List 22. Tecaj XLI. i ■ - « Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.. po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Zgubljam 30. maja 1883. Ob s © g : Kako pokoncevati predenico. O mlekarstvu ekaj pridelovanje. (Dalje.) » JM % • -V {rf W 'fr + : • v ■■ » « • .i« v, . fjl^' 'A i. « . '»j * 4 V*» r f. , Tu -T» / s _ : v V' r » •■i •<■ ■ svojimi volilci in volilni shod. Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) Važnost krmnih rastlin za kmetijstvo in njih Dr. Poklukar pred dopisi. Novičar. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Naši Gospodarske stvari. Kako pokoncevati predenico. Deželni zakonik kranjski od dne 15. maja t. 1. razglaša sledeči poduk k deželni postavi o zatiranji prede- nice in druzega plevela: Ukaz c. k. deželnega predsednika na Kranjskem z 2Q. aprila 1883. 1., št. 480 pr., k deželnemu zakonu za Kranjsko z 11. februarja 1883. L, obsezajoe poučilo, kako je zvrševati v §. 1. tega zakona ukazano zatiranje prédenice. Zvršujé §. 4. deželnega zakona za Kranjsko z 11. februarja 1883. 1. (dež. zak. št. 10), se na podlagi razpisov c. kr. poljedelskega ministerstva s 14. februarja 1883. L, št. 2075, in 2. marcija 1883. 1., št. 2664, dogovorno z deželnim odborom o tem, kako je zvrševati v §. 1. navedenega zakona ukazano zatiranje prédenice, izdaje naslednje poučilo: Da se deteljna prédenica in druge ž njo sorodne prédenice zatró do célega, tako da nič več ne rastó, treba je dobro pomniti, da, če se prédenica ovija tudi samo vrhu zemlje rastočih rastlinskih delov, vendar se vleče prav blizu tal ter se drži rastlin. Kjer je zatreti prédenico na preletovalnih (večletnih) rastlinah, na pr. na detelji, po travnikih in pašnikih itd., tam je najbolje, da se vse opredene rastline pokosé prav trdo ob tleh, ali, kar je še bolje, da se rastline pokosé, zemlja pa potem okoplje s sekalom ali plosnato motiko, tako da se z rastlino vred tudi mala plast prsti strani vzame, da se tedaj opravi tisto delo, katero vrši vrtnar, kedar na pr. póta čedi od plevela. Pri tem je neobhodno potrebno, da se pri zatiranji poseže blizo 2' čez tisti zemeljski kos, katerega je prédenica vidno opredla, ker prédenica vselej razteza posamezne niti, ki se vlečejo po tleh med rastlinami ter prédenico iz nova zaplodé, ako se ne ravná po navedenem načinu. Kedar se pokošena prédenica spravlja s polja s tem namenom, da bi se, kar je najbolje, sežgala, treba je ravno tako paziti na to, da se je nič po polji ne poizgubi; kajti vsako steblo prédenice more zaploditi novo prédenico, ki opřede nov kos zemlje. Da se mora prédenica zatirati, predno začne seme delati, to se ume samo ob sebi ter odgovarja tudi zmislu zakona. Okopavanje s predenico opredenih rastlin ima to veliko korist, da redilne rastline, na pr. detelja, iz nova poženó, in da se polje popolnem zaraste. Vendar se to okopavanje navadno izplača samo tam , kjer od préde-nif - opředeni zemeljski kosovi niso preveliki. * iljtsr se na obnovljenje rastlin ne polaga nobena vrednost, tam se prédenica more zatreti na raznovrstne načine, kateri imajo vsi to skupno lastnost, da se s prédenico uničijo tudi redilne rastline. Najpriprostejši način je ta, da se opredene rastline, in sicer spet do blizu 2' čez vidno mejo predenice pokosé, da se prédenica s polja spravi, in potem opředeni zemeljski kos precéj globoko prekoplje; na to se more prostor iz nova zasejati, na pr. s hitrorastočo travo. More se uporabiti tudi žveplena kislina, železni vitrijol i. t. d., s čemer se prédenica z rastlinami vred uniči ter potem vse skupaj zakoplje. V nekaterih krajih po opredenih kosovih nanosijo slame ter jo zažgó, pri čemer se tudi rastline uničijo; tudi tu je potem zemljo prekopati, kajti, da bi rastline iz nova pognale, tega ni za gotovo pričakovati. Ako je polje uže popolnem s prédenico opředeno, potem se navedenih pripomočkov, ker so predragi, ni možno posluževati; ampak potem se more poskusiti, če je možno polje rešiti s tem, da ga ovce do dobrega po-pasó, in ako tudi to nič ne pomaga, potem ni druzega pripomočka, kakor njivo na novo preorati. Kedar je zatreti prédenico na enoletnih rastlinah, na pr. prédenico na lánu (cuscuta spilinum) ali prédenico na grášici (cuscuta curopia), tedaj zadostuje, da se opredene rastline iz zemlje porujejo in uničijo, da prédenica ne more semena dozoriti. O tej priliki se zemljiškim posestnikom, uživalcem in najemnikom še priporoča, da naj sejejo predenice prosto seme, posebno deteljske prédenice prosto de-teljno seme. mlekarstvu nekaj (Dalje.) tane ali mleka. Zadnji obris kaže pinjo deloma prekuc-njeno s snetim pokrovom in izvzetim vretenom, vidi se tudi ena na notranjo steno dožič pribitih lopat. Danes si hočemo ogledati bolj na drobno drugo tako imenovano „Holsteinsko pinjo", na prodaj pri A. Pfanhauser-ji na Dunaji, IX. Maximilian- platz Nr. 10. Gospod Pfanhauser, ki izdeluje in prodaja vsakovrstno mlekarsko orodje in stroje, pa tudi mnogo dru- zega pri živinoreji in kmetijstvu potrebnih reči, obljubil je letos ob času 6001etnice pri razstavi goveje živine razstaviti tudi svojih izdelkov in posebno tudi pinje, o katerih hočemo par besed danes spregovoriti. Culi smo, da se bode letos pri razstavi medlo na te pinje in tako se bode vsak kmetovalec lahko sam prepričal o pripravnosti pinj, na pr., koliko časa treba je, cla se vmede okusno surovo maslo iz p o m o 1 ž e-nega mleka. (Dalje prih.) m Važnost krmnih rastlin za kmetijstvo in njih pridelovanje. v Piše Fr. Z epic Da so krmne rastline nepobitne važnosti za dobro vspevanjekmetijstva, o tem gotovo nikdo ne dvomi; pa jih je vendar veliko, ki se ravno za te rastline zeló malo ali tudi popolnoma nič ne brigajo. Dokazov za to imamo pri nas Slovencih mnogo. sejejo naši kmetje pa tudi grajščaki Navadno ? y kateri bi morali biti izgled neizobraženemu ljudstvu Pinja Holsteinska je po koncu sto- deteljo na njive jako slabo obdelane in vse plevelne. ječ putrih, kateremu je vrhna končnica Tudi so mi znani kraji, kadar, ko posestniku njiva za- razdeljena v dve enaki polovici j ki pa voljo njegove zanikrnosti in lenobe več žitnih pridelkov imate na sredi tečaj za os od vretena roditi ne more, jo pusti za krmo (travo), da naj ona z dvema lopatama. Na dnu soda zno- dobro raste, čeravno je bil prepričan, da so poprej žita traj sred druge končnice vdelan je drug okopavine i. ; jako slabo vspevale, da tedaj zavoljo železen tečaj, toda tako, da spodnja zmolzene zemlje tudi trava ne bode mogla dobro rasti. putrihova končnica ostane cela. Zno Koliko je še pri nas travnikov, kateri bi se lahko traj putriha pribiti ste druga drugi na- z malimi stroški popravili, to je, ako so preveč mokri sproti dve lopati, podobni onima na izsušili, pri druzih, ki so preveč suhi in tudi izmolzeni vretenu, pa se ve da tako, da se vre- lahko pognojili, ako bi potočič, kateri ob travniku teče ? » teno ne zadeva v nji. ? v jesenskem in spomladanskem času na travnik na- Os vřetenová železna za dobrega peljali in bi tako polovico sena več pridelali s prav pol palca debela toliko moli izven po- malim trudom. krova putrihovega, da se lahko z vso roko priine in z Samo ob sebi se razumeva, da na svetu vsega železno na vzgor premakljivo puško spravi v trdno zvezo napačnega na enkrat ne moremo odpraviti, najmanje z vrtilno pripravo pritrjeno na zgornjem delu odra katerega sredi je putrih obešen 5 na v druge tečaje z osjo pa pri kmetijstvu; vendar se moramo truditi in vsaj k,*™ j- -----------, „v,v,«,tlv, ~ v/ojv,, dobro voljo pokazati, ker nas od vseh strani nadloge pritrjeno na vnanji strani putrihovih dožic, tako, da se tlačijo, da vsaj začnemo vzroke teh nadlog preiskavati lahko prekucne, izprazni, snaži in suši, kakor je zgoraj in ne vedno in vedno tožiti in stokati, da se oproštena vřetenová os in odpet kavelj, kateri je vrh nam slabo godi, akoravno smo si veči del teh nadlog putriha zapet va-nj na enem v oder pripet na drugem sami krivi. Ravnajmo se po pregovoru: „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal !" Izmed štirih tukaj dodanih obrisov Holsteinskih pinj Živinoreja je bila vedno v vseh časih in pri vseh kaže prvi veliko pinjo, katera se vrti ali s parom narodih glavni steber naprednemu kmetijstvu in dan« ali vodno močjo ali z živino in v kateri se vmede na danesje to še v veči meri. koncu. enkrat od 160 do 500 litrov smetane ali mleka drugi Žitne cene mesto da rastejo, ostajajo enake vuui u VAV/ VVU 11 \Jk\JV iJJULiV^t/c^LiV/ uu îuivau; J KJLL UL^l /LJllJll^j VjKjILKZ - lll^OUV U.tt> X C«0 UvJ j UOtajajV 011CLJ3LU obrisi kažejo ročne pinje, v katerih se vmede na en- ali pa še padajo, čeravno ljudstvo vedno več povživa krat po različnosti velikosti po 30 do 125 litrov sme- in porabi. Vzrok temu so dobra prometna pota (ceste), 171 to je železnice in parobrodi, ter tako lahko z malimi stroški dohaja žito iz mlade in rodovitne Amerike in kadar je hud mraz, bi se ji voda v hlev prinašala, da bi se malo ogrela, gonijo živino na potok ali na korito ogromne južne Rusije. Tako se žitne cene ne ravnajo kjer mora izpod ledů vodo srbati ter si na ta način več po naših domačih pridelkih, ampak po Ameriki in želodec prehladi Rusij Iz tega lahko razvidimo in sklepamo, da se jajo j od koder potem razne bolezni priha v • • à m A • ^ * pridelovanje žita v veliki množini več ne izplačuje, mestu več govorili snažnosti živme m krmenji bodemo na drugem ker so stroški preveliki, a cena prenizka Iz hleva moremo samo takrat gotov in dober do Drugačne so razmere pri živini. Cene naše do- h°dek dobivati, ako živino vse leto dobro hranimo kopito, da bi mače živine, kakor tudi njih pridelki (produkti) razne — Vtwx T MHVV/ fJl v l li v/ YOC 1CIU Ul Tudi o tej zadevi moramo opustiti staro ovčje volne, katera je v ceni zadnjih 30 let gotovo za namreč z malo in slabo pičo mnogo živine redili. Kdor polovico padla, v prihodnje proti pavoli ne more kon- tako gospodari — namreč da več živine redi, nego je kurirati, so se pa zadnjih 30 let gotovo za polovico dobro prerediti more, in da mora krmo spomladi često- povikšale Dobro se še spominjam, da so Gorenjci krat drago kupovati ta gotovo ne bode dobival prodajali krave okolo leta 1852. do 1856. in to lepše po 30 do 40 prodajajo po 80 do 100 gld goldinarjev, katere naj stega dohodka od živine. Kdor hoče tedaj velike in se dan danes gotove dohodke dobivati od živine, mora se truditi in tudi še draže. Nadalje gledati, da doma dovoljno množino dobre krme pridela se njih pridelki, kakor meso, mleko, maslo, puter i. t. d. Zavoljo tega hočem tukej glavne krmne rastline napisati vedno dražé bivali Koliko veči dohodek pa bi še lahko od mleka do (Dalje prihodnjič.) i ako bi znali (večkrat tudi, ako bi hoteli) pi nas surovo maslo (puter) in sir umno (pravilno, raci jonalno) izdelovati, kakor to delajo Švicai sever Nemci, Danci, Švedi, kakor tudi mnogi bolji posestniki na Českem i. t Dobro in drugo prednost za posestnika. Vsakemu častitih bralcev „Novic" je dobro znano, da so obdelovalni stroški na enem in istem polji enaki, naj uže bo pridelek obilen Tehnično poročilo skrbno oskrbovanje živine ima tudi še projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. To poročilo je glavnemu odboi za obdelovanje močvirja predložil ali ne. Zavoljo tega se mor truditi, da dobimo Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. (Dalje.) VII. Švica. čim veči in gotov dohodek, da, ako obdelovalne stroške od dohodkov odbijemo, nam še kaj čistega ostane. Da pa to dosežemo, je edina pot izboljšanje ž ivin o- eje in krmnih rastlin, in da na ta način preostalo PO tem potoku 134 litrov vode Po ozemlji izpodnebne moče je zračunjeno, da od- Ce polje boljše obdelovati in gnojiti zamoremo ; tako mo- jo hočemo porabiti za namakanj v sekundi remo več žita, koi (blizo en oral 3 ? • o — o — j -XJ.X\j xr---■L-ii-vj.JAiAtÂXLviAj\j y aiui a turšice itd. na enem hektaru Dolinarjevim mlinom, morebiti pri hektom mora se struga pod pridelovati, kakor pitu na dveh, in imamo tudi gotovo lepši pridelek po starem ko- potem bi voda s padom Polj zajeziti 1000 uže pri hektom 16 zraven tega še pri živini veliko veči dohodek. Obde- spodaj stoječi trije mlini lovalni stroški so pa za polovico manjši VIIL dosegla. Poraba vode pa tirja, da se odškodujejo Nadalje se tudi držimo pravila, da ne gnojimo eni rastlini preveč, drugi pa nič, ampak boljše storimo, ako vsaki rastlini po potrebi gnojimo in bodemo na ta način polje vedno v pravi moči obdržali. Gradasčica. Po ozemlji Jzpodnebne moče je zračunjeno, da teče 288 litrov vode v 1 sekundi memo mlina „Pri peklu Iz malo navedenih primerov moremo uže lahko naPreJ- Ta .v°da bi se zamogla porabiti za namakanj razvideti, da se moramo dan danes poprijeti bolj umne se odkupi od sledečih 4 stavb pravica do vode 9 živinoreje izplača 9 kei se pri veliko manjšem trudu bolje tem naj bi se voda 7-va, kakor pa sejanje žita itd. Marsikateri zanikrni posestnik mi bo gotovo vgovarjal, da on in mnogi drugi zadosti živine redijo, pa vendar ne morejo shajati. Na to mu moram odgovoriti, da imajo morda še preveč živine, katere ne morejo dobro rediti, ker jim in speljala na polja pri hektom pri mostu ob hektom 15 čevalo ali ne Bi se 9 o tem za sedaj ni moja nalo , Po- vlovila to spla- govoriti. IX. Mali graben. manjka krmnih rastlin, in pridelke, kakor smo poprej daščice Ta ima samo nalogo, da odvaža najvišo vodo Gra omenili, tudi slabo izdelavajo. Navadno pri nas kmetje pozimi s slamo živino krmijo, ker jim primanjkuje sena in detelje, a mesto da jo razrežejo v rezanco, da bi jo živina lože jedla in prebavljala/navadno celo za jasli (lojtre) zbašejo ter si mislijo: „zoblji ali pogini !" Naši X. Glinsica. slovenski kmetje, razun Primorja, ki morajo nograde kopati, gnojiti itd., nimajo ob zimskèm času pod milim nebom druzega dela, kakor malo drv za leto pripraviti in kmetijsko orodje popraviti, tedaj menim, da jim še dovoljno časa ostaja za spavanje in pohajkovanje, ako bi za svoj naj veči zaklad nekoliko bolje skrbeli. Ta potok daje pri najmanjši višini tam, kjer teče pri Utiku čez pot, kacih 13 litrov vode, ki se lahko tukaj vlové in porabijo za namakanje spodej ležečih novim jarkom izsušenih travnikov. Ako se to zgodi 9 z mora se poprej Kolezijski mlin za to izgubo vode od 9 škodovati XI. Podpečki kanal. Živina se mora tudi čistiti ker kakor pregovor K' . X , w«/*«*, ivcx, ivajvui yicguvui u puieinin mesečin je votle, ki ic pravi: „fenaznost je polovica hrane." Kaka pa je ta za tamakanje, tako malo, da se mora poletnih mesecih je vode, ki je na razpolaganje snažnost po naših hlevih! Hlevi so zabuhli, polni paj • s 1 --------- ---- ' — — — » » * UlVV/UUil^ Javili cevin in druge nesnage, živina blatna do križa paja se tudi zeló neredno. Namesto da v zimskem času izvedel 9 kakor sem po na pr. pri Jak. Petričevem mlinu voda 12 ur na ; zapreti, ako se hoče pol ure mleti. Tu govoriti o pripravah za namakanje toraj ne more 172 i XII. Sv. Lovrenca kanal