je bilo nekaj napak, ki jih mora izvajalec še odpraviti, nato pa bomo zaprosili za ponovni pregled in za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Nadaljujemo tudi upravne postopke za pridobitev zemljišč ob gozdu, katerih je v enem delu lastnik Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Januarja letos smo opravili ogled teh parcel (gozda) in cenitev lesne mase v tem predelu gozdička. Ocenjujemo, da bomo še v letošnjem letu parcele odmerili ter pričeli s sklepanjem kupnih pogodb za
vse parcele pri bazenu ob gozdni poti. Te bodo služile kot funkcionalne površine za parkirne prostore in za ostale potrebne objekte bazenskega kompleksa.
Ker se bližajo šolske počitnice in ker tudi letos pričakujemo dolgo in vroče poletje, smo že pričeli z intenzivnim urejanjem bazena in njegove okolice. Potrebna so redna vzdrževalna dela tako na mostičku kot na objektu. Žalostno je namreč dejstvo, da se na bazenu zadržujejo naši mladi sokrajani, ki v večernih in nočnih urah na objektih naredijo mnogo škode. Vandalizem smo že mnogokrat obsodili, pa beseda in opomin ne zaležeta. Iz leta v leto se ponavlja ista pesem. Mladi se namreč ne zavedajo, da uničujejo imetje, ki ga v poletnih mesecih v času kopalne sezone sami še kako potrebujejo.
N. S.
0
Plošče ob straneh bazena so na novo položene. (foto : N. Strel)______________________________
NOVA VRATA NA POKOPALIŠČU PRI SV. HELENI
Najemniki grobov smo se pogostokrat pritoževali, da na pokopališče pri Sv. Heleni prihajajo psi, mačke in kokoši in da pokopališče onesnažujejo. Tudi opozorila upravljavca, da je vodenje psov na pokopališče prepovedano, niso zalegla. Skupaj s krajevno skupnostjo smo se odločili, da pridemo na pokopališču zaradi teh motenj do nove rešitve. Naročili smo izdelavo novih vhodnih in stranskih vrat pri obrtniku iz Šmarce, ki se ukvarja z umetnim kovaštvom. Vrata bodo izredno lepa in funkcionalna in s tem bomo na pokopališču prišli do trajne rešitve.
DELO V ŠOLI V POMLADANSKEM ČASU
Delo v šoli poteka po predmetniku in učnih načrtih. V pomladanskem času je veliko tekmovanj, tako na občinskem, kot na regijskem in državnem nivoju. Učenci naše šole se z mentorji udeležujejo številnih tekmovanj. Na njih segajo po najvišjih mestih. Vsa tekmovanja še niso bila izvedena, zato tudi ni možno dati končnega poročila o njih. Vsako tekmovanje je zahtevno. Od učenca zahteva veliko znanja in zbranosti. Učitelji in mentorji učence aktivno pripravljajo na tekmovanja in se skupaj z njimi veselijo doseženih rezultatov.
Učenci so se predstavili staršem na dnevu odprtih vrat. Ta dan smo si zamislili letos malo drugače. Učenci od 1. do 4. razreda so skupaj z učiteljicami prikazali svoje dejavnosti staršem. Nekateri so pokazali rezultate projektnega dela, drugi pa so se predstavili staršem na nastopih. Da so bili starši navdušeni nad delom svojih otrok in učiteljic, smo lahko razbrali iz njihovih vedrih obrazov in nasmehov na ustnicah. Nekateri učenci so povabili na predstavitev dejavnosti ne samo starše, pač pa tudi dedke in babice ter tete in strice. Tako seje tega dne srečevalo v šoli več generacij.
Starši učencev, ki obiskujejo oddelke od 5. do 8. razreda, so bili prisotni pri urah slovenskega in nemškega jezika, glasbene, likovne in tehnične vzgoje, matematike, kemije, spoznavanja družb in zgodovine. Nekatere starše je delo v šoli tako prevzelo, da so se aktivno vključili v pouk. Tako so v 5. razredu nastajali tudi likovni izdelki staršev.
Starši učencev, ki obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim programom, pa so aktivno sodelovali pri pouku gospodinjstva.
Učenci od 1. do 4. razreda oddelkov OŠPP so bili navdušeni nad igrico: Kdo je napravil Vidku srajčico, ki so jo zaigrali starši otrok iz male šole.
V pomladanskem času smo več časa posvetili tudi urejanju oziroma bolje rečeno čiščenju okolice šole, kajti vsi dobro vemo in čutimo, da se v čistem in urejenem okolju da mnogo laže in kvalitetneje delati.
v. d. ravnateljice: Anica MARINČIČ
NAŠE IGRIŠČE
Pred vrtcem je veliko igrišče, ki je letos tudi primerno ograjeno. Prostor je velik in otrokom nudi mnogo možnosti gibanja, velik problem pa predstavlja sama opremljenost igrišča. Tista igrala, kijih že nabavimo, so zelo kmalu uničena zaradi nestrokovne uporabe mladostnikov in ostalih popoldanskih obiskovalcev našega igrišča.
Glede na smernice in cilje razvoja predšolske vzgoje, ki so zapisani v kurikulumu za vrtce, bomo morali razmišljati in si prizadevati za ustrezno ureditev našega igrišča. To mora biti prostor, ki otrokom nudi možnosti spoznavanja in zaznavanja svojega telesa, njegovih zmožnosti in doživljanju veselja ob teh dejavnostih. Otroci, ki bodo spretni, veseli in varni v igri na prostem, bodo na ta način razvijali tudi samozaupanje. Gibalne dejavnosti pa so neločljivo povezane tudi z intelektualnim in socialnim razvojem otroka.
Zato si zaposlene v vrtcu Mirna želimo, da bi v naslednjih nekaj letih igrišče zares ustrezno opremili. Najmlajši “polžki” potrebujejo pokrito teraso, na kateri se bodo lahko igrali tudi ob malo slabšem vremenu. Glede na število otrok nujno potrebujemo vsaj še en peskovnik. Tobogani in različne vrste plezal in zviral so nepogrešljiv del vsakega otroškega igrišča. Na igrišču mora biti tudi kotiček za igre z vodo. Potrebujemo manjšo asfaltno površino, na kateri lahko otroci vadijo različne spretnostne veščine, kot so: kotalkanje, rolanje, vodenje žoge, vožnja s kolesi. Vse te spretnosti morajo otroci obvladati že pred vstopom v šolo.
Zavedamo se, da so vse te naše želje in potrebe povezane z denarjem. Vendar upamo, da se bo denar za njihovo uresničitev našel, saj so otroci naše največje bogastvo.
Marija Koprivc Sonja Mervar
ZANIMIVOSTI
ŽIVEL 1. MAJ!
Takšnih napisov na slavolokih, fasadah hiš in ne nazadnje v vseh vrstah medijev je vsako let manj. Tudi letos smo jih lahko videli bore malo. Zakaj? Je praznik preživel, pregorel, ni več zanimiv? 1. maj je praznik, ki smo ga praznovali dolga desetletja in ga, vsaj ponekod, praznujemo še danes, je dela prost dan.
W a pa ni samo to, smo se tudi M M letos lahko prepričali na Debencu, kjer je Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije s sedežem v Novem mestu organizirala že dvajseto srečan-je Dolenjcev in Belokranjcev.
Občinski sindikalni svet je leta 1981 s pomočjo nogometnega kluba Vejer, gostilne Kolar in vsestranskega javnega delavca Darka Krištofa organiziral prvo delavsko srečanje pri koči Plaz na Debencu. Naslednje leto je bil slavnostni govornik Jože Klemenčič, predsednik občinskega sveta ZSSS Trebnje. Za mikrofonom se je v naslednjih letih zvrstilo kar nekaj najvidnejših sindikalnih ter družbenopolitičnih delavcev Slovenije: Jože Mozetič, Jana Petrovac, Lojze Fortuna, Franc Hribar, Stane Novak, Janez Stanovnik, Jože Smole, Matjaž Kmecl, Milan Kučan, Igor Vizjak, Dušan Semolič, Ivan Kristan, Albert Vodovnik, Ciril Pungartnik, Ivan Bizjak, Tone Horvat, Gregor Miklič in Borut Pahor.
Vsi so v svojih govorih poudarjali pomen delavskega praznika, borbo delavcev in sindikatov za njihove pravice, dotaknili pa so se tudi aktualnih družbenopolitičnih ter pere-čih gospodarskih tem.
Več kot tri tisoč udeležencem delavskega srečanja na Debencu je letos spregovoril predsednik državnega zbora Borut Pahor. Kar nekajkrat je poudaril, da je treba predvsem mladim omogočiti enake možnosti, da pridejo do znanja. Še posebej so tovrstne pomoči potrebni otroci manj premožnih staršev s podeželja in demografsko ogroženih območij. Tudi taki imajo enako pravico priti do znanja, saj je, hvala bogu, nadarjenost enako pravično porazdeljena na vse. Moramo se zavedati, da je znanje največje bogastvo tudi tako majhnega naroda, kot je naš. Moramo biti ambiciozni.
