#
Ta knjiga, s podnaslovom
Po sledeh kršèanske etike, je
pravzaprav `ivljenjsko delo na-
šega priznanega moralnega teo-
loga p. dr. Jo`eta Puclja. Pri-
naša namreè izbor njegovih
èlankov, razprav in predavanj,
ki zajemajo in odgovarjajo na
najaktualnejša etièna vprašanja.
Pri svojem pisanju se avtor opi-
ra predvsem na Sveto pismo in
cerkveno uèiteljstvo, hkrati pa
upošteva dognanja modernih
antropoloških znanosti. Èe-
prav zna dobro prisluhniti ugo-
vorom in stiskam današnjega
èloveka, vseskozi podaja zdrav
in neokrnjen nauk Cerkve gle-
de etiènih in moralnih vprašanj
in dilem. V današnji moralni
zmedi ponuja ta knjiga verujo-
èemu zanesljive smernice in
dragoceno pomoè pri osebnem
odloèanju v koèljivih moralnih
situacijah.
Pisec spremne besede p.
Milan Bizant zato dobro ugo-
tavlja: “Ob branju te knjige je
mogoèe globlje spoznati celotni
horizont, v katerem se izobli-
kuje kršèansko etièno stališèe.
Globlje spoznanje omogoèi, da
èlovek to poosebi, ponotranji,
vzame za svoje. Tako ne bo na-
sedal populistiènim floskulam
kot zadnjemu dometu èloveš-
kega etiènega uma — ko gre
marsikdaj za zelo pomembna
vprašanja èlovekove eksisten-
ce” (n. d., 9).
Pucelj najprej poudari iz-
jemno pomembnost èloveko-
ve vesti. Vest je po nauku zad-
njega koncila “èlovekovo naj-
bolj skrito jedro in svetišèe, kjer
je èisto sam z Bogom, èigar glas
zveni v njegovi notranjosti”
(CS 16). Vest se v svoji prvinski
te`nji po dobrem sicer ne more
motiti, moti pa se lahko v svoji
sodbi ob konkretnem dejanju.
Zato je tako pomembno obli-
kovanje vesti po nauku Svetega
pisma in cerkvenega uèiteljstva.
Mnogi, ki se danes sklicujejo
na svojo vest, pozabljajo na to.
A `e veliki zagovornik vesti kar-
dinal J. H. Newman, ki je bil
nedavno razglašen za bla`ene-
ga, je zelo poudarjal potrebnost
tega oblikovanja: “Èe se ljudje
sklicujejo na pravice vesti,
sploh ne mislijo na Stvarnikove
pravice in svoje dol`nosti do
njega, temveè imajo pred oè-
mi pravico, misliti in delati, ka-
kor ugaja njihovi sodbi in sa-
movolji, ne da bi sploh kdaj
pomislili na Boga.” Podobno
pribija p. T. Špidlik: “Kristjan
sledi svoji vesti in se prepušèa
njenemu vodstvu, obenem pa
ne opušèa vzgoje vesti, ko stori
vse, da bi bila njegova vest prav
oblikovana.”
V svojem razmišljanju o za-
kramentu sprave avtor poka`e,
da je le-ta pot k pravi svobodi.
Predstavi svetopisemsko poj-
movanje greha in spreobrnje-
nja: greh ni le prestopek nekega
zakona ali predpisa, temveè je
osebnostno dejanje, saj èloveku
onemogoèa ljubezensko sreèa-
nje z Bogom in krši zavezo z
njim; spreobrnjenje pa je èlo-
vekov odgovor na Bo`ji klic in
vkljuèuje pripravljenost slu`iti
Bogu in ljubiti bli`njega. Od-
pušèanje je nezaslu`eni dar
Bo`je ljubezni.
V poglavju o spolni etiki
avtor vsestransko osvetli èlove-
kovo spolnost. Prika`e najprej
svetopisemsko razumevanje
spolnosti kot odprtost druge-
mu, `ivljenju, Bogu, nato pa še
njene antropološke osnove.
Spregovori o problematiki zu-
najzakonskih skupnosti kot iz-
zivu današnjega èasa in ugotav-
lja, da niso zdru`ljive s kršèan-
skim pogledom na zakon. Do-
takne se tudi vprašanja homo-
seksualnosti: Cerkev ne odo-
brava tovrstnih dejanj in vidi
rešitev v zdr`nosti in zaupanju
v Bo`jo pomoè.
Ko obravnava vprašanja bi-
oetike, avtor razloèno pove, da
sta splav in evtanazija zloèina,
za katera si nobena èloveška za-
konodaja ne more prisvajati pra-
vice, da ju razglasi za zakonita.
V soglasju z okro`nico Evangelij
`ivljenja pape`a Janeza Pavla II.
se zavzema za “kulturo `ivlje-
nja” proti “kulturi smrti”. Gle-
de vseh bioetiènih vprašanj
(umetno oplojevanje, klonira-
nje ipd.) velja, da se mora èlo-
vek dr`ati etiènih naèel in ne
sme delati vsega, kar mu zna-
nost danes omogoèa.
V poglavju o socialni etiki
spregovori o kompleksnem raz-
1.