XXVI. Cornov kanal. je sedaj le izsuševalni jarek. XIII. Dolgi graben. XIV. Sv. Ivana kanal. XV. To- mišeljski kanal. Po teh jarkih tekó sedaj oni studenci v Ljubljanico, ki izvirajo ob cesti pri znožji Krima. Sedaj se pa ne Kakor sem uže poprej omenil, naj se ta kanal porabi posebno za nabiranje in odpeljavo globoko stoječih izpodtalnih vod; tedaj nikakor ni za namakanje. XX Vil. Zor niča. more še reči, da bodo ti studenci po znižanji najviše vode še tako izdatni, da bi se splačala naprava jarkov Poleti teče po njej vsako sekundo samo kacih i litrov vode, ki se zamore porabiti pod tržaško državno za namakanje; še po dokončanem izsušenji in izko- cesto panji šote naj bi se delale potrebne studije. XXVIII. Bevški kanal. XXIX. Loški kanal. v X VI. Ctirnov kanal. Ta kanal je poleti popolnem suh, ker se voda njegova poizgubí v nasipinah Iške; zato ni nikakor sposoben za namakanje, in sicer toliko manj, ker koj v njegovem začetku spodnja zemlja zeló globoko leži ; voda ki bi se morebiti iz Iške pod Igom naravnost dalje napeljala, zgubila bi se v globokem močvirji. Oba sta samo globoko ležeča izsuševalna jarka odvažvata izpodtalne vode. * ki XXX. Dragomirški kanal. j Ker se koj pod tržaško cesto spodnja zemlja po- niža , zato se voda rabiti. dragomirškega kanala ne more po- X VIL Zidarjev kanal. XXXI Goriški kanal. XXXII. Lukovški kanal. Oba sta samo odvodna jarka Cornovega kanala Tudi tukaj bi se moral odkupiti pad mlinskega po- zato se smeta porabiti le za izsušenje toka in napraviti kacih 1400 m. dolg, vododržen jarek čez oni kraj, kjer leži spodnja zemlja pregloboko; zato tudi pri tem kanalu odsvetujem, da bi se porabil za namakanje. XXXIII. Drobentinka ima poleti le zeló malo vode. XVIII; Farjevec. XIX. Lozca. XXXIV. Radna. Oba jarka sta izsuševalna kanala in odvažvata iz podtalne vode, ki pridejo iz Iške. vode Po tem studencu se odteka poleti kacih 18 litrov se lahko prav dobro porabili za namakanje ki k , *'vř V / XX. Zelimljica. zemljišča, ki leži med tržaško državno cesto in južno železnico. Temu popisovanju ozemlja, ki se bode namakalo, Ta potok se lahko porabi za namakanje, in sicer pridenem še nekaj podatkov o množini izpodnebne moče spodnja voda obeh mlinov brez odkupa vodnega pada, na opazovalni postaji ljubljanski. ako se potok pod mlinom „Pod Smoligajem* odpelje na prej. Pri najmanjšem pritoku se sme računiti na kacih Kakor kažejo podatki, koje so sestavili veščaki 87 litrov vode. Kanal za namakanje bi dosegel nekako dolg biti njive i hektom. 44, toraj bi moral blizo 900 metrov XXI. Stroj ano v a voda. Ker spodnja zemlja pregloboko leži, se ta potok ne more porabiti za namakanje. XXII. Skofeljica. Na razpolago nam stoji sicer 132 litrov vode, ki tekó memo Ančičevega mlina, vendar bi se ta precejšnja svota vode težko porabiti dala za namakauje, ker leži svet, kakor kaže podolžni profil, v prvi tretjini previsoko , v drugi pa je spodnja zemlja prenizka in bi se moral kopati vododržen, tedaj jako drag kanal, kar bi pač ne stalo v pravi razmeri z dobičkom, ki ga hočemo doseči. 1880., znaša : a) poprečna množina izpodnebne moče ali deževine (enega) leta .... 1438 b) največa množina vsakoletne izpod- nebne moče (leta 1855) .... 2183 c) najmanjša množina vsakoletne izpod- nebne moče (leta 1865) .... 817 d) mesečna izpodnebna moča poprek . 120 e) njena največa množina (1855) . . 182 f) njena najmanjša množina (1865) 68 g) poprečna množina izpodnebne moče meseca aprila........ 67 h) in mesecev maja, junija, julija, av- 127 i) slednjič meseca septembra . . . 138 mm. v 17 n 17 17 n XXIII. Priproščica. » 77 Ta sestava nam kaže, da za sedaj ljubljansko močvirje nima nikakoršnega pomanjkanja mokrote, in da naj bi se z namakanjem še le tedaj začelo, ko bode za to nastala potreba vsled spremembe razmer na zemljišči ali vsled predrugačenja klimatičnih razmer. Ta čas spoznati in potem tudi čuvati, da se med tem ne bodo razmere padov vode pri jezovih spreme- Ta kanal daje v poletenskih mesecih pri mlinu v 'm namakanju škodovale, ali ga celó zabranile, to Orlah tako malo vode, da jo je treba počasi loviti, ako bode na vsak način hvaležna naloga odbora za obdelo- se hoče tu in tam mleti; zato ni porabiti za namakanje, vanje močvirja. (Konec prihodnjič.) XXIV. Zgornji Golevec. XXV. Spodnji Golevec. Ta dva kanala nimata nepretrganega pritoka vode in sta samo izsuševalna jarka. Dr. Poklukar pred svojimi volilci in volilni shod. Iz Kamnika 27. maja. — Za danes popoludne % 7. uro sklical je naš velezasluženi župan gosp. dr. Samec volilce kamniškega mesta v posvetovanje in pa, da jim njihov državni poslanec dr. Poklukar poroča o svojem delovanji v državnem zboru. Krog 7. ure pričel je gospod župan dr. Samec zborovanje s pozdravom prišlih in s prošnjo, da si za to zborovanje zberó predsednika, za katerega jim priporoči navzočega deželnega poslanca dr. Karola vit. Bleiweis a. Potem, ko je bil ta soglasno za predsednika sprejet, dá besedo najprej državnemu poslancu dr. Poklukarju, kateri je potem v skoro uro trajajočem govoru poročal o svojem delovanji v državnem zboru in o delovanji državnega zbora sploh. Primerjaje sedanje ude ministerstva z onimi od leta 1879. povdarjal je velik napredek, ker zdaj vsaj načeloma stojé vsi ministri na strani večine državnega zbora, ako se izvzame naučni minister baron Conrad, kateri je sicer to in ono storil v duhu in po željah desnice, tudi nekaj storil za narodno enakopravnost v srednjih šolah na Kranjskem, kateri se nam je pa sicer pokazal v srcu nasprotnega pustivši nam ves čas nasprotni deželni šolski svèt, razžaljivo odbijavši resolucijo dr. Tonkli-a, da naj se tudi na slovenskem Štajarskem, slovenskem Koroškem in Primorskem v učiteljskih izobra-ževališčih in srednjih šolah vpeljejo enake naredbe gledé slovenščine, kakoršne so vpeljane na Kranjskem. Znana je tudi naučnega ministra naredba o redu preskušenj na českem vseučilišči v Pragi. Sicer skazalo se je ministerstvo v obče prijazno izrekoma v tem, da je bil za deželnega predsednika imenovan občeljubljeni gospod Andrej Winkler, Slovencem pa tudi Nemcem v deželi pravičen, sploh pa za blagor dežele tako goreč, tako spreten in nevtrud-ljiv, kakoršnega naša dežela še ni imela. Tudi za enakopravnost slovenščine pri sodnijah po-tezal se je prav odločno in z velikim, akoravno dozdaj še ne s popolnim vspehom minister Pražak, in povod za to dobil je ravno iz Kamnika. Bolj pomenljivi, kot ravno omenjeni vspehi, pa so vspehi sedanjega zbora večine in vlade na polji gospodarskem; prav vspešni so posebno pri državnem gospodarstvu. Znano je, v kakošnem stanu je državno gospodarstvo pustila nasprotna stranka, po pravici imenovana „Verwaltungsraths-Parthei" ; vsem je še v živem spominu denarni polom 1. 