Pahorje tudi poudaril, da moramo kot-pravična družba pomagati socialno šibkejšim.
Starši smo vsi enaki. Vsi želimo svojim
otrokom vse najboljše, je med drugim še dejal predsednik DZ, ki si je za odmevne besede “prislužil” spontan aplavz številnih poslušalcev.
Pred srečanjem na Debencu si je Borut Pahor skupaj s spremljevalci ogledal znameniti mirnski grad. O njegovi zgodovini mu je “odpredaval” dr. Marko Marin, ki grad obnavlja že več kot 30 let in prav gotovo najbolje pozna njegov “življenjepis”. Pomemb-ne zgodovinske poti po mirnski dolini skozi stoletja, celjski grofje, kneginja Ema Krška in drugi znameniti prednamci so pritegnili pozornost g. Pahorja.
Gostoljubje dolenjskih ljudi je prikazal Zvone Bevc, ki je v svoji vinski kleti na Debencu predsedniku ponudil pristno dolenjsko kapljico.
Lep sončen dan, prijeten kulturni program in priznani glasbeni ustvarjalci so pripomogli k odličnemu vzdušju ljudi na Debencu. V programu so nastopili mladi literati in glasbeniki osnovnih šol Mirne in Trebnjega,
ZANIMIVOSTI
trebanjski oktet pod vodstvom Staneta Cvelbarja, trebanjski pihalni orkester, pevka Natalija Verboten in seveda organizatorji srečanja, to je Območna organizacija ZSSS Dolenjske in Bele Krajine.
Za “organizatorji” stojijo priimki in imena, ki se praviloma ne izpostavljajo, čeprav je z organizacijo takega srečanja ogromno (neplačanega) dela. Prav gotovo je najzaslužnejši med njimi Miran Jurak, ki se že 13 let trudi, da bi srečanja na Debencu uspela. In do sedaj so!
Miran je sicer napovedal, da je letos zadnjič sodeloval v organizaciji sre-čanj, vendar je iz njegovih razmišljanj, kako je treba še izboljšati kvaliteto slušnosti, preurediti prostor za obiskovalce in nastopajoče, razbrati, da ne bo mogel kar “izpreči”. Zahvalil se je tudi številnim razumevajočim sponzorjem, še posebej Občini Treb-nje in Krajevni skupnosti Mirna za izdatno finančno pomoč, ki je za organizacijo take proslave nujno potrebna.
Tako, kot vsako leto, je 00 ZSSS Dolenjske in Bele Krajine tudi letos podelila priznanja najzaslužnejšim sindikalnim delavcem v preteklem letu. Prejeli so jih: Mira Henič - Prevent Mirna, Drago Bon - Adria Mobil Novo mesto, Igor Lebar - Novoles L. i. Straža, Janez Jerman - Danfoss Compressors Črnomelj, Janez Matkovič - Dom počitka Metlika, Miran Jurak, Trebnje.
Čestitamo tudi mi!
Zadovoljni so se številni udeleženci srečanja v poznih popoldanskih urah vračali v dolino s pozdravom: Drugo leto se pa spet dobimo! Prav je tako.
D. Z.
Dr. Marko Marin je bil obiska Boruta Pahorja prvega maja letos na gradu vesel. V kratke pol ure je pojasnil pomen strateške točke in način nastajanja veličastnega gradu, (foto: D. Z.)_________________
DOBILI SMO IME
Kot že veste, je naš vrtec v letu 2000 praznoval trideseto obletnico svojega delovanja. Za rojstni dan smo si zaželeli ime in ga bomo ob koncu šolskega leta 2000/2001 tudi dobili. Kar dolga je bila pot do imena. Najprej smo v vrtcu in šoli izbirali predloge zanj. Izbrali smo jih pet in sicer: Čira-čara, Klobuček, Deteljica, Čeveljček in Kamenček. Te predloge smo znova dali na glasovanje in februarja ugotovili, da je največ glasov prejelo ime Deteljica. Tako je naše novo ime OŠ MIRNA WE MIRNA -DETELJICA.
SKUPINA ZA SAMOPOMOČ “SLOGA” Z MIRNE
Skupina za samopomoč starejšim na Mirni je najstarejša v trebanjski občini. Njeno delovanje sega tja v letu 1993, ko se je 25. 05. na pobudo socialne delavke, nekaj krajank Mirne, kasnejših članic skupine, dobilo na svojem prvem srečanju.
Tako se srečujemo še danes, vsak torek ob 9. uri v Pizzeriji Carmen. V tem času
S skupino smo obiskali gospoda Marka Marina na mirnskem gradu, (foto: J. Platiše)____________________
smo zaradi smrti izgubili tri članice, sicer pa se članstvo bistveno ne spreminja. V skupino je vključenih osem do deset članov, med njimi je ena članica stara že 92 let.
Srečanja so vedno zelo zanimiva in pestra, saj so člani skupine polni življenjskih izkušenj. Pogovarjamo se o starih običajih, o doživetjih, o srečnih in žalostnih trenutnih, ki smo jih preživeli, spomnimo se različnih praznovanj in drugih pomembnih dogodkov in jih tudi primerno proslavimo. Vsako leto se
14. junija ob 16.30 uri bomo pripravili na igrišču vrtca veliko zabavo, na kateri bomo slavnostno predstavili naše novo ime. Da bo slavnost še zanimivejša in vesela smo v goste povabili gospo Romano Kranjčan, ki zna s svojimi pesmicami ustvariti zares prijetno vzdušje. V prostorih vrtca Mirna bo takrat na ogled tudi razstava fotografij o dejavnostih v vrtcu in pa kar je najpomembnejše: likovna dela naših mladih umetnikov, starih od 1 do 7 let.
Na zabavo in razstavo vabimo tudi krajane krajevne skupnosti Mirna.
Sonja MERVAR
odpeljemo tudi na krajši izlet.
Včasih v skupino povabimo goste, ki nam s svojimi posebnostmi popestrijo srečanje. Pred vsakim srečanjem nas obišče gospa Logarjeva, ki nam zmeri pritisk, po potrebi tudi sladkor. V šali večkrat poudarimo, da nam skupina dobro dene, zato tudi pri pritisku ni velikega nihanja.
Vabimo vse, ki si želijo popestriti življenje v tretjem življenjskem obdobju, da se nam pridružijo in sami spoznajo pomen naših srečanj ter preženejo osamljenost.
A. ERAZEM
ČESA SE SRAMUJEMO?
Pokažimo, da smo ponosni in zvesti državljani Republike Slovenije ter upoštevajmo simbole države, s katerimi okrasimo pročelja in balkone naših stanovanjskih objektov, tako da ne pozabimo izobesiti naše priznane tribarvnice. Bližajo se državni prazniki, zato popravimo krivico do naše države.
J.B.
_______________EKOLOŠKI KOTIČEK
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
V uspešno izvedeni akciji odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev in ekološki očiščevalni akciji lovskih družin “Brez smeti - narava zaživi”, ki smo jo skupaj pripravili in izvedli Občina Trebnje - Oddelek za okolje in prostor, Zveza lovskih družin in lovci v naši občini ter Komunala Trebnje, smo na deponijo komunalnih odpadkov pripeljali skupaj preko 1000 m3 raznovrstnih kosovnih odpadkov.
POSLOVILI SMO SE OD KOLENČEVE MAJDE
Na pokopališču pri Sveti Heleni smo se 11. aprila poslovili od Majde Kolenc, daleč naokrog znane gostinke in družbenopolitične delavke, predvsem pa zavedne Slovenke in Mirnčanke. v Rojena je bila 14. oktobra 1924 v Sentpetru pri Novem mestu. Že leta 1942 je bila sprejeta v SKOJ, nato pa so jo aretirali italijanski agresorji ter jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Rab.
Ko je vojna sreča Italijanom obrnila hrbet, so, da bi prikrili zločine nad civilnim prebivalstvom, taboriščnike, kar je ostalo živih, razselili v druge logore.
Tako so tudi Majdo, ki se je takrat še pisala Šegula, premestili v logor Viško pri Palmanovi v Italiji. Po razpadu Italije se je Majda vsa izčrpana vrnila domov, kjer se je takoj vključila v Osvobodilno fronto in kot požrtvovalna aktivistka prispevala svoj delež k osvoboditvi naše domovine.
Z odločbo takratnega Okrožnega ljudskega odbora Novo mesto je bila Majda Šegula 1. oktobra 1946 nameščena pri Oddelku za trgovino in preskrbo kot referentka za splošno trgovino.
S sošolcem iz meščanske gimnazije, Bojanom Kolencem, sta se dve leti in pol kasneje poročila. Časi po drugi
svetovni vojni so bili težki za življenje ljudi, ki so jim okupatorji uničili domove in pobili starše. Tudi mlada zakonca Kolenc sta ostala brez staršev.