# 
9
K





%

-$"$<" $+# 
6
-$"$:$=



#


	





merju med Cerkvijo in dr`avo,
o njunem poslanstvu in mo`-
nostih sodelovanja. Razpravlja
tudi o vlogi etiènih meril v me-
dijih.
Posebno poglavje posveèa
razlagi okro`nic zadnjih dveh
pape`ev: Apostolsko pismo o
dru`ini, Sijaj resnice, Evangelij
`ivljenja, Centesimus annus in
Bog je ljubezen. Posebej oriše
poglede na kršèansko etiko pa-
pe`ev Janeza Pavla II. in Bene-
dikta XVI.
Na koncu pose`e v zgodo-
vino in osvetli pojmovanje ve-
sti pri p. Janezu A. Kappusu
(1648–1713), ki je deloval v ljub-
ljanskem jezuitskem kolegiju.
Preprièan sem, da bo ta
knjiga v veliko pomoè vsako-
mur, ki si `eli jasne in verodo-
stojne predstavitve moralnega
nauka Cerkve in je pripravljen,
da svojo vest oblikuje v skladu
s Svetim pismom in priporo-
èili cerkvenega uèiteljstva, ki
imata edini zagotovilo Bo`je-
ga Duha.
6>"
Ko v sebi èutite doloèeno
napetost, malodane razdvo-
jenost med dvema nezdru`lji-
vima poloma, se to ka`e v
vaših besedah in predvsem
dejanjih. Drugi to opazijo.
Vas pa `ene naprej, da stva-
rem pridete na jasno, da v
sebi pomirite nasprotja. Ta-
ko je vaše `ivljenje postalo en
sam velik projekt. Med take
ljudi gotovo sodi tudi Jac-
ques Ellul, avtor knjige Anar-
hija in kršèanstvo, ki smo jo
pred kratkim dobili tudi v
slovenskem prevodu.
Knjiga je namenjena re-
sniènim anarhistom in re-
sniènim kristjanom, a obe-
1 L

69


%

'! =
++
) 
* $% %= 67
*"
-/+


nem ravno zadosti predrzna,
da jo mogoèe ravno ti dvoji
najte`je berejo. Zakaj? Ker ne
piše o samoumevnem, ampak
o tistem, kar je mogoèe razu-
meti le z veliko mero pozor-
nosti za odkrivanje lastne re-
snice in potrpe`ljivosti za ra-
zumevanje misli drugih. To,
o èemer piše Ellul, je najprej
osebna izkušnja, ki pa ne `eli
delati sprave med razliènimi
oblikami mišljenja, delovanja
in `ivljenjskih dr`. Obenem
tudi ne gre za preprièevanje
drugih, tako da bi vsi anarhi-
sti nujno morali postati krist-
jani in obratno, ampak pre-
prosto za poskus razjasnjeva-
nja nekega nesporazuma. Ta
naj bi bil po Ellulovem mne-
nju v tem, da je kršèanstvo v
svojih razliènih usmeritvah
(cerkvah) tankovestno in pogo-
sto podpiralo avtoriteto dr`ave
kar naj bi bilo nesprejemlji-
vo, ker je v neskladju z osnov-
nim svetopisemskim sporo-
èilom.
V prvem delu knjige se
tako Ellul najprej loti ugovo-
rov anarhizma proti kršèans-
tvu in obenem `e predstavi
novo, po njegovem mnenju
kršèansko perspektivo anarhi-
je, ki ima pred seboj svetlo pri-
hodnost in privr`enec katere
je sam. Pri tem izhaja iz pre-
prostega uvida, da je za ljudi,
ki vidijo v kršèanstvu nasprot-
nika anarhistiène pozicije, to
nekaj povsem normalnega,
glede na to, da so s èasom
znotraj kršèanskih Cerkva
#