1873. Za strankarske namene trosil se je poprej denar v vseh oblikah, primanjkljeji v državnem gospodarstvu bili so velikanski, leto za letom najemala so se velikanska državna posojila, toda zdihovajo-čega trgovca, pa z bremeni pr oblož enega obrtnika in kmeta spominjal se ni nihče. Sedanja večina državnega zbora zapustila je ona stara pota, in delala je do zdaj z vso močjo, pa tudi z dobrim vspehom na to , v red spraviti državno gospodarstvo, vse redne državne potrebščine pokrivati z rednimi dohodki in tako kar prej, vendar pa ne na enkrat, odpraviti do zdaj pri našem državnem gospodarstvu uže redni primanjkljej, vendar pa zraven tega skrbeti, da se podpirajo in oživljajo viri državnih dohodkov, viri blagostanja državljanov vseh vrst, fabrikantov, trgovcev, obrtnikov in kmetov. Po tej poti hodila je vspešno večina državnega zbora. Primanjkljej državni, poprej navaden od 30 do 60 milijonov, skrčil se je dejansko za tekoče leto na 16 milijonov, katere si je denarni minister Dunajevski priskrbel s prav ugodnimi pogoji pred malo dnevi ; pa tudi tega posojila treba je bilo za izredne gospodarsko-rodo-vitne izdatke, v prvi vrsti za železnice predarelsko, ga-liško itd., katere so bolj ali manj važne in zeló pomenljive deloma za trgovino, deloma za brambo vse države. Se ve da se je pri skrbi za ravnotežje v državnem gospodarstvu moralo segati tudi po deloma novih, deloma viših davkih; davki pa so, naj si jih ogleduje človek od katere strani koli, zmiraj neprijetna, akoravno potrebna reč. Večina državnega zbora trudila se je tedaj in v nji davkarski odsek, katerega ud sem tudi jaz, skleniti davke, ki vsaj niso pretežko prenašati, in ozirala se je v prvi vrsti na vžitninske davke, na uvožnino ali col na kavo in druge, deloma ne ravno neobhodno potrebne reči, deloma pa na take pridelke in izdelke, kateri v kupčiji škodujejo našim domačim izdelkom in pridelkom. In skušnja je pokazala, da so se te vrste davki dobro obnesli, ker država dobiva iz njih lepo svoto 14 in več milijonov na leto, in pri tem so poglavito zadeti pridelki, na pr. kava, ki se pa memo prej celó nič ni podražila, druge reči pa prav malo. Davkarski odsek prejel je v posvetovanje še lepo vrsto druzih zdaj še ne rešenih postav o novih davkih, in o teh danes kaj odločnega ne morem zagotovljati ; eno pa lahko uže danes izrečem, da po dosedanjih pogovorih davkarskega odseka, da se pri takih postavah ne bode prehitel, da ne bode sklepal ničesar, dokler se ne prepriča, da so davki sami na sebi in za prizadete kroge znosljivi; to so uže zdaj izrečeni nameni davkarskega odseka. — Tudi vravnava zemljišnega davka rešila se je med tem, tudi z mojo pripomočjo, prav ugodno za vso kranjsko deželo sploh, izrekoma za okraj kamniški, v katerem se je več kot tretjini vseh občin zemljišni davek za 40 in več odstotkov zmanjšal. Pa tudi vsi drugi okraji dežele razun ljubljanske okolice imajo okroglo za 30 kraje, pri goldinarji nižji zemljišni davek. — V vsi državi pa je svota zemljišnega davka ostala stara — za nekaj let celó niža memo prej, — tako da sme naš kmetovalec zadovoljen biti. Skrbelo se je pa tudi za trgovca in obrtnika, za obrtnika izrekoma z deloma sprejeto novo obrtnijsko postavo, katera ima namen, izučene in pridne obrtnike varovati divje konkurence in velikega kapitala ; o tej zadevi mogel bi Vam tukaj navzoč, izredno marljiv ud obrtnijsitega odseka, moj tovariš gospod poslanec Klun pripovedovati cele dini. Dalje so obrtnijstvu na korist vse one zgoraj omenjene naredbe, po katerih se obtežuje uvažanje tujih izdelkov po uvožnini. Na kmetijstvo najvažnejši del gospodarskega življenja v naši državi obračala je večina državnega zbora zasluženo posebno pozornost. V prvi vrsti varovalo se je z davki hudo obloženo kmetijstvo uže pri odločevanji glavne svote zemljišnega davka s tem, da je kljub velikemu zvikšanju čistega dohodka vseh zemljišč svota vsega davka ostala nespremenjena s 37 in pol milijona goldinarjev, odstotki davka so se potem znižali, in v onih krajih, v katerih se je nov zemljišni davek, kakor na Štajarskem, Gornje-Avstrijskem in Niže-Avstrijskem, Tirolskem, Moravském 194 in Gališkem zdaj povikšal, ima povikšanje nastopiti polagoma v nekaj letih, tako, da zdaj dohaja samo 34 do 35 milijonov tega davka namesto odločenih 37% milij. Tudi vpeljana uvožnina na tujo živino in kmetijske pridelke pride na dobro domačemu kmetijstvu. Sklenile so se pa tudi posebne za kmetijstvo koristne nove postave, med temi omenjam samo v zadnjih dneh ravno pretrganega zasedanja sklenjeno postavo o skladanji zemljišč, katera ima posebno važnost za našo deželo s tako na drobno razkosanimi zemljišči, kakor se nahaja Ji večemu še v Istri in Dalmaciji. Prej, kakor se bo mogla izvrševati ta postava, morali bodo sicer skleniti še posamezne, njihovemu področju prihranjene na-drobnosti v posebnih deželnih postavah, tudi bo treba izgledno in mnogo poduka, ker skladanje mora skleniti prostovoljno večina dotičnih posestnikov, toda srečna bode vsaka občina, v kateri se bodo razkosana zemljišča zložila, in nastala zopet, kakor so v druzih deželah še, veča in skup ležeča posestva, katera se laglje in ceneje obdeljujejo. Še druga za našo deželo zeló pomenljiva postava, za katero smo v deželnem zboru in v zborih kmetijske družbe in v shodih kmetovalcev na Dunaji veliko let prosili: postava zoper pokonča va nje zar ubijenih zemljišč bila je zadnji dan letošnjega zasedanja s prijazno podporo ministra Pražaka, poročevalca dr. Madejskija in vsled mojega prizadevanja sprejeta nespremenjena po sklepu gosposke zbornice, akoravno je dotični odsek v svojem poročilu zopet priporočal ne ravno pomenljivo premeinbo memo sklepa gosposke zbornice. Pričakovati smemo tedaj po zagotovilu pravosodnega ministra vsaki dan, da se po najvišem potrjenji razglasi omenjena postava in ž njo vrata zapro barbarskim grozovitostim, katere so se do zdaj godila pri gozdnem in sadnem drevji, pri poslopjih in vsakovrstnih zgradbah zarubljenih zemljišč. Razmere med strankami državnega zbora ostale so skoraj enake do zadnjega; nadomestilne volitve v českem velikem posestvu preslikale so se sicer vse na korist tamošnje narodno-kouservativne stranke, vsi drugi okraji pa so tudi pri namestilnih volitvah v splošnem zmiraj volili zopet prejšnjemu enakomislečega naslednika. — Boj med strankama bil je pri vsakem važnejšem predlogu hud, napadi manjšine zoper večino in vlado skoraj brez izjeme strastni, deloma ljuti. Pričel se je boj pri adresni debati, ponavljal pri budgetnih obravnavah, pre-naredbah volilnega reda, in s posebno zaupnostjo segla je levica zborniška letos po umazani dogodbi gališkega poslanca Kaminskega. — Misleča, da se je pri tej dogodbi uradnikov kedo ali celó kateri ministrov kaj spozabil, zahtevala in dosegla je levica zborniška strogo preiskavo po posebni izmed poslancev izvoljeni komisiji. Večina zborova pritrdila je strogi preiskavi, toda ni čakala njenega izida, temveč sama takoj izključila gališka poslanca Kaminski-a in dr. Wolski-a, kakor hitro bilo je gotovo, da nista brez madeža, kakor zahteva častno mesto poslanca. — Vršila se je potem poleg sodnijske tudi preiskava zborniške komisije, toda prav kmalu se je pokazalo , da je pri vsi tej dogodbi ministerstvo in tudi vsi uradniki brez madeža; na dan pa je prišla marsikatera časnikarska skrivnost, katera je bila napadajoči levičarski manjšini prav zeió neprijetna, in to je vzrok, da je o Kaminski-evi dogodbi zdaj vse tiho; splavala je po vodi, dokazavši, da so sedanji vladi po-poluem tuja nekdanja načela pri oddajanji železnic. Zadnji veliki napad poskusila pa je levica pri pre- uaredbi državne postave za ljudske šole. Ta postava namerava polajšave gledé časa poduče-vanja za učence, polajšave gledé stroškov za šole, in sega tudi na versko polje, ker izrekoma zaukazuje poduk v veronauku, pa tudi določuje, da mora vsak vodja ljudske šole izkazati zmožnost, podučevati v veronauku one vere, katere je večina učencev dotične šole. Ker se je ta postava smatrala za izpolnenje želj nemških konservativcev in ne spada v vrsto onih državnih vprašanj, za katera se tudi najviši krogi naravnost zanimajo, zanašali so se kolovodje levice, da bodo ž njo tudi vsi