Naporno delo v gostinski kuhinji in za šankom, največkrat kar po 16 ur dnevno, je Majda premagovala z veseljem do dela, z veliko dobre volje. Za vsakega je imela toplo in vzpodbudno besedo, nemalokrat pa je potrebnim pomoči pomagala s hrano ali denarjem. Družina se je večala, starša sta vzgojila tri sinove v ponosne in zavedne Slovence.
Po upokojitvi sta si z možem Bojanom iz razvalin grajske pristave uredila prijeten dom s prelepo okolico.
‘Tvoje življenjske izkušnje zavedne, ponosne, borbene Slovenke so neizmerna dota generacijam tvojega rodu”, je ob odprtem grobu Majde Kolenc dejal njen sovrstnik general Lado Kocijan.
S smrtjo Majde Kolenc je od doma odšel tudi prisrčen smeh, vedrina in optimizem. Globoko vrzel bomo zapolnili z lepimi in hvaležnimi spomini nanjo.
D. Z.
Akcija je potekala v dveh delih. Tako je Komunala Trebnje organizirala odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po sistemu od vrat do vrat v času od 12. marca do 18. aprila. V krajevni skupnosti Mirna je akcija potekala v torek in sredo, dne 13. in 14. marca. Gospodinjstva so oddala skupaj okrog 90 m3 raznovrstnih kosovnih odpadkov. Zadovoljstvo ekološko osveščenih krajanov je toliko večje, ker nobeden od teh odpadkov ne bo končal na nedovoljenem odlagališču oziroma v našem gozdu.
V času od 01. do 07. aprila 2001 pa je Lovska zveza Slovenije organizirala svojo ekološko akcijo. Mirnski lovci so izredne velike količine odpadkov iz gozdov odstranili že v preteklem letu, tako da letos tako težkega dela niso imeli. V akciji so bili sicer uspešni in odstranjeni odpadki iz gozdov so bili odpeljani na deponijo komunalnih odpadkov.
Pri analizi po končani akciji smo z veseljem ugotovili, da so količine odpeljanih kosovnih odpadkov letos manjše od tistih iz preteklega leta. Morda gre za porast ekološke ozaveščenosti naših krajanov? Če je to res, smo lahko v celoti zadovoljni in srečni predvsem ljubitelji čiste narave in prijaznih gozdov.
KOMUNALA TREBNJE D. O. O.
Tako lovci kot ribiči so tudi letos uspešno izpeljali del vseslovenske akcije o čiščenju okolja.
(foto: D. Z.)_____________________________________
EKOLOŠKI KOTIČEK
0 VODAH V MIRNSKI DOLINI
Lov na dragocen energetski vir, ki je vedno bolj ogrožen v sodobnem svetu zaradi stihijskega iskanja novih, prestižnih finančnih dobrin, ki ne služijo več samo preživetju, ampak tudi politični, ekonomski in vsakršni nadvladi v svetu globalizacije je voda. Ni torej naključje, da se voda išče vsepovsod za napajanje gospodinjstev, industrije, trga in vsakršnih potreb, tržnih in zasebnih. Že od nekdaj pa so bili vodni viri tudi z zakonom zaščiteni s takoimenovano “vodno pravico”.
Pred kratkim je prišel na obisk na mirnski grad gospod župan iz Trebnjega, zadihan in ko smo ga vprašali s čim naj mu postrežemo je zaželel kozarec čiste vode iz mirnskih studencev: “Na Mirni imate dobro vodo in to veliko”. Resje imela Mirna kar tri studence v vasi: pri “Koračinovi” hiši, pred “Lipovževo” vilo in za lučaj daleč pod mirnskim gradom ob nekdanjih grajskih ribnikih. V njih živeče postrvi so od nekdaj dokazovale neoporečnost voda vokolici. Tudi ta vodnjak, imenovan po vaščanih “Poltar”, je po vojni postal žrtev vodovodnih napeljav v vasi, nekomu se je zdelo, da gaje treba kar zasuti in je vanj natresel smeti in odpadli gradbeni grušč. Ko bi vedel, daje bil ta vodnjak med prvo vojno glavno napajališče za prebivalce gradu na Mirni, med katerimi so bili tudi številni ujetniki iz ruskih front, tega najbrž ne bi storil. In če bi
še pomislil, da je v primeru kakršnihkoli političnih nemirov voda najprej na udaru, da je vodovodne napeljave najlažje zastrupiti, najbrž tudi ne. V času ujetništva so vojaki napeljali vodo na grad iz reke Mirne, iz Poharja pa so jo vozili v zato posebej pripravljenih “cickah” po načinu drsečih vozičkov iz gradu in nazaj. Na začetku obnavljanja gradu je bila ta misel tudi za nas nadvse spodbudna, saj smo vozili vodo v sodih, ki smo jih napolnjevali z vodo iz podnožja gradu.
Pred kratkim se je mirnska krajevna skupnost odločila, da bo obnovila tudi vodnjak Poltar, pred tem je obnovila zelo vzgledno že vodnjak pri “Koračinovi” hiši, pred “Lipovževo” vilo pa so ga kratkomalo zasuli, ker se je vanj ob deževnih nalivih stekala voda iz ceste in je bila kužna. Vodnjak Poltar je dobil primerno obliko, zaščita pa ga še čaka.
Tako bo zadoščeno tudi tistim zdomcem iz Mirnske doline, ki so v tujini bojda našli “vse”, razen “vode” iz Poharja. To dokazuje izjava Mirn-čana, ki je v Clevelandu na smrtni postelji imel eno samo, edino željo, da bi mogel “iz Poharja popiti en sam kozarec vode”.
Marko
MARIN
Iz zbirke Janeza Kolenca POGOVOR Z MRTVIMI
Nekje na Dolenjskem vasica je Mirna, od tam prodana očetova hiša skeli.
In pri podružnični cerkvi Sveta Helena mati domuje in v domu mi njenem ljubezen kot večna lučka gori.
Po hostah še bukve in smreke iz moje mladosti,
ljudi pa po vasi prav malo...
Mati in oče sta dom reševala v Kanadi, a to so povesti malih ljudi, ki pač so zgube. Doma sepodsula, potem pa pri dobrih ljudeh sem rastel in zrastel za puško, stenice, uši in lakoto... Ob moji poti grobovi žive, zato po svoje živim: da mnogi mrtvi uradno - so živi, in mnogi živi uradno-so mrtvi.
In pravijo, da sem profesor in še slavist, na suknji pač etiketa za kruhek vsakdanji.
In še, kar je pomembno, posebno pri nas: nazor svetovni. Da verujem v silo Življenja,
moja država je Zemlja in ni meja, čeprav niti do Ponte rossa ne grem; politiki so virusi levkemije Življenju, sovražim vse izme in fraze. Prešeren in Cankar,
Kosovel, drugi, slovenstvo in vse
človeštvo
moja so kri.
Morda bo kdo letnic pogrešal, še sam jih ne vem. In dom imam in ženo in hčer in ljubim živali in rože, kamne in trne.
Priznanja in odlikovanja,
kar zgnije, se menja in mine - preziram.
In konec življenjepisa nekoč bo pripisal “prijatelj najdražji” - birokrat, ko človek zaman iskal bo Človeka.
ODMEVI
OGORČENJE V PREVENT-u
V časniku Profit, ki je izšel v sredo, 9. maja 2001, je bil na 17. strani objavljen članek z naslovom 'Trebanjska idila veliko stane” avtorja Mije Bregarja. V Preventu na Mirni so ogorčeni, da je avtor na obisku v Trebnjem očitno pridobil izkrivljene oziroma napačne podatke o pomembni gospodarski družbi PREVENT SPM d. o. o. Mirna, ki jo je kar prekrstil v “Lesnopredelovalno TOM na Mirni”. Zakaj tako?
V predstavitvi občine v Profitu so prav gotovo najpomembnejše gospodarske družbe v občini Trimo, Akripol, dalje živilska industrija, ki jo predstavljata Dana in Kolinska z Mirne, elektro industrija TEM na Čatežu, avtor pa omenjena v svojem članku tudi predstavnika tekstilne industrije, ki ga v občini Trebnje predstavlja obrat novomeškega Laboda. Prav gotovo avtor na obisku v Trebnjem ni prišel do podatka, da je na Mirni tekstilna industrija še kako razvita, saj je
PREVENT SPM z Mirne družba, ki ni prepoznavna samo v občinskem prostoru, temveč bistveno bolj v slovenskem in evropskem prostoru. Ali je možno tako pomembna dejstva pozabiti in jih ne objaviti ob boku obrata Laboda v Trebnjem? Družba Prevent SPM na Mirni ima povsem nove proizvodne prostore, povsem novo tehnologijo, pridobljenih nekaj certifikatov kakovosti, trenutno pa zaposluje 297 oseb, od katerih je 154 delavcev iz trebanjske občine.