sicer ne tako zanesljivi udje Coroninijevega kluba. — Ker postava naglaša tudi versko vprašanje, nadejali so se levičarji podpore Mladočehov in tudi ne-kterih Mlado-Galicijanov, in resneje levičarjem pridružil eden Mladočeh, in umaknil se je glasovanju eden Mlado-Galicijan, in pri konečnem glasovanji bila je res levica navzoča vsa razun bolnega Hoferja, nasproti pa od desnice ni bilo navzočih štirih Dalmatinov, ki so se deloma še kujali, deloma pa so bili, kakor tudi pet druzih desničarjev ali po bolezni ali drugače zadržani. Desnica je tedaj pogrešala 9 svojih poslancev, eden glasoval je z levico in tako je bila šolska postava po nepretrganem štirnajstdnevnem strastnem boji v tretjem branji sprejeta samo z večino treh glasov. — Da je levičarjem spodletel tudi ta, dobro osnovan in strastno izvrševan napad, spravilo jih je skoraj ob pamet; koj po pretrga-nem zborovanji sklicali so v Linz véliki shod nemškega „Schulvereina" in začeli so oznanovati tam somišljencem svojim ožjo zvezo z nemško državo, zvezo tako ozko, da bi morala naša država nehati biti ne le velika, temveč tudi samostojna država; prijeli so se tedaj Sturm in tam navzoči somišljenci znane zastave Schonererja. Pa tudi vlada se ta pot ni mudila levici dati jasnega in odločnega odgovora, prvič s tem, da je bila šolska postava v nenavadno kratkem času — malo dni po sprejetji v zbornici poslancev — potrjena in razglašena; daljni odgovor vladin bil je razpust češkega deželnega zbora, glavnega gnjezda narodnega hujskanja in fakcijoznega nasprotovanja; konečno pa je bilo videti, da je predolgo odlašani razpust našega kranjskega deželnega zbora na zadnje tudi pospeševalo nekoliko strastno postopanje levice. Naš deželni zbor je tedaj — sicer po dolgih šestih letih — vendar-le razpuščen, in prilika bo tudi Vam dana, izbrati si skupaj z Radoljico in Tržičem svojega poslanca, o čegar volitvi se imate zdaj pogovoriti. Jaz Vam v tej zadevi priporočam samo eno : Izvolite si zanesljivega narodnjaka, moža, kateri vživa Vaše zaupanje in s katerim pri volitvah zmagamo najbolj goto v o." Ko je dr. Poklukar s temi besedami sklenil svoj govor, vpraša predsednik dr. Bleiweis, ali želi še kdo govoriti k tej točki, in oglasil se je gospod župan dr. Samec ter spregovoril tako-le: „Iz ravno slišanega poročila prepričali smo se lahko, da smo si za svojega državnega poslanca izbrali pravega zastopnika, zato predlagam: da mu izrečemo našo zahvalo in popolno zaupanje." Ko se dalje ni oglasil nihče več k besedi, glasovalo se je o tem predlogu in bil je sprejet soglasno z navdušenimi „d obr o"-k lici. Po tem sledil je razgovor zarad kandidature v deželni zbor. 175 Spomini Toda ne le veriga sv. Petra, ampak še druga zna menitost vabi pogostno tujce v cerkev „S. Pietro in na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. vincoli". In to je marmeljnasti kip Mozesa, preslav Spisuje Jos. Levi eni k. nega umetnika Mihelangela umotvor, kateri izdelek občuduje ves omikani svet. Papež Julij II., v vseh svojih (Dalje.) početjih velik in mogočen ? želel minek dati izgotovit sam še v življenji je svoj grobni spo , in sicer po Po skončani slovesnosti pri sv. Klemenu podalo se zgor imenovanem Mihelangelu, katerega šteje zgodovina nas je več so-romarjev gor na bližnji lateranski trg. med naj veče in najbolj sloveče kiparje vseh časov Obiskali smo še enkrat sv. Stopnice, in kot v slovo Kako orjaške velikosti bi bil moral biti ta grobni opravili ondi svojo pobožnost. Pač srečen je, komur je spominek, spričuje nam uže to, ker je zgor imenovani dano, priti večkrat na ta sloveči kraj ! Od tod podali umetnik bival celih osem mesecev edino le v kamnolo smo se nazaj do bazilike sv. Klemena, ondi vkrenili v mih kararskih (Carrara), in vodil ondi sam delo, ko v stransko ulico, ki pelje skoz prijetne vrte, kmalu prišli so se vsekavali orjaški kamni za razne kipe projekti- .................ranega spominka. Obris le-ta hrani se sicer še zdai • i i t v v cesto, zvano „Via S. Pietro in vincoli", konec nje pa dospeli do prezale cerkve enacega imena, po našem m zamogel bi govoriti o njem bolj natančno 7 Pa imenovana: ;;Pri sv. Petra verigah". Kaj pa, da ogle čemu se muditi pri neizpeljanem predmetu! Le toliko dati smo si želeli tudi mi to lepo in znamenito sve- naj omenim, da je bil največ kriv papež Julii sam j I y y 1 • 1 i # 1 é • , * tisče. se velikanska ideja njegov grobni spominek da ni Apostoljsko dejanje pripoveduje, da je bil sv. Peter izvršila; preobkladal je namreč umetnika vedno z dru-V Jeruzalemu na povelje Herodeža vržen v ječo, ter gimi tehtnimi deli. Izmed osmerih kipov, ki bi bili sedejočem položaji) obdajati spominek za dnom, Mozes. Visok je nad tri vklenjen bil v dvojni verigi. Božji angelj sam oprostil je bil jetnika. Verigi ostali ste bili v ječi, ter varovani imeli otovljen je bil edino bili od prve krščanske občine v Jeruzalemu bila dobila v last, kot velik zaklad. J ki Je metre j m strokovnjaki imenujejo ga nepriličljiv in ne precenljiv umotvor. Kaj pak drugač, kot da smo si 5. stoletji (1. 436.) prinesla je cesarica Athenais tudi mi ogledali ta orjaški kip ! Voditelj izvoljenega Eudoksija, soproga cesarja Teodozija II. verigi v ljudstva božjega vpodobljen je govoreč Izraelom a ne --------J — ,--r--~ --0 _----------1 -- ---CJ o O w f v ^ M Jv JLUL (AVIULUL j CA/ ULVJ Carigrad. Eno je vložila ondi v nalašč za to prizidano Mozes kot najkrotkejši izmed ljudi, ki bi se žrtvoval sa-cerkev ; drugo pa je poslala v Rim hčeri Eudoksiji, mega sebe za svoj narod, ampak Mozes poln nevolj soprogi cesarja ValentinijanaIII. — Takrat (L 455.) je srda zarad omahljivosti, nespameti in nestanovitnosti izraelovega rodú. Kamniti postavski tabli pod pazduho vladal papež Leo I. s priimkom „Véliki". V navzoč nosti ljudstva priličil je to verigo z ono, v katero je držaje grabi z rokama v okrajnike zibljajoče kodraste bil vklenjen prvak aposteljnov v mamertinski ječi v brade. Glava s protijočim obličjem obrnj Rimu. In glej čudo! ko je papež verigi primaknil, združili ste se obe v eno. eno k drugi mu je ne- koliko po strani. Kdor pogleda kipu pazljivo v oči skoraj da ga spreleti nekak strah pred srdom in oči spomin na to čudovito dogodbo in za shranitev tanjem, ki govori iz njih. Izraz notranje nejevolj verige, posvečene po trpljenji prvaka aposteljnov, dala znati je na vsem truplu, na obleki cesarica Eudoksija pozidat prelepo cerkev, katero so eni imenovali evdoksinjska bazilika, drugi pa pri sv. Petra verigah. Papež Hadrijan I. obnovil je to svetišče . 722.; velike prenaredbe dal je izpeljat tudi papež Julij II., a za žnablih, mišicah z eno besedo: Mihelangelo vpodobil je Mozesa srditega ne pa moža polnega ljubezni in Bogu vdanega. Ni čudo, da se nahaja ob tem kipu pogostno toliko vidoželjnih ogledovalcev raznih stanov, zlasti pa umetnikov. » i 9 je kot kardinal imel naslov te cerkve. Sled pr Od te cerkve, ki stojí na precéj visokem kraji, na votnega svetišča zaznati je še zdaj ; vendar je okus novejših časov marsikaj pri njem spremenil in predrugačil. Cerkev je velika, prijazna, blišobno-svitla; 20 marmelj- potili smo se po raznih ulicah navzdol Foro Trajano ter dospeli na Zelo enako, kakor na „Piazza trg , del Popolo" stojite tudi tu okroglasti cerkvi blizo ena pri drug znano; druga pa se zove „Maria Loretto", in ker smo jo videli še odprto, stopili smo v njo. Bilo je uže blizo poludne ljudj Kmalu je prišel tudi cerkvenik prižigat k nekemu nastih stebrov deli jo v tri ladije. Verigo sv. Petra imajo navadno v zakristiji skrbno shranjeno; pokažejo pa na prošnjo častilcev vendar nek vedno radi, pustijo jim jo poljubiti, in jim dotaknejo ž njo tudi čelo. Vse to se zgodi bajé z nekako slovesnostjo. Brž ko ne je bila veriga ob času naše nazočnosti v Rimu ravno zarad tolikega števila tujih romarjev na velikem altarji v prelepi stekleni omarici v javno počešenje taKo razpostavljena, da smo jo lahko prav natanko videli in počastili. Dolga utegne biti kakih 5 čevljev, ima velike, podolgaste in močne roče (sklepe), na številu nek 33 ; _ na enem koncu je roč (sklep) vravnan tako, da se je ne bili storili tudi nič družeča strani) dve lepi Ime prve ni mi pa so prihajali vedno bolj v njo tarju sveče, kar nam je dalo pričakovati, da brala se bo vkljub pozne ure še sv. maša. In v resnici pričela se je ravno opoldan. Ker smo imeli čas, vdeležili smo se je tudi mi visoko kupijo kronano svetišče sem lahko toraj natanko pregledal, zraven pa si mislil, in si tudi v svoje zaznamke zapisal sledeče: „Nihče naj se ne čudi, da ima Rim toliko Svetnikov-rojakov. Ako bi zamogel s taško trdno prikleniti k zidu (steni); na drugem koncu pa sta dva velika pol-roča, vravnana za vklepanje okolo vratu, ali pa na pošev čez ramo in pod pazduho. Tako verigo sv. Petra, kakor tudi ono sv. Pavla kateri sem govoril pri popisu Št. Pavelske bazilike) so verniki imeli vedno v veliki časti. Za čase, ki so bili krščanski veri bolj prijazni, kakor so sedanji, so toliko cerkv o4-" ? kakor da so sozidali » ep o in nakrasili jih tako dragoceno in uže s tem zaslužili so si mnogi nebesa (Dalje prihodnjič.) u pre Naši dopisi. & verigi obeh apostoljskih prvakov nekoliko opilili, pilenje shranjevali v male zlate skledice, ter obdarovali ž njim cesarje in kralje, ki so se odlično in zaslužljivo potezali za cerkev Kristusovo. spodnje Idrije 18. maja. (Nekaj o naših čebelarjih in žalosten pogled v sredi vasi.) srednji Kanomlji so letos , akoravno je vedno bolj deževno kot lepo vreme dobili posestniki dne 29. aprila prvi čebelni roj in po- j 176 tem dne in maja pa pri več čebelarjih, kateri jih moravske okolice, meseca maja V praznična bodo meseca avgusta prodajali, kakor vsako leto. Kupec, in čarobno naravno lepoto je oblekel veseli majnik nas kateri prvi piide, pokupi bolj paniove uboge zemljane, podaril mnogobrojnih cvetlic, travnike modrih nevšečen Dne 30. aprila 1883. je bil v spodnji Idriji za več oživil in livade krasno ovenčal Tudi sadno drevje merila 3 sežnje « V iT--«J-----«J --- -----""" " ' «XWUUU v i viiuni. J. UUI UÍV^lUV VlXťYJ^Ž, íznajdenih mož, pa tudi nekaterim Idrijčanom bodi-si od naših prednamcev ali predunukov, bodi-si žalosten dan. Zakaj? Posekali so na sredi uže od nas samih zasajeno, nam je začelo veselo Trud nam no ti, ki najlepši kinč za faro, staro lipo, katera je na okoli upanje oživljati in precéj bogato jesen obetati 27 čevlja počez pa en seženj m opravilo, kar smo ga imeli z letošnjimi sadiči cvetje že doraslih plačuje s tem, da bodo 10 palcev. Stala je ta lipa kakor stara mati ravno na sredi vasi, ki jo je gledalo več rodov naših sprednikov jih letos vzgojujenrío, ob času prelepega maja brhko in bi jo bili lahko tudi naši nasledniki še gledali; kedar razcveteni po vrtih, v jeseni pa bogate pridelke našim je cvetela, bilo je veselo poslušati čebelice, katerih je potomcem donesli. Veliko smo si prizadevali pri na- obilo po cvetji bučalo; ali nemčurski nasprotniki jo nam proč spravili, ni je ne bo nobene take več i Bogu bodi potoženo, da je tukaj v Idrij taka da kar si naši nemčurski kolovodje izmislijo, morajo do gnati misij ? si uže znajo tako zvito pomagati da njih naprava obvelja. Tega pa zmoteni reveži ne pravljanji in kuhanji cepilne smole ali cepilnega voska, ali pravega in zaželjenega namena brez potrebnega poduka nismo zamogli doseči. Obrnili smo se na si. vredništvo „Novic", a ono, kakor vselej, nam je tudi zdaj svetovalo in podučilo, kako mora sadjerejec ravnati da doseže zaželjeni namen. i prvi vrsti gr prevdarijo in ne premislijo, da slabo delajo za nasled- hvala čast. narodnemu učitelju gosp. M. Rant nike da, če bi ga ljudstvo za župana izvolilo naši nasprotniki ne pridobili na svojo stran čajo dela osebno pri okrajni idrijski cesti tudi v Ni ga skoraj sedaj več moža v idrijskem okraji, Premu. On nam je celi članek v štev. 17 letošnjih bi ga potem „Novic" priobčil, da bi nas in vso domovino podučil To pri m Ako vzgojevanju sadnega drevj vnel. lepa ne kranjska dežela šteje sicer več národnih in za kmetijstvo bili prvega načelnika idrijskih okrajnih cest po zvijači vnetih učiteljev, a mladino do tako srečnega cilja pri- odstranili icixini, ui se gotovo naš presvitli cesar dne 15. ju- peijau, ji vzgojo saujoreje m aruzin siroK uze v mia po bolj ravni cesti v Idrijo pripeljal, bila bi nova dosti vcepiti, si malokdo izmed učiteljev prizadeva peljati vzgojo sadjoreje druzih strok uže v mla cesta narejena, kakoršno so bile „Novice kamniškega okraja 23. maja uže anile, kakor imenov Sloga in edinost le ondi kraljujete r f Vsem župan- kjer je mladina dobro podučena in v kmetijskih vedah da tisti stvom na Kranjskem je došla okrožnica od deželnega izurjena. Prav ima gosp. narodni učitelj odbora kranjskega dne 16. aprila t. 1. št. 2114, koliko gospodar si zamore v današnjih slabih in razburjenih občine vprihodnje smejo za vsak izdani živinski potni list računiti z odškodnino za tiskovino, namreč ne več lujejo m svoje posestvo umno obdelovati znajo časih pomagati, kjer eden za vse in vsi za enega de nego kraje ? rečeno: dva krajcarja To mi daje povod, da sem primoran v „Novicah" naznaniti, ako jih je volja sprejeti te moje vrstice in Fr ko ; da tudi Logatec 29. maja. (Poziv/) Ko so se 20. dne t m to apako deželni odbor kranjski ka vplivni in veljavni možje Notranjske v Postoj po sv tera zadene ne le župane, ampak tudi druge občane; tovali o kandidatih za deželni zbor, dogovarjali so se do zdaj so imele v tukajšnjem okraji občine to navado', jednem tu(*i 0 vsprejemu Nj. Veličanstva v Logatci, tamošnjima gospodoma županoma . Ta da so županu dovolile, da je smel zahtevati po sklepu Stvar prepustili občinskega odbora svoje plačilo, in sicer od vsakega *n slavnostnemu odboru, ki naj se v to svrho voli živinskega potnega lista po 6, nekateri tudi po 10 kr., osnoval se je 24. maja ter imel prvo svojo sejo 28. dne ker to je zadelo najbolj živinske prekupce (barantače), istega meseca, katere se je vdeležil i gospod c. kr ker v tukajšnjem okraji je malo županov, da bi imeli okrajni glavar Mahkot. Ukrenil je med drugim, da tem kaj druge tehtne plače, kakor od lova najemščino, da bi kakih 5 do 10 gld. in za 50 živinskih potnih listov dobili tudi 5 gold., vsaj to je marsikateremu znano, koliko je pisanja na okrajna glavarstva, koliko dela potov z okr potom povabi vsa županstva, društva zastopništva i rodbine i posamne osebe v Notranjski, da se v imenu slednje poklonijo Nj. Veličanstvu o prihodu v Logatec- . ka- Idrij ter se vdeležć velikanske ljudske slavnosti cesto , in vse to je župan dozdaj lože ter0 priredi slavnostni odbor v imenu Notranjcev gatci o priliki pohoda Nj. Veličanstva Notranjsko Spored. Lo kr potrpěl. To pa tudi vsak lahko verjame, da za živinskih potnih listov ne more nobeden izgotoviti drugače, da bo dobival še zraven nekaj letne plače, to bo pa mor plačati cela občina to je vsak posestnik kateri kaj davka plačuje, če prav nobenega potne ne potrebuje. lista b u j