Ali so ti podatki zanemarljivi? V Preventu na Mirni na dan izdelajo 10 000 kosov prevlek za avtomobile VW transporter in golf.
Po uspešnosti poslovanja in velikosti prihodkov na število zaposlenih so v Preventu Mirna v letu 2000 na tretjem mestu za Trimo Trebnje in KZ Trebnje. Prihodek na zaposlenega je znašal skupaj 3,469.886.00 SIT.
Na Mirni lahko z veseljem ugotovimo, da se je družba Prevent s svojim vodstvom v kraj izredno dobro vključila. V Krajanu smo o tej naši uspešni družbi že izčrpno pisali v številki 9, meseca marca 1998. Tedaj je bila družba še TO M - oprema, 100% lastnik pa je že bil TUS Prevent iz Slovenj Gradca. Tedaj je družba zaposlovala 200 delavcev, dnevno pa so izdelali preko 1000 prevlek.
Za vidne uspehe krajevna skupnost vodstvu Preventa in zaposlenim iskreno čestita, pričakujemo pa, da bo tudi avtor pomanjkljivega članka v Profitu ustrezno odreagiral v naslednji številki.
K. S.
NEKAJ 0 DRUŠTVIH V NASI KS
Kljub neugodnim razmeram za delovanje društev na našem območju delujeta dve društvi in to zelo aktivno.
Vinogradniki iz Trniča, Kremena in Ključ so v veliki večini vključeni v Vinogradniško društvo Čatež pod Zaplazom. V Gorenjski Gori pa deluje pododbor, ki združuje vinogradnike Kremena in Ključa.
Letos so trasirali vinsko pešpot, ki poteka iz Čateža, Goljeka, Križke Rebri, Križa, Trniča, Zagorice, Kremena, Ključ do mirnskega gradu. Ta zelo lepa pohodna pot bo potrebovala malo več promocije, na nekaterih mesti pa tudi malo gramoza.
PGD Sevnica pa je drugo društvo, ki vključuje preko 70 članov iz svojega požarnega območja. 21. marca letos so iz nadgradnje prevzeli novo vozilo. Svečani prevzem vozila pa bo 21. julija letos na letni prireditvi na Sevnici. Gasilci se ob tej priložnosti zahvaljujejo
OGZ Trebnje, KS Mirna, botroml oziroma sponzorjem ter vsem, ki so se odzvali in podprli akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov.
Še enkrat naj velja povabilo za vse na
svečan prevzem novega vozila, ki bo 21. julija letos.
J. S.
Uspešen nakup Ševniških gasilcev. Kombi, prirejen za zahtevne gasilske akcije, (foto: D. Z.)
_________________OBVESTILA ■ OGLASI
POLICIJA SVETUJE IN OBVEŠČA
V času lepega vremena opravljamo veliko del s traktorji, zato nekaj navodil o pravilih pri vožnji s traktorjem ne bo odveč. Ker mora traktorist voziti tudi po cestah, mora poznati in upoštevati cestno prometne predpise in imeti ustrezno vozniško dovoljenje.
•	Odraslo osebo sme voziti na traktorju samo, če je na njem poseben sedež za potnika.
•	Na traktorskem priklopniku se lahko vozi največ pet oseb, ki morajo med prevozom sedeti na podu prikolice ali na tovoru, če ta ne presega višine stranice prikolice.
•	Na priključku traktorja, delovnega stroja ali motokultivatorja je med vožnjo po cesti prepovedano prevažati osebe.
Za varno delo s traktorjem pa je potrebno tudi naslednje:
•	Traktor mora imeti vgrajeno varnostno kabino in varnostni lok.
•	Pri vožnji navzdol je potrebno zavirati z motorjem, čim manj z zavorami. Izogibati se je treba menjavanju prestav in nikoli voziti v prostem teku.
•	Upoštevati je treba mejo upo-rabnosti traktorja pri vožnji prečno na klanec (bočna stabilnost je pri gibanju manjša kot v mirovanju).
•	Redno in pravilno vzdrževanje pripomoreta k zanesljivejšemu delovanju traktorja in s tem k večji prometni varnosti.
5. TRADICIONALNO SREČANJE SELO -SELA - SELE
Pred nami je že 5. tradicionalno srečanje vasi Selo - Sela - Sele.
Kako resno so se prireditelji lotili priprav nato srečanje, smo se predstavniki vasi in KS iz vse Slovenije lahko prepričali na pripravljalnem sestanku, 7. aprila 2001, v Selu pri Žireh, kjer bo potekalo letošnje srečanje.
Do potankosti imajo izdelan plan prireditve in razdeljene zadolžitve, saj pričakujejo obisk kakih 1500 Selanov. V akcijo se vključuje poleg vaške in lokalne skupnosti tudi župan občine Žiri, turistična društva in gospodarstvo občine ter Turistična zveza Slovenije. V ta namen je akademik prof. Tomaž Kržišnik izdelal znak 5. srečanja in celostno oblikovanje kraja z oznakami in oglasnimi deskami.
•	Voznik mora odstraniti blato s traktorja in priključkov, preden se s kmetijske površine vključi v cestni promet. Če tega ne stori, mora počistiti blato z vozišča.
•	Pri oranju njive v neposredni bližini ceste ne smemo obračati traktorja na cesti.
•	Alkohol pogosto povzroči nezgode, saj zmanjšuje telesno moč, vpliva na zanesljivost gibov in na spretnost.
•	Ne prevažajte otrok na traktorju, še manj pa jih učite za voznike. Lahkomiselnost (saj naravnost bo že držal volan) lahko pripelje do hudih posledic, katerih krivec boste sami.
Za več kot 90% vseh nesreč s traktorji je kriv človek! Zaradi neizkušenosti, nepazljivosti, precenjevanja zmožnosti voznika in traktorja, alkohola,... Preveč ljudi je mrtvih in poškodovanih pri delu in vožnji s traktorjem - BODITE PAZLJIVI!
Pešci, ki zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju hodijo ponoči po vozišču ali tik ob njem, morajo nositi na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo luč ali odsevnik bele barve. Za nespoštovanje te določbe je zagrožena denarna kazen v višini 5.000.00 SIT. V primerjavo pa naj navedemo, da je strošek nakupa kresničke, ki stane nekaj več kot 100 SIT, v primerjavi z zagroženo kaznijo resnično minimalen, tako da je nakup in uporaba kresničke smiselna tako s
finančnega kot tudi z varnostnega stališča.
V zadnjem času opažamo, da ljudje puščajo odslužena vozila na vseh možnih mestih, zato pozivamo občane, da ustrezno poskrbijo za svoja odslužena vozila in jih ne puščajo ob cestah, v gozdovih in na parkirnih prostorih, temveč da poskrbijo za ustrezno hrambo teh vozil.
Na področju kriminalitete smo policisti na območju KS Mirna obravnavali več kaznivih dejanj, ki smo jih policisti na podlagi informacij, pridobljenih od občanov, raziskali oziroma odkrili mladoletnega storilca navedenih kaznivih dejanj.
Prihodnji meseci so v znamenju dela na poljih, vinogradih, pa tudi počitnice in s tem dopusti se nezadržno približujejo. Vendar kljub temu, da boste nekateri krajani v teh mesecih dopustovali, ne smete pozabiti na varnost vašega premoženja, zato vas pozivamo, da za svoje imetje poskrbite sami in podvzamete določene preventivne ukrepe, da se ne bo kakšna neprijetnost zgodila ravno vam.
Opažamo, da kazniva dejanja storijo ljudje, ki niso iz naših krajev, zato naprošamo, da o morebitnem pojavu neznanih sumljivih oseb ali vozil takoj obvestite policijsko postajo na telefonsko številko 07/30-44-002 ali operativno-komunikacijski center na telefonsko številko 113.
Edvard FIŠTER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE
Pripravljen je tudi turistični ogled in ogled znamenitosti Žirov in okolice, kar so nam gostitelji že razkazali na pripravljalnem sestanku.
Prireditelji srečanja se zavedajo, da se pomen srečanja povečuje, sklenjene so že številne prijateljske vezi. Vsako leto udeleženci spoznavamo nove kraje po Sloveniji, kulinarične posebnosti, kulturne običaje in druge značilnosti.	Letos	poteka
srečanje tudi v okviru akcije “VNUKOM V	DAR”
(ohranjanje kulturne in naravne dediščine).
Turistična	zveza
Slovenije se bo za promocijo turizma še aktivneje vključila v program prireditev.
Z gospodom predsednikom Janezom Bračkom sva bila prijetno presenečena nad širino priprav na to srečanje, saj dobi človek vtis, da se je v kraju nekaj
PKI ŽIREH
S.TRADICIONALNO SREČANJE SELOSELA-SELE 30JUNU 2001
prebudilo in želijo vsi vaščani vgraditi svoj prispevek k promociji kraja.
Tako sva s predsednikom KS ob odhodu s sestanka odkrito in naglas razmišljala o kandidaturi našega Sela za neko naslednje srečanje, vendar je interes zelo velik, saj so srečanja oddana in rezervirana že za tri leta vnaprej.
Želim si, da bi prišlo do realizacije kandidature, saj imamo v KS Mirna in občini Trebnje marsikaj znamenitega pokazati.
Da bi se prepričali o prisrčnosti in širini srečanj, vabimo Selani tudi ostale krajane na letošnje srečanje v Selu pri Žireh, j ki bo 30. junija 2001. Načrtujemo odhod z avtobusom. Za vsa dodatna pojasnila sem vam na voljo na telefonski številki 07/30-47-166 ali 031-382-223.
Srečko KRIŽNIK
POZNAMO SOSEDA?
ENGELBERT ŠKUFCA
Vse življenje, kar pomnim, ga poznam. Dolga desetletja sva soseda in že od otroških let mi je v spominu kot nekakšen vzornik za predrzne mladostniške “akcije in podvige”.
Bila so težka medvojna in povojna leta, ko smo otroci s svojimi nepremišljenimi dejanji spravljali v obup in jezo starše, sosede, vaščane,...
Nekaj let starejši Bert (rodil se je 13. februarja 1929) je skupaj z vrstniki v povojnem času že nosil znaten del odgovornosti pri obnovi porušene domovine. Grenke izkušnje iz vojnega obdobja (kot 14-letnega mladeniča so Nemci odpeljali v Šentjanž, kjer je bil zaprt tri mesece) so ga nazorsko utrdile. Tako je postal predsednik mladine na Mirni že leta 1947. Naslednje leto je organiziral petnajst mladincev, ki so odšli na delovno akcijo - izgradnjo železniške proge Sežana - Dutovlje. Bil je komandir čete in intendant za 1800 mladincev, brigadirjev, ki so se na delu menjavali vsakih šest ur noč in dan.
Po uspešnem uku mizarske obrti pri privatniku Kolencu je moral Bert v Štipu in Kočanih, to je v daljni Makedoniji, odslužiti še triletni vojaški rok. Kakšno leto pred služenjem vojaškega roka seje kot mizar zaposlil v Kolarsko-mizarskem podjetju na Mirni, kjer so izdelovali znamenite “korete” za potrebe vojske. Po odsluženju vojaškega roka se je za nekaj mesecev zaposlil v kraju Trnje, nato pa zopet v Kolarsko-mizarskem podjetju, ki se je leta 1957
združilo s Tovarno šivalnih strojev. Leta 1968 seje odločil za službo v KPD Dob in od tu seje leta 1985 upokojil.
Redno delo Bertu ni bilo dovolj. Kot otrok in mladinec je uspešno telovadil v kasnejšem TVD Partizan, kjer so organizirali številne množične nastope. Ob tem se je redno udeleževal udarniških akcij. Ena pomembnejših je bila tudi graditev koče Plaz na Debencu. Spominja se, kako so elemente nosili na današnjo lokacijo peš iz smeri Volčjih njiv, saj prevozne ceste z mirnske strani ni bilo. Gradnja, prevozi in prenosi elementov iz Radeč na vrh Debenca so trajali skoraj dve leti. Otvoritev koče je bila leta 1949.
Že leta 1946 se je Bert Škufca vključil tudi v gasilske vrste mirnskega društva. Po desetih letih vztrajnih vežb je postal poveljnik društva. Od leta 1974 do leta 1979 je prevzel funkcijo podpredsednika Občinske gasilske zveze, po smrti Franje Bulca pa so ga izvolili za
predsednika zveze, kjer je deloval celih 11 let. V vsem tem času je mnogo storil tudi za razvoj in posodobitev mirnskega gasilskega društva.
V	najinem pogovoru je bil Bert skromen, kot je skromen že vse življenje:
“Res je, vesel sem, da smo preuredili dom in dozidali novo garažo, vendar je bilo to nujno. Med tem dolgoletnim delovanjem sem resda dobil mnogo odlikovanj in priznanj, vendar se s tem ne hvalim.
Prijetno pa se je spomniti časov iz mladosti, ko sem naprimer igral v ansamblu trobento, dolga leta sem prepeval v moškem in mešanem pevskem zboru.
V	Šentvidu sem nastopil devetnajstkrat! Lepo je bilo, res! Prijetne spomine pa imam tudi na srečanja mojih letnikov, ki sem jih organiziral za 55, 60 in 65 letnice in se jih je udeležilo več kot trideset mojih vrstnikov s soprogami. Danes nas ni več kot deset”, se z nostalgijo spominja Bert.
Zadnje čase mu je zdravje nekoliko ponagajalo, ker pa je bil vse življenje optimist, bo tudi vnaprej z dobro voljo premagal težave in se ponovno vključil v javno življenje. Mnogi krajani še vedno cenijo njegove izkušnje in nasvete.
Ob koncu najinega pogovora je Bert dejal: ‘Treba je misliti naprej. Vedno smo delali za napredek”.
Zdravja in osebne sreče ti želim, sosed Bert!
Bert Škufca (tretji z levejna seji Gasilske zveze Trebnje.
OBVESTILA - OGLASI
OCENJEVANJE VIN LETNIKA 2000
Društvo vinogradnikov Šentrupert je pripravilo 3. marca 2001 v Gostilni Jaklič društveno ocenjevanje vin letnika 2000. Ocenjevali sta dve sedemčlanski komisiji - prva cvičke in rdeča sortna vina, druga pa dolenjsko belo in sortna bela vina. Ocenjevanih je bilo skupno 150 vzorcev. Ocenjevanje je potekalo po 20 točkovni metodi z uporabo šifranta bolezni in napak. Pri izračunu končne ocene so izločili najvišjo in najnižjo oceno in upoštevali preostalih pet ocen. Za nemoteno delo ocenjevalnih komisij, anonimnost vzorcev ter računalniško obdelavo podatkov je skrbela dobro izurjena in vsklajena tehnična ekipa.
Povprečna kakovost cvičkov je zadovoljiva, letniku primerna, s prijetno svežino in pitnostjo. Ocenjeni so bila skladno s Pravilnikom cviček PTP (priznano tradicionalno poimenovanje). Izločeni so bili trije vzorci zaradi oksidacije in povišanih hlapnih kislin. Manjše napake pa so bile: nezadovoljivo ozdravljen H2S (bekser), slaba posoda, povečani tanini in priokus tropa.
Kakovost belih vin je nadpovprečna, predvsem sortna vina so donegovana sortno značilno s prijetno svežino in
bogato cvetico.
Teden dni pozneje, to je 11. marca 2001, smo imeli letni občni zbor društva, kjer smo preverili in ocenili rezultate dela minulega leta ter sprejeli program aktivnosti za tekoče leto. Posebna točka dnevnega reda je bila razglasitev rezultatov ocenjevanja, podelitev priznanj in diplom. To je seveda najbolj živahen del zbora, ki se zaključi z družabnim večerom.
Vinogradniki iz krajevne skupnosti Mirna so se na našem ocenjevanju odrezali zelo dobro. Naj navedem le nekaj najboljših uvrstitev:
Cviček - od 58 ocenjenih vzorcev je:
•	Andrej Prijatelj dosegel 1. mesto
•	Matjaž Mandelj - 9. mesto
•	Zvone Bevc -13. mesto
Dobro uvrstitev je dosegel pri modri frankinji Tomaž Zorc, pri dolenjskem belem je od 47 vzorcev dosegel 1. mesto Stane Gracar s Trbinca in 10. mesto Andrej Prijatelj iz Zapuž. Dobro pa so bili ocenjeni tudi vzorci: laškega rizlinga Gože Brate), renskega rizlinga Gože Pravne), kernerja (Matjaž Mandelj), sauvignona (Ivan Zupanc) in beli ponot Gože Brate).
Tajnik društva: Jože BRATE
OCENJEVANJE VIN - DRUŠTVO VINOGRADNIKOV TREBNJE
Ocenjevanje vin letnika 2000 so opravili tudi v Društvu vinogradnikov Trebnje. Z dobrim delom, skrbnostjo in čistočo je kar precej krajanov dokazalo, da ni dobra kapljica odvisna le od lege vinograda in sestave zemljišča, saj imamo prvo mesto za laški rizling, ki ga je pridelal Marjan Štolfa z oceno 17 ter polsuho vino chardonay z oceno 17,90 točke.
Zelo dobro so se odrezali naši pridelovalci tudi na društvenem ocenjevanju vin Društva vinogradnikov Čatež. Prvo mesto za pridelavo laškega rizlinga je z oceno 16,8 osvojil Lado Kolenc, Miran Jurak pa je z oceno 16,36 osvojil peto mesto.
Pri ocenjevanju frankinje pa je z 16,42 točke Jože Šepic zasedel peto mesto.
Z visokimi ocenami sta pridelovalca Lado Kolenc in Jože Šepic dokazala, da imamo zelo dober cviček.
J. B.
SREČANJE UPOKOJENCEV DU MIRNA NA DEBENCU
Pot je bila zjutraj sicer nekoliko manj prijazna od napovedanega jasnega vremena. Ob vzpenjanju pa je megla vse bolj izginjala in na koncu poti povsem izpuhtela. Naredil se je krasen spomladanski dan. Za vse nas tak lep
nadaljevanje na naslednji strani
Društvo upokojencev Mirna je sklenilo, da letos že ustaljeno letno srečanje izpelje v kombinaciji s tradicionalnim	spomladanskim
pohodom upokojencev - pohodnikov iz občine Trebnje, ob Dnevu upora na Debencu.
Tako se je v petek, 27. aprila 2001, že zgodaj zjutraj pri Domu upokojencev zbrala številna skupina okrog 60 pohodnikov, ki je potem krenila preko Griča, Praprotnice, Stare Gore, Kraljevca, naprej skozi Blatni Klanec na vrh Debenca.
SPORT
nadaljevanje s prejšnje strani
sprehod skozi zaselke s cvetočim sadnim drevjem, okrasnimi gredicami, med brstečimi tratami, cvetoče zelenimi travniki, pomeni enkratno lepo doživetje. Še posebej lep je sprehod skozi na novo rojeno, deviško, nedotaknjeno zeleno rumeno bukovje, na katerega listju se kot zlate palice lomijo pronicljivi jutranji sončni žarki. Res čudovito! Samo enkrat na leto je pomlad. Do 11. ure pa se je na vrhu Debenca zbralo že veliko pohodnikov iz vseh društev upokojencev občine Trebnje, pa tudi drugih, ki so prišli s svojim prevozom in z avtobusom. Nemalo pa je prišlo tudi mlajših in nadebudnih vnukov. Vsega se nas je zbralo okrog 250.
Ob 11. uri se je začel priložnostni kulturni program, ki ga je pripravila in
Pohodniki na Debencu ob proslavi ffoto: R. Žibert)
vodila gospa Slavka Kramer, nastopil je mešani pevski zbor DU Mirna in nam zapel več lepih in tudi prazniku primernih pesmi. Vmes so nastopili recitatorji - upokojenci DU Mirna, ki so recitirali pesmi K. D. Kajuha in S. Gregorčiča.
Na koncu programa pa je vse navzoče pozdravil predsednik DU Mirna g. Tomaž Povšič in nam zaželel prijetno srečanje in lepe prvomajske praznike. Prav tako je vse navzoče pozdravil tudi predsednik Območne zveze društev upokojencev g. A. Tratar.
Kot je za take prilike v navadi, se je nato nadaljevalo prijateljsko srečanje ob domači zabavni glasbi ansambla “Brcar” iz Šentruperta. Za prigrizek in dobro kapljico pa je poskrbela Gostilna S. Bukovca.
Srečanje se je uspešno nadaljevalo v pozno popoldne. Domov smo odšli zadovoljni in pomlajeni, napolnjeni z vsakršnimi užitki.
Šport jih združuje - Barbara, Nina, Maja, Blažka, Lidija
Učenci OŠ Mirna se še naprej udeležujejo različnih športnih tekmovanj, na katera se pripravljajo med urami športne vzgoje in interesnimi dejavnostmi.
Po uspešnem tekmovanju na občinskem prvenstvu v veleslalomu se je pomlajena ekipa udeležila državnega prvenstva v badmintonu v Ljubljani.
Blaž Holz, Tina in Tadej Jezernik, Blažka Andolšek, Grega Skerbiš in Nina Vojnovič so nepričakovano osvojili naslov državnih osnovnošolskih prvakov.
Zelo uspešno tekmujeta tudi ekipi mlajših učencev in učenk v rokometu. Deset mladih rokometašic in rokometašev se bo udeležilo rokometne šole v Izoli, ki bo v začetku letnih počitnic.
Tudi skupina starejših učencev redno vadi in tekmuje v košarki. Fantje obljubljajo, da se bodo udeležili tekmovanja v ulični košarki, ki bo ob praznovanju praznika KS Mirna.
Pomlad je čas atletskih tekmovanj. Naši učenci so bili zelo uspešni na šolskem, kasneje pa na občinskem prvenstvu v krosu, na državnem prvenstvu v krosu v Šmartnem so med 43 šolami osvojili 12. mesto.
Za nami so tudi šolska, občinska in poročna prvenstva v različnih atletskih disciplinah. Upamo, da se bo nekaj učencev (lansko leto 6) uvrstilo na državno osnovnošolsko prvenstvo, ki
Jure Erazem in Gregor Smole - Vsestranska športnika na državnem prvenstvu v krosu v Šmartnem
bo v četrtek, 7. junija, v Novi Gorici.
Letošnje šolsko leto bomo na športnem področju zaključili z zanimivim športnim dnevom, na katerem se bodo učenci pomerili v igrah z žogo in loparji, na občinskih prvenstvih pa bomo tekmovali še v tenisu, igri med dvema ognjema in atletiki za 3. in 4. razrede.
Prvi teden počitnic bodo učenci 4. razredov in učenci osnovne šole s prilagojenim programom preživeli v letni šoli v naravi v Strunjanu, kjer bo poudarek predvsem na odpravljanju plavalne nepismenosti in spoznavanju primorske pokrajine.
Tudi učenci osnovne šole s prilagojenim programom dihajo s športom. Pozimi so s tekaškimi smučmi in peš premagali razdaljo od Planice v Tamar in nazaj. Povzpeli so se tudi na planiško velikanko. Spomladi so tekmovali v nogometu in osvojili ekipno 2. mesto na atletskem prvenstvu Dolenjske in Posavja.
Najbolj gotovo napravimo kariero, če v drugih vzbujamo vtis, da je koristno, če nam pomagajo.
(Jean de la Bruyere)
R. ŽIBERT
SPORT
TABORNIKI
Taborniki z Mirne smo zopet aktivni. Pred nami je obdobje, ki je za naše najmlajše tabornike eno izmed najzanimivejših in sicer je to čas
mnogobojev, tekmovanj, priprav, treningov. Sedaj pride nekako do izraza tisto, kar smo delali pozimi, ko smo bili primorani “čemeti” v šolskih učilnicah. Nova spoznanja, pridobljena v več ali manj zaprtih prostorih, bodo sedaj
uporabili v naravi. Že na začetku meseca maja smo se začeli aktivno pripravljati na državni mnogoboj, ki bo potekal 9. in 10. junija v Zrečah. Da pa lahko gremo
na državni mnogoboj, imamo še pred tem področni mnogoboj in samo najboljše ekipe s področnega mnogoboja se lahko udeležijo državnega. Ta pa poteka 19. maja v Novem mestu. Upamo, da bo našim
medvedkom in čebelicam uspelo.
Naslednja akcija, ki se je veselimo malo starejši taborniki, torej vodniki, pa je orientacija s kanuji po Cerkniškem jezeru. To je za nas že tradicionalno tekmovanje, kjer se vsako leto srečujemo s starimi znanci iz drugih rodov po Sloveniji in si izmenjujemo izkušnje.
Naša gotovo največja pričakovanja pa so povezana z mednarodnim taborjenjem v Avstriji - Techuana 2001, na katerega smo tako dolgo čakali. Iz našega rodu šteje odprava 13 članov; ti se bodo 2. avgusta podali z vlakom in vso potrebno opremo na pot. S pripravami smo že skoraj pri koncu. O tem, kako se bodo imeli, pa bomo poročali jeseni.
Z naravo k boljšemu človeku
Andrej TRATAR
KS MIRNA V GIBANJU
ULIČNA KOŠARKA
Če v Mizarstvu Drčar naredijo košarkaške table, KS Mirna kupi obroče in Pohorje vse to postavi na igrišče OS Mirna, potem je samo na vas, dragi ljubitelji košarke, da se udeležite prvega turnirja v ulični košarki, ki bo v petek, 8. junija 2001, ob 19. uri na igriščih OŠ Mirna.
Vse tekmovalce bo v lepe majice obleklo podjetje Prevent SPM, Gusto Gabrovka pa vas bo odžejalo s svojimi sokovi.
Tekmo na šestih igriščih bodo sodili košarkaški sodniki.
Igrali boste z novimi žogami, ki jih je poklonila Vita d. o. o. Trebnje. Za gledalce pa bo skrbel priročni bife. Ker v prvih junijskih dneh pričakujemo vroči-no, smo se organizatorji -Društvo Partizan Mirna - odločili tekme izpeljati v večernem hladu pod reflektorji.
Startnina za ekipo treh igralcev je 3.000.00 SIT.
Prijavite se lahko na telefonsko številko 07/30-47-537 do ponedeljka, 4. junija 2001, ob prijavi navedite tudi ime ekipe. Žrebanje bo pol ure pred pričetkom tekmovanja. Prve tri ekipe bodo nagrajene.
Če bo prijavljenih dovolj ekip za ženske, bo tekmovanje organizirano tudi zanje.
KOLESARSKI POHOD
Društvo Partizan Mirna vabi vse ljubitelje kolesarjenja na kolesarski pohod po obrobju KS Mirna.
Naredite si nedeljo malo drugačno in jo preživite v lepi naravi. Trasa pohoda bo potekala skozi Mirno, do Sotle, proti Zabukovju, na Kozjek, Selo,
Migolico, proti Grdinu, v Gorenjo vas, Sevnico, Brezovico,
Lanšprež, Rodine, Dolgo Njivo,
Staro Goro, Debenec, Stan,
Mirno.
Kolesarjenje ima zgolj rekreativni značaj. Zborno mesto bo v nedeljo, 10. junija 2001, ob 10.30 uri pred OŠ Mirna. Na pot bomo krenili v spremstvu dveh gasilskih vozil in kolesarskih vodnikov. Med potjo se boste tudi osvežili s pijačami našega sponzoija Dane Mirna.
Kolesarili bomo na lastno odgovornost. Vsi udeleženci ob prijavi in plačilu štartnine 500.00 SIT prejmejo spominsko majico. Pohod bomo zaključili pri lovski koči, kjer nas bo zabavala slovenska predstavnica na letošnji Evroviziji - NUŠA DERENDA.
li. BART0G0V POHOD
Uspešna gospodarska družba Bartog iz Trebnjega je letos 12. maja organizirala pohod iz Trebnjega na Debenec. Udeležilo se ga je okrog 600 pohodnikov, ki so po treh urah zmerne hoje po označenih poteh prišli na cilj. Spotoma so si ogledali grad na Lanšprežu in cerkvico, kjer so se lahko okrepčali, na Debencu pa je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo ter za prijetno zabavo in druženje.
Udeleženci pohoda so bili predvsem poslovni partnerji družbe Bartog in prijatelji.
Direktor družbe g. Darko Bartolj je predstavil svoj projekt B. H. S. (Bartog hitri servis). Gre za organizirano mrežo, kjer doslej dela skupaj že 27 zaposlenih, do konca leta 2001 pa nameravajo v mreži B. H. S. zaposliti še 20 delavcev. V B. H. S. vam lahko izvedejo splošni pregled vozila z zamenjavo vseh tistih elementov, ki predstavljajo splošni potrošni material. B. H. S. se odlikuje s hitro, kvalitetno in ceneno uslugo. B. H. S. poskrbi tudi za preskrbo dobaviteljev z rezervnimi deli za vozila.
Ljubimo ljudi, ki brez dlake na jeziku povedo, kar mislijo. Pod pogojem, da mislijo tako kot mi.
(Mark Twain)
TVD PARTIZAN IMA NOVO
VODSTVO
Društvo za šport, kulturo in turizem Partizan Mirna je na občnem zboru dne 18. maja izvolilo nov upravni odbor.
Na občnem zboru je staro vodstvo podalo svoja poročila o delu, sprejeti pa so bili tudi zanimivi sklepi. Med najbolj zanimivimi je prav izvolitev novega upravnega odbora. Tako je
predsedovanje prevzela Barbara Kolenc, tajniška opravila Luka Pate in blagajniška Dušan Skerbiš. Poleg tega vodstva so za sekcijo vodenja aktivnosti na področju turizma imenovali Jano Kolenc, za promocijo in razvoj športa v okviru društva pa Katjo Kolenc. Za področje kulture so zadolžili Davida Cuglja. Nove moči bodo prav gotovo pripomogle, da bo društvo splavalo iz sedanjega mrtvila.
O obsežnem programu, ki je bil na občnem zboru sprejet, bomo pisali v naslednji številki Krajana.
Novemu vodstvu želimo pri uresničevanju nalog veliko uspehov.
Uredništvo
triglav
Vsem krajanom in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob prazniku krajevne skupnosti Mirna.
SPOMENIK SVOBODI NA ROJAH
Družbeno politične organizacije na Mirni so se leta 1965, ob dvajsetletnici osvoboditve odločile, da bodo postavile spomenik stošestim padlim borcem za svobodo. Spomenik in ureditev okolja so poverile takrat že znanemu in ugledenemu oblikovalcu spominskih obeležij in iniciatorju ter vnetemu zagovorniku najmodernejših oblik likovnega ustvarjanja v naravnem okolju, akademskemu kiparju Janezu Lenassiju.
Na šesterokotnemu, s kamni obloženemu podestu je Janez Lenassi zasnoval spomenik v romboidni obliki kot obelisk s tremi vertikalnimi slopi, ki nosijo perforirano železno kroglo
•	na vzhodnem slopu:
»se dviga življenje
kdor pade v smrt«
•	na severnem slopu:
»106 padlim borcem NOV
1941-1945«
• na zahodnem slopu:
» ZB MIRNA
ob 20-letnici osvoboditve«
Na vzhodni strani oklepata dva kraka simbolično postavljen sarkofag s posmrtnimi ostanki iz opuščenih grobov v okoliških gozdovih.
Spomenik svobodi na Rojah ima poleg spominskega obeležja, zaradi katerega je bil postavljen, tudi enkratno kulturno vrednost. Njegov avtor Janez Lenassi je predstavnik tiste likovne povojne generacije, ki je orala doma in v svetu najmodernejše tokove v kiparstvu s konceptom vključevanja kiparskih izdelkov v naravna okolja. Taki so Lenassijevi spomeniki v Avstriji, v Izraelu, ZDA, Grčiji in na Japonskem, doma pa: na Mirni, v_ Ilirski Bistrici, na Zalah v Ljubljani, na brionskem otoku Vanga, v Portorožu in drugod. Treba je še poudariti, da je spomenik padlim borcem na Mirni eden njegovih najkvalitetnejših zamisli in izvedb.
Naj zapišem še, da danes spomenik pre-zentira visoko kulturno zavest generacije, ki ga je postavila, saj so v okolju, kakršno je Mirna, le redki izzivi
sodobnih umetniških ambicij najnaprednejših likovnih tokov. S tem spomenikom je Mirna pridobila poleg zgodovinske umetnostne dediščine tudi enega najmodernejših likovnih spomenikov, ki vedno bolj privabljajo občudovalce umetnosti od drugod, kar je velika spodbuda za nadaljnji razvoj turizma v dolini.
Danes sta spomenik in okolica kvalitetno vzdrževana. Mirnskim občanom ponujata vabljivo okolje za družabno srečevanje in oddih, kar napoveduje, da bo v bližnji prihodnosti Mirna z njima lahko pridobila zavidljivo parkovno	središče naselja.
Zaskrbljujoči so samo vandalizmi, ki se zadnje čase vedno pogosteje izživljajo nad spomenikom in okolico.
Predvsem mlajše	generacije
pozabljajo, da so vsak dan starejše in naj ne bodo presenečene, če se bodo kdaj znašle, one in njihovi potomci, v za človeka neprimernem življenjskem okolju.
Dr. Marko Marin
Kdor misli, da nekaj je, ne bo nikoli dosegel, da nekaj bo.
(Rosenthal)
Otroci, ki niso ljubljeni, postanejo odrasli, ki ne ljubijo.
(Buck)
Ni najhuje, če imamo napake, niti to, da jih ne premagujemo. Hudo je, če jih skrivamo.
(Bertolt Brecht)
Odpuščanje ni norost, samo norec ne zna odpustiti.
(kitajski pregovor)
... TAM GORI, KJER VINOGRAD MAM
VARSTVO VINSKE TRTE
pripravke kot za drugo.
Za četrto škropljenje uporabimo proti peronospori 0,3% MIKAL, če smo ga že prej dvakrat uporabili, drugače pa lahko 0,25% ANTRACOL COMBI ali 0,2% ANTRACOL ali 0,25% DITHANE M 45. Proti oidiju uporabimo iste pripravke kot pri prejšnjem škropljenju. Za to škropljenje lahko uporabimo 0,05% ECLAIR ali 0,075-0,1% QUAD RIS.
Zaradi primernih temperatur gre razvoj vinske trte dokaj hitro in mladice bodo dolge že 50 cm in več, tako da bo potrebno vinograde škropiti.
Za prvo škropljenje uporabimo proti peronospori 0,2% ANTRACOL ali 0,25% DITHANE, proti oidiju pa 0,08% KARATTHANE WP ali 0,3% COSAN ali PEPELIN.
Za drugo škropljenje uporabimo 0,25% ANTRACOL COMBI ali 0,25% RIDOMIL GOLD ali 0,3% MIKAL.
Proti oidiju pa uporabimo 0,03% RUBIGAN, 0,025% TOPAS 100 EC ali 0,035% FOLICUR EW 250. Če pa proti peronospori uporabimo 0,05% ECLAIR ali 0,075% QUAD RIS pa ta dva delujeta tudi proti oidiju.
Glede na napoved gozdnega sukača proti njemu uporabimo 0,2% BASUDIN ali 0,2% ZOLONE LIQ.
Za tretje škropljenje uporabimo iste
Za peto škropljenje lahko uporabimo ista sredstva kot za prejšnje škropljenje.
Za šesto škropljenje uporabimo proti peronospori 0,35% BAKRENI ANTRACOL ali 0,4% BAKRENI DITHANE.
Proti oidiju uporabimo 0,3% COSAN ali PEPELIN ali 0,08% KARATHANE WP. Dodamo lahko tudi sredstva proti
sivi grozdni plesni, kot so 0,08% SWITCH 62,5 WG ali 0,25% MITHOS.
Za sedmo škropljenje uporabimo proti peronospori bakrena sredstva, kot so BORDOJSKA BROZGA, KUPROPIN, CUPRABLAU.
Proti oidiju dodamo sredstva na osnovi žvepla.
Proti sivi grozdni plesni pa 0,125% TELDOR SC 500 ali 0,08% SWITCH 62,5WG ali 0,25% MITHOS.
Ludvik JERMAN, univ. dipl. inž. agr.
VRTNAR SVETUJE
Večina skrbnih gospodarjev že ima posajene okrasne rastline na oknih in vrtovih, v tem času bo potrebno urediti tudi grobove, ravno tako pa je na zelenjavnem vrtu, kjer so nekatera semena že vzklila, posadili pa smo tudi sadike zelenjave.
Tokrat vam bomo predstavili manj znano vrtnino: jajčevec
Jajčevec ali melancana izhaja iz subtropskih krajev in spada v družino razhudnikovk. Podoben je papriki, potrebuje pa tako rastišče kot paradižnik. Plodovi so jajčasto okrogli ali podolgovati, vijoličaste barve, meso pa je prijetnega pikantnega okusa. Najpomembneje pa je, da uspeva tudi v naših krajih!
Potrebuje globoka, rahla, topla in propustna tla, bogata z organskimi hranili. Rastline moramo v rastni dobi zalivati, kadar ji primanjkuje vlage. Ko je rastlina visoka 20 cm ji odščipnemo rastni vršiček. Tako postanejo jajčevci
grmičasti in poženejo plodne poganjke. Pustimo pa le štiri najmočnejše, ostale pa odstranimo. Na vsakem poganjku pustimo le po en plod, ki bo zato lepši in debelejši!
Kadar je celotna rastlina preslabotna, jo lahko privežemo ob oporo. Rastline zalivamo malo, vendar pogosto, da se izognemo razmočenosti zemlje in izsušitvam!
Jajčevec je potrebno tudi dognojevati, zlasti ko poženejo popki in v času cvetenja. Plodove pobiramo skupaj s pecljem od avgusta do septembra z ostrim nožem, ko so dolgi približno 15 cm.
Jajčevec ni posebno občutljiv na bolezni in škodljivce, vendar bodimo vseeno pozorni in ukrepajmo ob njihovem pojavu (uši, polži, plesen, ipd.).
Načini priprave jajčevcev so zelo različni - uporabimo jih lahko kot predjed, prilogo, glavno jed, solato, o
čemer se lahko prepričate v vsaki kuharski knjigi.
Želimo vam obilo pridelka ter veselja pri pripravi in uživanju te zdrave vrtnine!
Stane CVELBAR, ml.
Laž je kot snežena kepa; dlje jo kotalimo, večja je.
(Martin Luther)
Človek potrebuje dve leti, da se nauči govoriti in petdeset, da se nauči molčati.
(Ernest Hemingway)
RAZVEDRILO
NAGRADNA KRIŽANKA - "MERCATOR”
s. i ^ IMlercato ruijfwljti sosed		1 MOŠKO IME 1 MURSKA J SOBOTA			*	PODELITEV IMENA REKA V ŠPANIJI	GRMIČEVJE Z OAZAMI V SAHARI	T	ARABSKI ŽREBEC
		r 'w r v							
								18. ČRKA ABECEDE OPRAŠEN PO RASTLINAH	
PAVEL VELIKONJA KRAJ PRI KOBARIDU			NAKRST PETER	OBMORSKO MESTO V RUSU SKANDINAVSK DROBIŽ					
					VODNE ŽIVALI	ODDELEK RIMSKE KONJENICE			
MESTO V BELGIJI						VELIKA SKUPINA ČEBEL SLOVEN. ŽEN. IME			
MARJAN DEKLEVA			ROMA MESTO V ALBANIJI				GREGORČIČ BOŽO ŽVEPLO		
BOG VETROV MOŠKI Z GRBO				ENA OD GVINEJ OTOK V TIHEM OCEANU					
							MARJAN LAH RIMSKA ŠT. 50		
VRSTA PTICE MESTO OB JEZERU ONTARIO					ŽIVALSKO LEPILO IRIDIJ				
							NINA ŠURBEK 100M2		
							AVSTRIJA ŠPANIJA		ITALIJA KISIK	
GORA V JULIJCIH					HERCEGOVEC				i;*.*,1«, BAMAR
IZZIV
Ob našem krajevnem prazniku se moramo tudi pošaliti, saj smo Mirnčani veseli ljudje. Pošljite na naš naslov: Krajevna skupnost Mirna, Glavna cesta 28, 8233 Mirna, najkasneje do 08. junija 2001 do 12. ure mali oglas humorne vsebine, v katerem ponujate ali prodajate karkoli v zvezi s situacijo oziroma razmerami v krajevni skupnosti Mirna.
Najboljših pet malih oglasov bomo prebrali na sobotnem zabavnem večeru in tudi nagradili.
Svet KS
Izdaja Svet Krajevne skupnosti Mirna - Glavna cesta 28, 8233 Mirna; tel.: 07/30 47 707; Naklada 1200 izvodov; Priprava in filmi: Špes grafika NM; Tisk: Kopo, d.o.o. Mirna.
Nagrajenci križanke iz Krajana št. 1/ 2001 so naslednji:
•	Marjan SMOLIČ, Gorenja vas 5, Mirna
•	Jožica PIRC, Jamska 2, Mirna
•	Miran MESERKO, Pot na Laze 18, Mirna
Reševalce nagradne križanke prosimo, da izrežete spodnji kupon in ga prilepite na dopisnico ter ga skupaj z
geslom nagradne križanke pošljete na naslov:	KRAJEVNA SKUPNOST
MIRNA, Glavna cesta 28, 8233 Mirna, najkasneje do 30. iuniia 2001.
Dopisnic brez nagradnega kupona pri žrebu ne bomo upoštevali!
NAGRADE:
Trem srečnežem Mercator podarja košare izdelkov Mercatorjeve blagovne znamke.
NAGRADNI KUPON KRIŽANKA
KRAJAN 2/2001
i------------------------1
KRAJEVNI PRAZNIK V KS MIRNA
PROGRAM PRAZNOVANJA KRAJEVNEGA PRAZNIKA
ponedeljek, 4. junija ob 16. uri
odprto prvenstvo Mirne v pikadu organizator Društvo upokojencev Mirna
sreda, 6. junija ob 20.30 uri
nastop ženskega pevskega zbora pod vodstvom Staneta Pečka "Ena ptička priletela" na gradu Mirna "Speča lepotica"
od ponedeljka, 04. junija do ponedeljka, 11. junija od 9. do 17. ure
razstava "Volk ne ogroža volk je ogrožen" Tehnični muzej Bistra -v OŠ Mirna
petek, 8. junija ob 18. uri
otvoritev prvega rolkarskega parka na Dolenjskem - demonstracija na poligonu Metalles Radeče organizator TVD Partizan Mirna - pred TVD Partizan na Mirni
od ponedeljka, 04. junija do ponedeljka, 11. junija od 9. do 17. ure
likovna razstava "Upodobitev mirnskih znamenitostih" učenci OŠ Mirna -v OŠ Mirna
petek, 8. junija ob 19. uri
košarka (trojice) ulična košarka organizator TVD Partizan Mirna jurček pivovarne Union - na igrišču pred osnovno šolo na Mirni
torek, 5. junija ob 14. uri
ekipno prvenstvo Mirne v šahu organizator Društvo upokojencev Mirna
sobota, 9. junija ob 19. uri
kulturno zabavni večer animator Lojze Podboj z ansamblom Rubin tudi gostinska ponudba -v prostorih PC Mercator (plato in dvorana)
nedelja, 10. junija ob 9. uri
pokalna tekma v streljanju na glinaste golobe organizator LD Mirna - na strelišču LD Mirna v Zapužah
nedelja, 10. junija ob 11. uri
kolesarjenje po obrobju krajevne skupnosti Mirna organizator TVD Partizan Mirna - zbor pred OŠ Mirna
nedelja, 10. junija ob 15. uri
družabno veselo popolne s pevko NUŠO DERENDO in ansamblom Elappy hour pri lovski koči v Zapužah
i MIRNA

*36
VLJUDNO VABLJENI! S
Organizacijski odbor sveta KS Mirna