Nobene postave pa kranjska dežela tako ne potre " se zabranilo, pokončevati zarub kakor to da ena zemljišča, in te postave uže težko pričakujemo. Zdaj imajo kmetje to grdo navado, da, kakor je dražba razpisana, začne posestnik prodajati vse, kar se dá, uri zjutraj. Štirinajstega julija razsvetljava in sprevod z bakljami iz Dolenjega Logatca do c. kr. okrajnega glavarstva v Gorenji Logatec, katerega spremlja vojaška godba. Petnajstega julija: Budnica. Slovesni poklon dostojanstvenikov, županov, društev itd. Nj. Veličanstvu na kolodvoru logaškem ob 7. poslopje, sadno drevj po gozdih vse celó s koreni- nami porujejo. *) Kje je v stani, še kdaj^se človek ta- Logatci z asistenco kega čez 10 let ne bo na Kranjskem druzega kakor sama Slovesna sv. maša pri sv. Nikolaji v Dolenjem puščenega posestva postopiti! Če bo tako 5 orkestrom. mešani pevski zbor z vojaškim revščina. Kdor mi tega ne verjame, naj pride v tuhinjsko dolino, se bo pa sam prepričal, da sem resnico gatca ob 3. uri popoludne. pisal. Skupni obed, pri katerem svira vojaška godba. Poklon Nj. Veličanstvu o Njega odhodu iz Lo- ll. * Taka postava je zdaj uže potrj brž v velj po cesarji in stopi Vred. Ljudska veselica Pozdrav. Slavnostni govor. Petje in godba. v • vrsi se pod milim nebom. ill Ples in prosta zabava. Zvečer umetalni ognji, kresi itd dobro sredstvo spoznavanja zaupnih mož in porazům Posamne točke petj » godbe Ijeni vendar pa seje županom, kakor volilcem sploh ? zneje plesa določé se po- varovati, da si ne kupijo samo sladkih obljub, namesto resne delavnosti, in konečno volilci tudi ne smejo po Slavnostni odbor Dobrove, 26. maja. (Bralno društvo) naše imelo zabiti - -------j —.....-u— v— — —/ —------- ——, da popolno vsem nihče ne more biti po volji. preteklo nedeljo večji svoj shod, pri katerem je da morajo tedaj volilci poslušati drug druzega in se predsednik društva dr. P o kl u k pred vsem izrekel konečno zediniti a enega, sicer svojo zahvalo zbranim društvenikom za skazano mu dela v roke, v lastno škodo m m -m mm m — « ^ _ « ^ a . « 7 se nasprotnikom zaupanje in temu dodal obljubo, društvo podpirati po volilnih shodih) došla so nam poročila od več vsi svoji moči. Potem govoril je obširno o domačih in krajev, pa mislimo, da je boljše za stvar in za osebe tujih novicah zadnjega časa tedna, omenivši na kratko ako se take zadeve ne obešajo na veliki zvon, dokler politične dogodbe in gospodarske zadeve, takó, da so so še spremembe mogoče, in bi razglaševanje nikomur poslušalci prejeli s kratkimi besedami načrtane podobe ne koristilo iz ožje m širje domovine naše, pa tudi iz sosednih tujih dežel. Konečno sledil je splošen razgovor o domačih, občinskih in gospodarskih zadevah, in g. pred- ? večemu našim nasprotnikom (Gospod deželni predsednik Winkler) odpeljal se pretekli pondeljek na Dunaj. . (Razstava goveje živine v Ljubljani.) Ministerstvo sedmk obljubil nam je, kolikor moč vsako nedeljo nam kmetijstva odobrilo je po glavnem ' odboru kmetijske ~ — -■»-_■.. . . . Letina pri družbe mu predloženi program za razstavo goveje živine, asu svečanosti 6001et- pripovedovati vse bolj zanimive novice nas kaže dobro, želeli bi si bili še sicer pred tednom kmetijskih mašin in orodja ob dežja za naša polja, toda suse se nismo trpeli, ker so zemljišča naša večidel vlažne in globoke močne prsti Sadno drevje je večidel bogato in dobro odcvetelo travniki obetajo nam obilno mrve nice. Pričele se bodo zdaj ob kratkem dotične zgradbe /i t i « . - : _ O v J élikem drevoredu pri koroški cesti na prostoru od ljubljanskega mesta v ta namen brezplačno prepuščenem. a u------------------------------------------(Požar) Preteklo nedeljo popoldne videti je Šentvida nad Ljubljano 26. maja. — Malokdaj, bilo od Ljubljane prek Šmarne gore velik dim, nedvom- drage „Novice", dobite z naše vasi kak dopis, čeravno ljivo znamenje velikega požara, in kasneje došlo nam nismo tako zapuščeni, kakor kaka druga vas blizo Ljub- je žalostno potrdilo, da je pogorela skoraj vsa velika ljane, in je tudi nekaj peres, ki znajo prav ojstro pisati, vas Trboje pri Smledniku, otet je bil samo farovž in če jih kdo iz spanja zbudi. Naj Vam toraj jaz v krat par hiš, vse drugo je vničeno, tudi nekaj otrok je baje kili črticah narisam dogodbe zadnjih dni, akoravno za zgorelo. Ubogi pogorelci so ob vse dru uiu6i svet niso posebno mikavne. — ua JO va© uaoa uaitic, i narodna skozi in skozi, o tem se lahko prepriča vsak, spodarj Da je vas naša daleč edino do novine je še > 3 ['Vjjvivivi Kj Vf \JKJ V OVj , u.VJ ll\J V IXiC J KD O' kar nas tolaži, je nada, da so bili go imajo vsaj za prvo silo vsaj zavarovani da kdor pride k nam, akoravno s čitalnico ne delamo pre- kaj v roke vzeti. Ogenj nastal je' neki vsled streljanja veliko hrupa, ampak rajši na tihem beremo in se pogo- ' varjamo Drugo, kar je nas in tudi vsacega ki je iz moznarja —j— "«-o , IvX ju — (Procesije) resnega telesa dán in preteklo nedeljo pretekli teden šel skoz Šentvid, veselilo, je pravi kr- bile so pri nas lepe. na deželi celó krasne. Vreme bilo ščanski duh in vnetost za čast božjo Tako bila okinčana naša vas o » Rešnjem Telesu z maji in kakor je je lepo; narava vsa v spomladnem kinču (Banka krasnimi, dragimi preprogami med njimi, ni bila okin- četrtletji, j. w maiua z,,,* uuvm iana menda nobena vas v okolici ljubljanski. In vse pogodeb za kapital 11,303.824 gold., za kai J~ je bilo delo in požrtvovalnost naših vrlih fantov in „Slavijau) sklenila je v prvem letošnjem do 31. marca 9772 novih zavarovalnih se jej je plačalo zavarovalnine in pristojbin 347.061 gld. 76 kr Denarni promet glavne blagajnice znašal je 1,933.183 ampak tudi v resnici katoliška ! Imamo pa tudi tako gld. 83 kr. in od bankinih kapitalij bilo je v tem času deklet čast taki mladini, ki ni samo narodna izgledna gospoda duhovnika, da smo res ponosni na-nj in si ne želimo drugih tega ko je v Bili so časi dvojil nas prepir; a po ne- na zemlj vloženih 220 825 gld kr v česko - moravskih in ga in ni davno liških posojilnicah, 634.067 gld. 46 kr. pa izposojenih kaki spremembi smo prišli uže skoro do popolnega za- željenega miru. Prej je naš župan veljal za nekakega 48 ki Za škode se je izplačalo v tem času 79.426 gld nemškutarj Gasilne brizgainice nikik bil za takega razkričan tudi po več čas- četrtletju 3 občinam oddala banka v tem pa kdor je prišel pretekli teden v Šentvid in Samoupravna društva za zavorovanje vžitka in videl po majih in preprogah le samo slovenske barve pokojnin postajajo čez dalje bolj priljubljena. Pristo " ^ ' 1 ' ic, moral je soditi, pilo jim je namreč do konca marcija 1883 675 členov in toliko narodnih zastav in zasta\ da je prišel v vas, ki ima žup dneg j ker ki so zavarovali užitkov in pokojnin za 125.047 gld je vse to postaviti in razobesiti moralo vendar-lè z 84 kr. in vpisali vlog 503.585 gld. 14 kr olitvah za deželni zbor se njegovim dovoljenjem tudi mi živahno razgovarjamo. Naj se oglasita za kan didata le vrla poštenjaka , to je prava in verna narod marcija rastlo Zastopniška pokojninska zaloga imela je do konca 4154 deležnikov in njeno premoženje na- njaka naši možj bodo olili dosedanjima po na 32.779 gld ki slancema gg. dr. Karolom Bleiweisom pl. TrstenišKim in Robičem smo popolnem zadovoljni, naj nam bodeta Novičar iz domačih in tujih dežel. se na dalj Ljubljane Œ Dunaja Zboruje sicer tukaj nižeavstrijski tu kmetijske družbe) na Poljanah deželni zbor, toda splošna pozornost obrača se bolj k raz se bode prihodnjo soboto dne 2. junija zjutraj ob 9. uri v c vrt aj em 1 prva iu druga košnja trave na pustu češkega zbora in dogodbam v Moskvi Iz niže avstrijskega deželnega zbora čuje se pomenljivega samo o premembi deželnega volilnega reda in to tako, da se (Volilno gibanje) je bolj in bolj živahno. Doma- nekatera zdaj še k selom prišteta dunajska predmestja činov, ki čutijo dosti zmožnosti v sebi, prevzeti odgo- uvrsté k skupinam mest, nadalje da se odpravijo volitve vorno m težavno breme poslanstva, je hvala Bogu tudi volilnih muž in konečno, da 1 _ . J J 1 1 • t • i . _ — _ ' _ V dosti, tako da si se zniža za ga volici vsacega okraja lahko izberó opravičujoči davek Cuj se volilno pravico da se bodo delegacij prav po svojem okusu. Kot nova prikazen pri volitvah letos ob enem z državnim zborom sklicale sredi meseca nastopili so tudi shodi županov, kateri so sploh gotovo oktobra. t*§ Oficijozna „Wiener Abenđpost u Z navdušenimi besedami pozdravlja kronanje ruskega od pretekle sobote prvi svétniki in vojaški zastopniki. Ob pol 9. dospeli cara za prihodnji dan (preteklo soboto) Veliko se je govorilo tudi o dvoboj bil tukaj med podpolkovnikom Schlayerjem so diplomatični zastopniki. Kmalu po tem podali so se v krasnem sprevodu v stolno cerkev véliki knez, nikom vojaškega časnika B oglarjem, ^«.^x ^^ žalosten izid, ker je bil prvoimenovani v glavo vstreljen kateri je prestolanaslednik, udje carske rodbine in tuji knezi kmalu naznanjale so trompete, da se bliža car v sprevodu, in tisti trenutek, ko se je prikazal, začeli so vsi vred-kateri imel je zvonovi zvoniti, godbe so svirala, bobnarji so bobnali, Povod dvoboju bila je ostra ob- vojaki so s puškami prezentirali, izmed goste množice * • V T 1 .i._________«/X ATTlfl 111*0 _ÍZ 1 1 01 tako, da je koj umrl. sodba sposobnosti ustreljenega za namenjeno mu više vojaško mesto v časniku, kateremu je vrednik imeno- ljudstva pa so se azlegali gromoviti „urá-klici vani Boglar Pr tej priliki časniki s pravico nagla šajo velik razloček med vojaškim in ženskim zakonom, ker prvi žuga častniku » 1 n i m ka-kateri bi ne hotel svoje časti braniti „vitežko", z odpustom ar made zavoljo bojazljivosti za ojake pa določuje lači Granovitaji Ob pol 10. uri zapustil je sprevod palačo kremel sko, živahno pozdravljan od gledalcev. Slavnost tra jala je od 10. do 3/4 1. Ko je car klečé molil za ' stvo jokal > ljud- prevzela ga je taka ginjenost, da je na glas Ob 3. uri pričelo se je slovesno kosilo v pa- postava delstva pri dvoboji o lil 9 ZJCV li V; T VJ V ^^ ~ ~ - ~--J s smrtnim izidom kazen hudo Tukajšnji mestni odbor sprejel je tržni red na sproten vladnemu predlogu; govori se Ob 6. uri in 40 minut začel se je deliti carjev kro-nini manifest, kateri obsega sledeče čine milosti: 1. Odpust vseh do novega leta zastalih davkov ; znižanje da "ima priti kazni pri vseh sodbah, katere še niso v popolni veljavi tržni vodja Z ech hud guvuii , uu- JT-- :--- asprotnik sedanjega nereda na polajšanje kazen katere bi bile še prestati; dovoljenje dunajskem živinskem trgu, v disciplinarno preiskavo Tajnemu svetniku Francu grofu Falkenhay podeljen je red železne krone prve vrste z vojnim kin u povrnitve osebah Ijenj preklic policijskega nadzorovanja pri onih 5 ki so bile po upravni poti izgnane povrnitve onim ki so čez mejo zbežali Dovo pa de čem vrste ležnikom pri poljski ustaji, katerim je bilo do zdaj Pretekli ponedeljek pričelo se je zborovanj nih zborov: Štajarske, Solnograške in Sleske. dežel- vanje v prestolnici in v poljskih okrajnih mestih pre povedano so bili tudi izključeni od državnih služeb Galicija. Iz Lvo Pri 74 volitvah v kmetij skih občinah zmagali so do malega kandidatj cen Razun tega naznanja manifest za nekatera hudodelstva deloma pomiloščenje, izključeni so morilci, roparji in tralnega volilnega odbora Od rusinskih kandidatov iz požigalci voljenih je enajst katerih je veči del zmernih meri z zgubili pa JO C/UOJOl , ac*uv;iiu JV T ---------------_ * zadnjim deželnim zborom pridobili so Rusini pri Zvečer bilo je vse mesto krasno pske države pomenljiv je rž tljeno Za P c ao mi sedežev nistra vnanjih zadev, G j ki se tako-le giasi Ogerska Reka Temeš pretrgala je pri Unipu vsled povodnji bregove in preplavila veliko polja in Tovariša Majlatovega morilca Sponga sta zclaj Božji previdnosti se je dopadlo stoletno prizadevanje ruskega ljudstva in njegovih presvitlih vladarj vasi. sokemu razvitku venčati z mogočnostjo slavo. VI- Ob- tudi obstala, ko jima je Sponga v obraz ponavljal na v kratkem dokončana vsa sod drobnost tem bode mogoče bode, da se sodba izreče nijska preiskava in in izvrši nad temi grozovitimi morilci. Ruska. — V Moskvo obrnjen je bil pretekli teden širna velikost naše države in njegovo mnogo milijonov broječe prebivalstvo izključujeta pri nas vse namene po pridobitvi novih dežel. Mirni razvoj moči Ruske, blagor njenih sinov na različnih poljih življenja in razcvetanje dela so izključno reči, na katere se vsakega koristnega posebno pa preteklo nedeljo dnevu kronanja, ves tudi obrača skrb našega vladanja in bodo posebni nagoni za le nekaj za lieiCJVJLU llCUOlJU, Uiiu T u «x -----J 7 -----. svetovne dogodbe se zanimajoč evropski o miroljubno politiko, za politiko, katera Kakor so bile tam zastopane vse evropske di žave. tako je tudi vse radovedno pričakovalo in pazno svet premakljivo meri na ohranjenje naših prijateljskih na dogovore se opirajočih razmer k drugim drža 1 £J Cv Y VJ vtviv\J JV v ^ v»,» » ~ v ------ poslušalo moskovskih novic In kronanje vršilo se je > tudi preteklo nedeljo, hvala Bogu brez nesreče, v lepem redu pri velikem navdušenji ruskega ljudstva. Zaprli pri tei priliki nekaj nihilistov, v Petrogradu našli tudi v katerem se je ljudstvo svarilo pri m enako, kakor tudi na vzdržavanje nedotakljivega predstva naše države. nek oklic njihov, . ---------- „ „ _ 1 ^ , . svečanostih zbirati se na moskovskih ulicah, toda oklic ni dosegel namena, ker ostal je do pravega časa neznan. Iz moskovskih telegramov zadnjih dni posnamemo sle XXX. izkaz doneskov za spominek dr vitez Bleiweis-Trsteniškega Prenesek zneska v zadnjem izkazu . 1691 gld. 71 kr deče: Dné 25 m očili so'ceremoniki, knezi Ku- Prečast. gosp Kapu Janez, župnik ak Davidov, Talkwist n Dois* or u kov kro _ednim inostranskim misijam slovesna vabila nanju. Ravno ta dan dospela sta v Moskvo laski princ Am a dej in angleški general Lord Wolseley 1. uri prenesla se je vsa oprava za kronanje li v Kropi .... gosp. dr. Kulavic Jan il n dvorni kaplan i častni kano nik itd. na Dunaji itd o n )i 26. o slovesno v prestolno dvorano ? Ob 4. popoldne začelo v vseli cerkvah začele so se Car in carica z vso rodbino bili so ob 6. pri večerni maši v kapeli kre-melskega grada. Dné 27. ob 7. zjutraj oznanjal je strel ° * J 1--------- Krog Skupaj 1697 eld. 71 kr © se je splošno zvonenje službe božje, trajajoče vso noč. Žitna cena v Ljublj 23. maja 1883 splošno zvonenje slovesnost kronanja topov m Kremlja je bilo na vse Hektoliter: pšenice domače 7 gold 64 kr se Ob nemškem poslaniku zboljšalo * zgodaj vse živo ljudstva. Vreme zbrali so se vsi diplomati pri so se skupaj podali k svečanosti 8 gold. 48 kr turšice 5 gold. 60 kr 8oršice banaške 6 gold. 50 kr rži 5 gold. 20 kr ječmena 4 gold. 55 kr cerkvi dobili so prostore samo načelniki poslanstev prosa 4 gold. 71 kr. 25 kr. — Krompir 3 ajde 4 gold 55kr ovsa 3 gold 21 kr. 100 kilogramo Odgovorni vrednik: Alojzij Majer in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani