Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 IC na loto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo fcu.10 državo 0 K.) — Posamezne številko so proHaiajo ■ po 10 vinarjev. ■ pouk in тШи Spi Bi in dopisi sc rošiljajo: UrotfništTU .Domoljubu", l.jnbljitnu, Kopitarjeva ulioa. Naročnina. rokliunaotie in in- eorati r»: Upravništvu „Donioljuba*, -Ljubljana, Kopitnrjova ulica. — У—- "- --------------------" "111." i — - --------------—-— . ^ Štev. 18. ' V Ljub Ijani, dne 3. maja 1917. Leto XXX. Državni zbor sklican. Državni zbor je sklican. 30. maja se snidejo državni poslanci, potem ko je v sled nesrečne in, kakor se danes jasno vidi, državi silno škodljive politike rajnega grofa Stürgkha državni zbor veB sego tri leta počival. Prav dobro je i/jMikel neki odličen državni uradnik svejo sodbo o Stürgkhu, češ da je mislil, da država ni drugega kot velika kan-clija, v kateri je najboljši red, če en sam komandira; zato je tudi tako delal, in sedaj imamo zmede na vseh straneh. Siftrgkhova nesrečna politika, ki je pa bila za nas več nego nesrečna — reci Moramo naravnost, da nam je bila sovražna — je z Nemci napravila dogo-m, v katerem se jim je obljubilo, da se k» brez državnega zbora samo s ce-samkimi navedbami vpeljal nemški državni jezik, da sc bodo v nemškem zmi-jsto na češkem napravila okrožja, in se bo Galicija odtrgala od naše ctr-iavac polovice v toliko, da bi poslanci z üalicije samo v nekaterih rečeh se ideleževali obravnav in glasovanja v fi&avni zbornici. Namen Nemcev je bil x>pebmma jasen, saj so ga tudi očitno »ovedali: Hoteli so dobiti v državnem bom brezpogojno večino nad Slovenci, Hrvati in čelu. Kaj bi taka večina pojenjala, si lahko mislimo, če se spornem© na to, kako se nam godi na Koro-'kom, Štajerskem, v Istri sedaj, ko je »gromua večina prebivalstva slovanska n ko tudi v državnem zboru Nemci nj-najo večine. Sedanji ministrski predalnik Klam-Martinic je prevzel ded-icino po Stürgkhu in je tudi, kakor se h», zagotovil Nemcem, da bo držal 'iWRkhove obljube. Ta reč pa ni šla. >asa država se mora zdaj, ko gre v prvi ™*ti za mir, vsemu ogibati, kar bi dalo 4'iBim sovražnikom orožje v mke pro- ti nji, češ da zatira svoje narode, in da torej njeni narodi nimajo v zvezi ž njo svobodnega življenja in razvoja. Za-voljotcga pač ni kazalo s silo brez državnega zbora izpeljati omenjenih treh Stürgkhovih obljub. Dva remška ministra clr. Urban, ki je državni poslanec s Češkega, in dr. Bernreither, ki je član gosposke zbornice, sta zavoljo tega hotela odstopiti, toda nazadnje se je Kla-mu posrečilo celo reč zlimati in omenjena ministra pripraviti clo tega, da nista odstopila. Obenem je pa Klamova vlada ob tej priliki izdala neko pojasnilo, v katerem se govori o omenjenih obljubah, da so nekakšne državne potrebe in da bo za.voljotega vlada z vsemi silami delala na to, da se izpeljejo v državnem zboru. V teh razmerah sta zborovala te dni predsedstvo hrvatsko-siovenskega kluba pod predsedstvom klubovega predsednika dr. Korošca in parlamentarna komisija, ki je o svojem zborovanju izdala nastopno poročilo: »Dne 26. in 27. t. m. sta imela predsedstvo in parlamentarna komisija Hrvatsko-siovenskega kluba na Dunaju svoje seje, v katerih sta razpravljala o zunanjem in notranjem političnem položaju. Cesarjeva prizadevanja za mir so se s hvaležnostjo pozdravila. Napovedano sklicanja državnega zbora se je vzelo naznanje in izrazilo obenem soglasno prepričanje, da poslanska zbornica, ki tri leta ni bila sklicana, nc more prevzeti odgovornosti za dosedanje odredbe glede na vprašanja prehrane. Ugotovilo se je, da dosedanje stališče vlade v narodno-političnih vprašanjih nasprotuje avstrijski državni misli. Ravno iz ozirov n» prave interese države treba kar najodločneje odkloniti, da bi se enostranske strankarsko za- hteve, ki so v nasprotju z narodno rav-nopravnostjo, proglašale za državno potrebo. Nasprotno pa bodo našle res-i nične državne potrebe v zastopnikih! hrvatsko - slovenskega naroda vedno najtoplejše pospoševatelje. Nato sta se sešli parlamentarni komisiji Hrvatsko-siovenskega kluba in, Češkega svaza k skupnemu posvetu, V katerem so ugotovili popolno soglasje v presojanju političnega položaja. Nemški listi so žc začeli zabavljati proti temu. Sklepi slovenskih in čeških poslancev jih bodejo v oči, ker vidijo, da ne bo šlo tako gladko z njihovimi naklepi, kakor so 3i prej z vlado v tajnih posvetih zamesili. Prepričani smo, da bo odločni nastop naših poslancev vzbudil v našem ljudstvu splošno zado-^ voljnost. Prva reč, ki jo vsak domoljub mora pozdravljati, jo naša trdna zveza s Čehi. Izkušnje so zmodrile Čehe in nas. Vsi češki poslanci so združeni zdaj za skupno delo. Katoliško narodni, mladočeški, agrarni, narodnosocialnl in celo socialnodemokratični dobro vedo, da gre za narodovo bodočnost, in da se bo sedaj določila podlaga za veliko let naprej, zato so si poiskali med seboj vsega, kar jih zedinja, in pozabili za sedaj na to, kar jih razdružuje. Povejmo še drugo besedo: Vse je pripravljeno, da se zdaj tudi vsi slovenski in hrvatski poslanci brez izjeme v prihodnjem državnem zboru snidejo in sedejo skupaj k skupni obrambi pravic svojega naroda in k vzajemnemu delu. Skrivnost trplfenja. Nič čudnega ni, če se sliši v tej strašni vojski povsod toliko tožba. Čudno bi bilo, čc bi se take tožbe ne slišale. Tiliovdano prenašanje tolikega 1« trpljenja in gorja je junaštvo, ki se lahko meri z vsakim junaštvom, a takega junaštva splošno in pri vseh ne more-, mo pričakovati. A vsaj krivične naj bi tožbe ne bile in pa ne — proti Bogu! Države in narodi so si sami nakopali vse to gorje, zdaj bi pa mnogi radi le Boga dolžili. Kdor v Boga veruje, ta ve, da je vsaka taka misel, kakor da bi mogel biti Bog krivičen, bogokletna. Kdor pa v Boga ne veruje, ta naj o Bogu inolči! Kaj bi klel, česar, pravi, da ni! Po pameti moremo reči le to: mi ne razumemo božjega dopuščenja. Gotovo jje pa, da je prav tako in da je tudi dobro. To se pravi: vojska ni nič pravega in nič dobrega, a če jo je Bog dopustil, že ve, kako bo za nas vse prav in dobro uredil, če se bomo mi z zaupanjem in z ljubeznijo izročili njegovi neskončni previdnosti. »Njim, ki Boga ljubijo, vse k dobremu pomaga« (Rim. 8, 28). Najbolj pravična se zdi tožba, da morajo tudi v tej vojski največ trpeti le reveži. Bogatinci si že pomagajo. Ni jim treba stradati, za denar se še vedno vse dobi. Ni jim treba postavati v mrazu in dežju pred prodajalnami, z denarjem se dobi — vse na dom. Bogatinci tudi o(! vojske bogate. Zato smo pa brali, kako so taki ljudje po mestih zabavajo po cele noči. Ta tožba, pravimo, zdi še najbolj pravična. Tudi nekaterim izmeni njih padajo sinovi edinci v vojski. In so nekateri, bogati, ki imajo srce polno sočutja za vse trpečo in s svojim imetjem veliko veliko dobrega store. Vendar je pa resnično, da na splošno bogati mnogo manj čutijo, kaj je vojska in gorje. Zakaj je tako? Zakaj? Tisti, ki ne verujejo v Boga, n;.j nič i?,e vprašujejo. Če ni Boga, se vse samo dela. Kdor ima moč, ima pravico. Nič ni reči, če bi hoteli taki vse razbiti. Zakaj bi le nekateri trpeli, drugi pa. uživali? Samo to bo, ko bodo vse razbili, bodo videli, da so sicer drugim srečo ubili, sebi je pa ne pridobili! Tistim pa, ki v Boga verujejo, pravimo to-le: Na zemlji se bojuje dobro in slabo. Bog hoče vsem dobro, a ljudje sami s svojo voljo hočejo vse še bolje in konec vsega jc — trpljenje in gorje. Greh je kriv vsega hudega na zemlji, pa človeška nespamet, ki hoče bili modrejša od Boga. Poštenje in pamet, pa bo drugače! Države naj se preurede po zapovedih krščanstva, ljudje naj priznajo spet v vsem življenju krščansko pravičnost In ljubezen, pa ne bo ne prevelikega bogastva nekaterih, ne hude revščine drugih, najmanj pa vojske vseh zoper vse! Popolne enakosti pa na svetu nikdar ne bo in tudi popolne sreče ne. Socialni demokratje zastonj slikajo in obetajo nebesa na zemlji. Tega nikdar ne bo, in tisti, ki jim verjamejo, bodo le bridko goljufani! A rni, ki v Boga verujemo, vemo to: Bog je dober in to neenakost na zemlji bo čudovito izravnal V resničnih nebesih po smrti. »Naša pedanja kratka nadloga nam priprav-2» lja (če jo vdano prenašamo) neizmerno in večno slavo, ki vse presega!« (2, Kor. 4, 17.) Tako je Bog razodel in mi mu verujemo. A če mu verujemo, kaj je tedaj vse trpljenje in gorje? Seveda je hudo, toda — sursum corda! Kvišku srca! iz tega gorja in trpljenja klije večno srečno življenje! To je vsa skrivnost. Greh je kriv trpljenja na zemlji. To trpljenje je prešlo na vse, tudi na tiste, ki sami niso grešili, na ene manj, na druge več. To bi bila trda in kruta neenakost, če Bog ne bi bil dober. A dobri Bog je blagoslovil trpljenje in daje zanje nebesa. Osmero blagrov je oznanjal po svojem Sinu na zemlji, a vsi blagri so samo za uboge in trpeče — seveda za uboge v duhu krščanstva in za trpeče po božji volji! Umeti te skrivnosti popolnoma ne moremo, a je božja resnica, in za tiste, ki verujejo, polna tolažbe in moči! '«3 Državni zbor br» sklican. Danes je gotovo, da se snide avstrijski parlament. dne 30. maja. Najprej se bo uredilo vprašanje predsednika, nato pridejo vdanos.tne izjave cesarju, potem počeščenje armade in mornarice in končno manifestacije za mir. Ivo bo to izvršeno, bo predložen proračunski provizorij, bodo razpravljali o nared-ba.h, izdanih v tem času s pomočjo § 14., in o rekrutnem kontingentu. Na sporedu je tudi volitev zastopnikov za delegacije, izvolitev posameznih stalnih odsekov, ki se bodo zlasti pečali z vprašanji prebrane in vojne preskrbe. Podaljšati bo treba tudi mandate poslancev. Ministri ostanejo. V soboto je bilo objavljeno cesarjevo pismo, ki se v njem naznanja, da ni ugodil prošnji ministrov dr. Urbana, dr. Baerenrei-therja in dr. Bobrzynskega — za odstop. Razširjena volilna pravica na Ogrskem. Cesar in kralj Karel je poslal ministrskemu predsedniku grofu Tiszi lastnoročno pismo, v katerem ga pooblašča, naj podeli ogrskemu narodu tako razširjeno volilno pravico, ki ustreza sedanjemu velikemu času in žrtvam prebivalstva. Nove ßovorice o Grčiji. Ententa je baje naročila Sarrailu, naj ujame grškega kralja in ujetega pošlje na. Francosko. Govore, da so grškega kralja Konštantina res zaprli. predscdnjk^m^oneS^ « tralnost izrabljal v to, da je zalagal Francijo, je odstopil. Nekateri razlagajo ta korak na dobro; drugi pa trde, da se novi ministrski predsednik Garcia Pietro zavzema za zbližam je med Špansko in Francijo, vendar tako, da se varuje še nadalje nevtralnost, S Španijo smo zaenkrat še dobri, a nevarnost ni izključena. Obnovljeni boji na Francoskem Angleži so se nračunali; veliki sovražnikove Izgube. — V Maee douiji Angleži tepeni. — Narašča, joči uspehi podmorske vojske. -Napad na Mnklrcken. — Amciri< Ske priprave. Vojn! položaj. Na Francoskem so vražna ofenziva ni uspela. Angleži ii Francozi so bili popolnoma prepričani da bodo štrli s svojo velikansko sili nemško brambo; toda bridko so se ura čunali. Nemci so se tuintarn umakni) za par kilometrov, vojni položaj je p; ostal neizpremenjen. Da bi si olajšal ofenzivo na Francoskem, skušajo seda Angleži in Francozi pregovoriti Italija ne in Ruse, da bi tudi pritisnili. Č< bodo kaj dosegli, se še ne more vedeti O avstrijski ofenzivi na italijansko« bojišču se več toliko ne govori. Zadnji: čase se čujejo glasovi, ki svetujejo Čadom!, naj zopet poizkuša osvojiti Trst, Položaj Rusije v vojaškem oziru vsled revolucije je še vedno negotov. Angleži skušajo Ruse navdušiti, da bi pričeli živahnejše delovati na fronti; tudi streliva in vojnih potrebščin so zadnje čr.so zopet v večji množini poslali na Ruske: toda na fronti in v zaledju ruski vojaki raje politizirajo, kaker da bi govorili o kaki ofenzivi. Vsled teh razmer ni verjetno, da bi mogli sovražniki skupno na vseh frontah hkrati nastopiti z ofenzivo. VOJSKA Z 1ТА1ЛЈО. Na italijanskem bojišču nič posebnega. Topovi pa vedno streljajo na obeh straneh. Živahno so se gibali letalci. Naši topovi so z uspehom napadli Škocijan za Sočo in italijanske lope ob izlivu te reke. — Enako je tudi na rusko- romunskem bojišču. FHANOOSKQ BOJIŠČE. Velika blamaža Angležev. Preteče; ni teden »o Angleži iznova poskušali predreti pri Arrasu nemško fronto. Na 30 km dolgi fronti se je vojskovanje iz-premenilo v nečloveško klanje. Tisoče in tisoče angleških topov je najprej razbijalo in razbilo nemške jarke. Angleške postojanke so bile kakor ognjen» stena, ki bruha ogenj. Bil je pravi pekel. 23. aprila zjutraj je narastel topov-j ski boj do take moči, kakršne še ni bilo v tej vojski. Izza te ognjene stene so potem udrle angleške čete proti razbitim nemškim postojankam, na več toč-ikah so jih vodili oklopni avtomobili' Angleške čete je sprejel ljut ogenj nemški topov, ki jih je pokosil cele vrste-Na mnogih mestih so se morali Anglew ustaviti vsled ognja nemške artiljenje. Drugod se je valil boj semintja. — P<>; nekod se je Angležem posrečilo udre» v nemške jarke, pa Nemci so takoj vrgli v boj nove rezerve in zapodili soj vražnika iz izgubljenih postojank. F-'^ napad je bil odbit. Zvečer istega dne *> Aiift^eži ponovili svoj naskok z novimi ekami —; toda bili so vrženi, le ob cesti Arras—Cambrai se jim je posrečilo.. (fa so napredovali par sto metrov. Ali sovražnik še ni odnehal; tri dni je neprenehoma pošiljal nove čete za naskok, vse zastonj. Angleške divizije so e morale razbite umakniti za svoje po-tojanke. Po tridnevnem borenju so Angleži 25. aprila ustavili £ ojo napade, da zbero ostanke napadajočih divizij i« da so pripravijo za nove napade. Drogi prodiralni poizkus se je Angležem tako ponesrečil. Toda namesto po-(eKenih divizij so vrgli v boj nove, ki so kile že pripravljene. — 26. aprila je zopet začela angleška artiljerija svoje peklensko delo; milijon krogel se je jnsnk» na nemške postojanke. Dva dni •je divjal ta topniški hoj in 28. aprila se јв iznova razvila infanterijska bitka, ki jo nemško uradno poročilo tako popi-sJ}e: »Bitko 28. aprila je uvedel, ko je napočil dan, najtežji bobneči ogenj na vražniki nikjer niso dosegli nobenega uspeha. Angleški oklopni avtomobili. Da bi predrli nemško fronto, so Angleži porabili tudi velikanske oklopne avtomobile. To so veliki vozovi z jeklenimi oklepi, ki vozijo s sehoj topove in strojne puške. Angleži so prorokovali, da bodo ti avtomobili vozili kar čez jarke in utrdbe in streljali kar sredi sovražnih čet. Toda ti oklopniki se niso obnesli. Mnogo jih je obtičalo v blatu, drugi so se prevrnili v jarke, večino je pa razbila nemška artiljerija, da leže sedaj uničeni na bojnih poljanah. Silne izcjnbe. Koliko življenj je bilo uničenih v teh strašnih bojih, bo pokazala šelo statistika po vojski. Nemški letalci so iz višine 2000 m fotografirali bojišče pred njihovimi postojankami pri Arrasu, kjer se je ponesrečilo toliko angleških napadov. Na fotografijah se opazijo celi kupi mrličev, Dosedanje Umetniške zgradbe na fronti v vzhodni Galiciji. -do bojno črto od Lensa do Quenta. An-?Mi so orl bitke že tretjič upali, da bo-to prebili nemške črte pri Arrasu. Do Wöldno se je bil odločil veliki boj. Kon-;al se Je tako, da je bila Anglija težko toražena. čimbolj se je danilo, tem več ®kla, plina in ognja so pošiljali Angle-;; na nemške jarke. Skokoma so nato n.iskočiia nasprotna krdela na 30 km črti. Vso silo svojega sunka je bil sovražnik osredotočil severno od Scar-№' V trdem boju moža z možem je bil ®4ražr,ik vržen mestoma čez nemške 'tare črte. Ljut boj je divjal tudi južno Ö'd ttff Scarpe. Nemške čete so kljubovat ratroljonili postojankah sovražit., večkrat naskočil, toda vsi im so 80 izialovili. Ritka ob Aisni in Champagni se -ftal]uje( vendar tu francoski napadi tako silni kot angleški pri Arrasu. 'V; 30 rohneli severno od Aisne na vi-Planoti Chemin des Dames. So- skupne izgube Francozov in Asigležev v lej ofenzivi зе cenijo do 250.000 rnož. MACEDONSKO BOJIŠČE. Poraz Angležev. Dne 25. aprila so Angleži napadli na 5 km dolgi bojni črti med Vardarjem in Doiranskim jezerom. Nameravali so Bolgarom iztrgati mesto Doiran. Cel dan so Angleži з topovi obstreljevali bolgarske postojanke, nekoliko pred polnočjo pa so naskočile angleške čete, močne kaki dve diviziji. Toda napad Angležev se je žalostno končal; na vsej črti so jih Bol- ker so Bolgari samo v svojih jarkih in žičnih ovirah našteli do 800 mrtvili Angležev; predpolje bolgarskih postojank pa je ponekod kar posejano z mrliči. DOGODKI HA MOBJÜ. Posledico podmorske vojske se na Angleškem vedno bolj kažejo. Angleški listi dannadan opozarjajo, naj ljudstvo kolikormogoče varčuje z živili, ker so. baje preskrbljeni le še za 3 mesece. Angleške javnosti se vedno bolj polašča nemir in bojazen, ko vidijo, da število potopljenih ladij vedno bolj narašča. Potopljene ladje. Zadnji čas so nemški podvodniki potopili izredno ve-: liko število ladij. Od 19. do 24. aprila so potopili Nemci zopet 143.500 ton ladij v Kanalu, Sever, morju in na Atlantskem oceanu; v Sredozemskem morju je bilo zadnji čas pogreznjenih 10 parnikov in 6 jadrnic kar znaša 55.000 ton. Predpretekli teden so podvodniki poto-i pili toliko ladij, kot še nikdar prej. Med 91 napadenimi ladjami jih je ušlo samo 27. Napad na Dimldrchen. Oddelek nemških torpedovk je v noči pred 25. aprilom napadel francosko pristanišče Dünkirchen. Na daljavo 3000 in so izstrelili 350 granat, na mesto. Na povrat-ku so nemške sile potopile dve manjši sovražni bojni ladji. AMERIKA V VOJSKI. Ameriške piiprave. Amerika hoče ! Angležem predvsem pomagati z ladij a-; mi. Zgraditi hoče 3000 lesenih ladij, ki j naj bi nadomestile potopljene ladi.ie in i vozile na Angleško predvsem živila, i Wilson hoče vpeljati v Ameriki vojaško ; dolžnost za vse državljane, toda proti temu se upira precejšen del Američanov. Amerikanci bi radi delali le dobičke v vojski; to jim pa seveda nič kaj ne diši, da bi oblekli vojaško suknjo in šli v strelne jarke. Po tvomicah so začeli šele delati opravo za 500.000 rekru-fov, ki jih nameravajo vpoklicati najkasneje meseca julija. Sestaviti hočejo tudi 10 indijanskih kavalerijskih polhov; toda vse to so za danes še samo pobožne želje Američanov. MIROVNO VPRAŠANJE. Nemški upi. v glavnem odseku nemškega državnega zbora je državni tajnik Zimmermann poročal 28. aprila o zunanjem položaju in izražal gotovo upanje, da bo podmorska vojska nasprotnike kmalu prisilila, da bodo voljni za mirovna pogajanja. Mirovno gibanje v sovražnih doče» lah. Zadnje čft.se dobivajo mirovne stru-je tudi v sovražnih deželah vedno več pristašev. V Londonu je izdala neodvisna delavska stranka oklic, kjer očita angleški vladi, da skuša preprečiti pošten mir z osrednjima silama in da zavrača pošteno avstrijsko ponudbo za mir kot lažnivo in zvijačno. God naše cesarice 35ite so prazno-' vali po vsi monarhiji z neko posebno iskrenostjo. Škofijski listi so naročali, naj se opravijo po župnijah farne svete maše za blagor plemenite, skupne matere. V posebnih okrožnicah so nekateri škofje omenjali vrline in čednosti pre- 3i evetle cesarice, ki se odlikuje v materinski skrbi za milijone podanikov, osobito betežnikov po bolnišnicah. V »Slovencu« smo brali 26. aprila, na predvečer godovnega dne to-Ie pesmico: Naša cesarica. V našem domu starodavnem, v našem domu vekoslavnem zopet hodi — mati. V kroni zlati morda le bogatim, ali vsem je draga s svojim srcem zlatim. ]V našem domu vednovernem kot v svetišču neizmernem zopet moli — mati. Ni se bati žalostne nesreče, dokler moli duša matere ljubeče. V našem <1 orrm nada sojna kakor v oknu luč pokojna ...... zopet mati čuje. Kaj nam kljuje v srcu skrb zakrita!? Ali nas ne ljubi jasna mati — Zita? Ea sirote. C. kr. deželno predsedni-štvo je dovolilo na podlagi predloženih pravil ustanovitev »Kranjskega deželnega društva C. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in mladinsko skrbstvo« s sedežem v Ljubljani. Z ozirom na namen 'društva, ki hoče skrbeti za uboge ostale po naših hrabrih in junaških kranjskih braniteljih domovine, kakor tudi za blagor in napredek našega naraščaja, (vabimo vnovič, naj bi pristopilo prav Obilo članov. Odiikovatofa med delavstvom. Cesar Karel je odlikoval 437 delavcev, ki so zaposleni v državnih rudnikih in plavžih. Večinoma so prejeli voj. križ-rc 4. vrste. Tako je cesar izkazal čast tudi »junakom dela«. Pri rudniškem ravnateljstvu v Idriji so odlikovani: Delavec Ivan Božič IX, poduradnik Iv. Brus, delavec Lovrenc Cibej, sluga Fr. Eržen VI. delavec Anton Flander, poduradnik Josip Gruden III, delavci Fr. Hrovat II, Leopold I-Irovat, Štefan Hvala, Karel Jereb in Mihael Jež, poduradnik Ivan Jurman, delavci Franc Kavčič VI, Tomaž Hočevar, Franc Koler IV, Ivan K um er VI in Ivan Lam po I, poduradnik Viktor Lapajne, delavci Josip Likar, Anton Medvedi?, Karel Mihevc, Matija Modrijan, Josip Moravč I in Iv. [Novak IV, poduradnik Josip Peterncl, Slugi Ivan Petrič in Franc Pire III, delavca Josip Poljane III in Matej Poljane. poduradnik Franc Seljac II, delavci Anton Strnad I in Martin Strel, slugi Blaž Tratnik in Anton Velikajnc iV, delavci Josip Vclikajne III, Ivan Žu-mer in Peter Zupančič. Zavetišče za vojne sirote. Upravni Bvet Vincencijeve družbe v Ljubljani je Sklenil otvoriti zavetišče za vojne sirote v Št. Vidu. V spomin prvega prazno-4i vanja godu cesarice Zite, vrhovne pokroviteljice vseh dobrodelnih naprav, je odločil kot prvo vsoto za opravo zavetišča 6000 K. Cerkvena svečanost. V Kamniku so priredili v proslavo godu presvetle cesarice Zite cerkveni koncert s sodelovanjem vojaške godbe. Dobiček je določen na korist vojaškim vdovam in sirotam. — V ljubljanski frančiškanski cerkvi bo pa 7. maja enak koncert, pri katerem se bo proizvajala Beethovnova , maša v C-dur. Koncertov čisti donesek ; se bo obrnil na korist dnevnim zavetiščem ljubljanskih ljudskih šol. Had udarec. Na Ježici pri Ljubljani ie zadela gospodinjo Marijo Ložar, ko je šla v gozd sekat drva, močna veja s tako silo na glavo, da je kmalu izdihnila. Mož je ujet na Ruskem. Hud udarec za uboge tri otročiče. Železni ptič nad Idrija. V petek dne 20. aprila ob 1. uri popoldne je priplul nad Idrijo laški letalec, ki je metal listke. na katerih je opisano, kako napredujejo naši sovražniki. Ali misli laški ictalec, cla smo tako nevedni, kakor italijanski Kalabrezi?.Tudi sedem bomb je padlo na mesto — bre.z posebne škode. Zelena pomlad. Toplejši dnevi koncem aprila so vendarle izvabili dokaj zelenja iz tal. Bukev se odevlje v lepo zeleno suknjico, prvo cvetje se vidi po vrtovih. Bog daj, da bi bogato nastavljenega sadnega cvetja no osinocfila vlažna jugovina ali nevarna slana. Na Vipavskem so bile o sv. Marku črešnje šele v polnem cvetju, dočim зе je druga lota žc rdečil sad. Drzna tatvina. V Ljubljani je pretekli petek proti vcccru prišla na Vodnikov trg, kjer imajo mali trgovci stojnice in v zabojih svoje blago, neka ženska z vozom, dala naložiti več zabojev in odpeljati. Tatovom so na sledu. — Tudi drugod po stanovanjih stikajo razni uzmoviči ter preže, kje bi mogli kaj izmakniti. Dražba na Bleda. Znani Parkhotel (poprej Mallner) na Bledu je pri javni dražbi kupil za 239.000 K z opravo in zemljišči vred g. Ivan Kenda, sedaj hotelir v Sofiii. Mirovno gibanje ima sedaj širše polje. Vse ruske stranke, ki pridejo v poštev, st> izjavile, da Rusija ne sme skleniti posebej miru, ampak sklene se naj splošen, svetoven mir. Pravijo, da je s tem novim ruskim stališčem v zvezi tudi sestanek angleških, francoskih in italijanskih ministrov. Da je Avstrija v lepi obliki v zadnjem času ponovno izrazila svojo pripravljenost za mir, je po celem svetu naredilo najboljši vtis in vse hvali našega mladega cesarja, ki se s svojim zunanjim ministrom grofom Černi-nom pošteno trudi, da bi vrnil kmalu svojim narodom teško zaželjeni mir. Od sedemnajstih! Preživel sem že tretjo Velikonoč med groznim svetovnim viharjem, Bogu in Devici Mariji bodi hva-la, ki sta me varovala pred sovragi, Fron, ta, na kateri se sedaj nahajam, je tretja, ij sicer v visokih hribih severne Italije, Po. vsod mi je bil zvest tovariš in obiskovalec nadvse ljubljeni »Domoljub«, Prečital sem ga že nekaj; a nikdar in nikjer še nisem našel tako razveseljajočih vrstic kot v številki 15. na strani 117 v oni pesmici »Našim vojakom«, ki so jo nam podarile ondi podpisane gospodične. Tudi mi bomo ostali zvesti in se spominjali cesto na Vas, ko nam zašije vesela zarja miru; takrat pa bo veselje tem večje. Radovali se bomo zmage nad krutimi sovragi in peli slavo Njemu, ki vlada in vodi svet. K sklepu srčne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam, Zahvala nemškega cesarja po zmagi, Cesar Viljem je brzojavil bavarskemu kraljeviču Rupertu: Tvoje čete so zrušile novi angleški naval na bojišču pri Arrasul Ar-raškim junakom in njih izkušenim vojskovodjem, ki v drznosti in glede na uspeh tekmujejo s svojimi tovariši pri Aisne in v Champagni, se zahvaljujem v svojem in v imenu domovine, Bog pomagaj dalje! Viljem I. R. Z otoka Asinara. Dragi Domoljub! Zla usoda nas je tvoje nekdanje bralce zanesla daleč doli v Sredozemsko morje. Na otoku Asinara poleg Sardinije čakamo odreže-nja. Zajeti smo bili okt. 1. 1915. Slovencev nas je zelo malo tukaj, največ je Ogrov, Po čudnem naključju si nas enkrat celo tukaj obiskal, dasi že pet tednov star, bil si nam čisto nov. Dal Bog, da bi te zopet kmalu čitali za domačo mizo v krogu svojih dragih. Iskrene, pozdrave tebi in vsem znancem in znankam v domovini! Alojzij Cvelbar, Dobe pri Kostanjevici; Filip Mlakar, Dobrunje pri Ljubljani; Jos, Širjak, Ilovica pri Ljubljani; Alojzij Pivec, Št, Rupert, Gregor Dolinar, Gorenja Vas, Viljem Postružnik, Sv. Jurij ob Ščavnici. Še bodo prišli. Veliko je gotovo še takih ujetnikov, ki zanje domači nič ne vedo. Z Ruskega se je zglasit te dni Pavel Peter-nelj doma v Leskovci nad Škofjo Loko. 26 dolgih mescev so čakali domači — in slednjič le dočakali, da se je oglasil ljubljeni sin. Umevno, da jih je ta novica, silno razveselila. — Vsakdo, ki se po tolikem času zglasi, pravi, da je že velikokrat pisal. Bog ve, kam se izgub) toliko pisem! Oklopni avtomobili. Kakor drenutke na morju, tako se tudi oklopni avtomobili v vojski na suhem niso kaj prida obnestiv V zadnji krvavi bitki na francoskih tleh so sovražniki nastopili s celimi skupinami teli» jeklenih strašil in kolosov, ki jih je pa bilo ji vsaj dve tretjini uničenih. Samo 16. aprila je bilo 26 teh nestvorov razstreljenih. Umrl je dne 6. aprila na Češkem v bolnišnici vojak 17. pešpolka Anton Čerin iz Borovnice. Dragi, težko si se poslavljal od domače grude, ko si moral k vojakom, kakor bi slutil, da se ne vrneš več ,,, Prestal si trpljenje. Svoje mlado življenje si daroval domovini. Bodi ti lahka tuja zemlja! Tovariš France. V cvetu mladosti jc položil 3. aprila svojo življenje na oltar domovine An; ton Kranj c, doma v Slov. goricah (Sveti Lovrenc) pri Ptuju. Na bojišču je sju" žil pri oddelku strojnih pušk domovin» 21 mesecev; vojskoval se je na Ruskem in proti Italijanu. Pokojni jo bil zgled krščanskega mladeniča, mirnega in tihega značaja. Na bojišču ima še enega brata. Ali bodo odnehali? Ko so sovražniki zavrnili ponudeni mir, se je povsod poudarjalo, da so sami odgovorni in krivi za vse prelivanje krvi, ki bo še slciMlo. In sedaj? Na črti Arras—Cam-Osai leži do 50.000 mrtvih Angležev pred nepremagljivimi nemškimi ovirami. Naj se le bije na grešne «prsi olioli Anglež in kliče: »Mea culpa!« — moj greh! Pomladne pozdrave pošiljajo vsem domačim, znancem in bralcem: I. Žab-koa, Fr. Zidar, M. Špilek, M. Lelcše, Iv. Ari», P. Burger, Fr. Repar, Joško Lak-n«r, J- Blažič, V. Dolinšek, — vsi pri ce-sarjevičevem polku. —- Črnovojniki vi-sekogorske stotnije: Jurij Pohleven, čraivrh pri Polh. gradcu; A. Šervicelj, četov. Bleiweis. — Fantje domobranskega pp. 27.: Poddeset. Fr. Hauptman, Fr. Marjela, Jos. Jezernik, Jož. Erjavec, poddeset. H. Hribar, Fr. Mihelič — Ante» Uršič in tovariši s Krasa. — Jernej Dcrenčin pri težkih topovih na Romun--licjn. Cesar na Tirolskem. O zadnjem ob-sku cesarske dvojice v Bolcanu (22. apr.) iz vetrno še to-le: Ko se je cesar pripeljal na kolodvor, je čakalo na kolodvoru polno at<«nobilov. Cesar in cesarica sta pa šla kar peš v bližnjo cerkev. Ljudstvo je bilo raditega seveda veselo iznenač.eno; navdu-šeaje ni imelo mej. Odrasli in otroci so se gnetli k ljubljenemu vladarju in njega soprogi ter ju obsipali s cvetjem. Večina so hoteli prejasni cesarici cvetje kar osebno v roke izročiti. Cesar in Žita sta imela pAio naročje šopkov in cvetic, a še so se bRžali otroci, starčki, možje in žene. V cerkvi sta bila Nj. Veličanstvi pri sveti masi. "opevali so šolski otroci. Med sv. mašo sta inolila cesar in cesarica iz svojih masnih knjižic. Ko je bilo sv. opravilo končano, s<= j'e podal cesar Karel k višjemu vojnemu poveljstvu, cesarica pa v bolnišnico, kjer [e Udarila vse ranjence: častnike in mo-SH s cigaretami, z rožnimi venci in masnimi knjižicami. Mladinska nedelja 1917. 6. maj je letos posvečen katoliški moški mladini. Ta nedelja je določena kot slavnostni dan šoli I odrastlim dečakom po vseh krajih širne Avstrije, kjer govore nemški jezik. Kjer že oostoje mladeniška društva, se bodo poživila. V javnih predavanjih se bo mladina poučila o namenu društvenega življenja, starejši pa povabili za skupno sodelovanje. )er takih združenj še ni, jih bodo skušali ustanoviti ali jim bodo vsaj pot pripravili. .. Prvi maj. Vodsfvo socialne demokrate ie naročilo vsem svojim ljudem, naj ■ маја povsod počivajo. Prirejali so shode ln manifestirali za svetovni mir. Brez petroleja? Izšla je naredba trgovskega ministrstva, ki določa, da se 7 16,1 uporaba petroleja v poletnih mesecih !*a K a s e b n i k e. Določa se, da se petro-• i zasebnikom ne bo oddajal od 13. maja do 31. avgusta 1917, izvzemši v slučajih, ki jih določi politična oblast, n. pr. v slučaju bolezni, nadalje za razsvetljevanje temnih hodnikov itd. Petrolej se bo v označenem času oddajal samo industrijskim in drugim obratom, ki delajo za armado, za obrate, ki rabijo petrolej v svojih obratih, rudnikom, plavžem, javnim uradom in zavodom, poljedelskim obratom, obrtnikom, rokodelcem in delavcem, ki izvršujejo kako obrt doma, da бе s tem preživijo, bolnišnicam, hranilnicam, jetnišnicam in taboriščem za ujetnike, barakam vojaških in drugih delavcev, za razsvetljavo vozov ponoči itd. Kako nujno je, da se merodajne j oblasti ozirajo tudi na naše kmetijske po-! trebe, — je razloženo na drugem mestu v i današnjem listu, • Kdo fco imel korist od ruskega pre j obrata? Meseca junija bo imenovanih 2600 I Židov za častnike v ruski armadi. Za medvedovo kožo so pili,,, Zastopniki entente so na zadnjem zborovanju na S Savojskem razpravljali tudi o bodoči Palestini ter sklenili, da hočejo zasesti sveto deželo tako, da se bodo tega udeležili vsi zavezniški narodi. — Zaenkrat so bili pri Gazi Angleži občutno tepeni; izgubili so okrog 15.000 mrtvih in ranjenih. Izguba. Bilanca južne železnice izka zuje 5 milijonov 897.442 K izgube za leto 1916. Uprava ima okrog 45.000 uslužbencev in uradnikov. Celo vas Gartne v Švici je zasul v noči pred 23. aprilom velik sneženi plaz. Sneg je zasul 27 poslopij, ki so večinoma porušena. Sodijo, da je mrtvih okrog 20 ljudi. Presenečenje, V Bakovcih je med on-dotnimi ogrskimi Slovenci dobila neka ženska brzojavno sporočilo, da ji je mož v bolnišnici umrl. Kmalu nato se je vnovič omo-žila. Te dni pa dobi pismo od pravega moža, da se nahaja v ruskem ujetništvu, Msraj mesa. Urad za ljudsko prehrano je sklenil, da se mora uživanje mesa še omejiti — zlasti v gostilnah. Na osebo je določenih na dan največ 15 dkg brez priklade, 18 dkg s pvikUulo. Dežel ne vlade se bodo morale ravnati z ozirom na to določilo vpoštevajoč krajevne razmere. V mestih, kjer nekatere družine nimajo sploh nobenega živeža, razen če dobe nekoliko mesa, bo stiska vsled fe odredbe še hujša. Dobrodelnost. Centrala za socialno skrbstvo na, Dunaju je razdelila 27.000 kosov razne obleke in perila med potrebne družine. — Na Dunaju je umrla vdova Ana Bischof, ki je zapustila pol milijona K v dobre namene. — V Mona-kovem je podaril neki gost natakarici namesto napitnine srečko bavarske zdravstvene lotrije. Natakarica je zadela 20.000 mark. Lepa napitnina. Angležem tudi preda. Do konca marca so se živila na Angleškem podražila povprečno za 94 odstotkov. Strah pred pomanjkanjem Angleže močno vznemirja. Nedelja na Kineškcm. Med novimi reformami, ki silijo sedaj na dan na Kineškem, je tudi nedelja, Id jo je uvedla poganska država kot, državljanski dan počitka. Ta naredba bo predvsem koristila misijonskemu delovanju katol. Cerkve. Dan Gospodov, ki ga katoliški Kinezi visoko spoštujejo in vestno praznujejo, je dobil na tak način postavno odobren je in vsled splošnega počitka neko javno posvečenje. Katoličani bodo sedaj lahko izvrševali svoje verske dolžnosti. Iz Tržiča. Dekliška Marijina družba je prire- .4 predstavo s petjem in izvirno trodejanko »Oj ti jeziki«. Navzočemu spisatelju te igre, g. Karlu Pircu, se je izrekla v imenu družbe topla zahvala. —■ 22. t. m. je imela hranilnica in posojilnica v kaplaniji občni zbor. Prometa je bilo nad 600.000 K. Za vojne aomove je darovala hranilnica 100 K, 50 kron za primorske begunce, 50 K za vojaško berilo in večjo vsoto tukajšnji Vincencijevi družbi. — Iz poročila Vincencijeve družbe je uvideti, da se je razdelila med reveže v 1. 1916, vsota t543 K 60 ▼. Za dnevno zavetišče se je porabilo 3200 K. Ta zavod, čigar potreba se je v vojnem času jasno pokazala, je obiskovalo 83 oirok; večje število jih je dobivalo opoldne brezplačno hrano. Ta četa se je letos zcio povečala, Ot/orila se je šolska vojna kuhinja, v kateri dobiva hrano že 120 otrok, večinoma brezplačno ali proti zelo nizki ceni. Za te dobroto smo dolžni hvalo mnogim dobrotnikom, v prvi vrsli slavnemu deželnemu odboru, zlasti gospodu deželnemu glavarju dr. Šusteršiču. Nem5ka Loka. Romarska nedelja ali prošče-nje v Nemški Loki pri Mariji Tolažnici bo 5. nedeljo po Velikinoči, dne 13. maja. Marijini častilci se s tem opozarjajo, da bodo tudi letos lahko tam opravili pobožnost. V soboto popoldne in zvečer bo priložnost opraviti sv. spoved. V nedeljo, 13. maja, pa bo ob šestih sv. maša s slovensko, ob desetih pa z nemško pridigo, I.oče pri Beljaku. »Domoljub« tudi v naše j-e Prjnaša svoie novice. Zato mu jih hočemo tudi mi danes par poslati. 17. aprila so nam napravili, kakor so poročali tudi že drugi časopisi, Lahi obisk po zraku. Pa dva se nista več vrnila nazaj. .Naši letalci so ju prisilili, da sta se morala spustiti poldrugo uro od tukaj, na Žili pri Beljaku, na tla, Hitro sta začela zažigati karte in letalo, a so orfenj brž pogasili. Imela sta s seboj veliko listkov, da bi jih metala na prebivalstvo. V avtomobilu so ju odpeljali v Beljak,, kamor so spravili tudi letalo, ki je zdaj razstavljeno na ogled pred gimnazijo. — V nedeljo, 22. aprila, pred sv. Jurijem so imeli otroci svoje veselje. »Št. Jurija so jagali«, kakor pravijo. Proti večeru se zbero dečki iz vsake vasi posebej, hodijo od hiše do hiše, zvonijo z zvonci in trobijo na rogove, potrkajo pred vsako hišo na zaprta vrata in naštejejo šentjurijeva voščila, želeč blagoslova hiši, ljudem in živini. Povsod dobijo darove v denarju, jajcih, zabeli. Ponekod tudi zanetijo kres. Otroci imajo s častitljivo navado veliko veselie. Ko so na Koroškem sv. Jurija slovesno praznovali, pa ga pošljejo, kakor pravijo, na Kranjsko, kjer ga šele en dan pozneje praznujejo. larske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Za varnivo malih ohok na kmetih. Na Nemškem hočejo v nekaterih krajih vpeljati za kmečke otroke zavetišča za čas najhujšega d<;!a na polju. Vsa teža gospodarskega dela tare zdaj uboge žene in dekleta. Vstati je treba zjutraj pred soln-cem; čez dan je toliko opraviti, da ima gospodinja komaj čas skuhati. Velika težava je pri tem z malimi otroki. Če vzame mati otroka sedaj seboj na polje, jo moti pri delu; doma samega ne more pustiti; če ga malim otročičem v varstvo izroči, je velika nevarnost, da otroci kako škodo napravijo, ali se v medsebojni druščini po-hujšajo. Saj se povsod opazujet neka. pod)iv' janost med mladino, kakršne še noben-krat ni bilo. Mislili so torej, da naj bi vse matere ene vasi otroke v eno hišo skupaj nosile, kjer bi pametna ženska zanje dobro skrbela. Taka hiš?, bi bila lahko šola ali kaka gost1'Ina. Zlasti šola bi bila pripravna. Učitelji in učiteljice so že po stanu varihi in vzgojitelji mladine, torej bi bilo tako delo zanje kakor nalašč, Vojaki trpijo na bojiščih, doma se ženejo vsi čez •voje moči, šole je pa vedno manj, ker morajo otroci pri delu pomagati. Kako lepa prilika za resnični patriotizem našega učiteljstva bi bila taka naprava. Vse učiteljice in žene učiteljev bi se zlasti, manj-Sim otrokom lahko popolno posvetile. Težave na deželi. Pomanjkanje krme je vedno hujše. Prejšnja leta smo o svetem Jurju že zunaj pasli, kaj malega kosil". Letos je za tri tedne vse zastalo. Nekateri gospodarji trgajo strehe, da bi le nekaj dame mogli dati sestradani živini. Ker manjka krme prav povsod, se odproda, kar se more odprodati, četudi je za rejo najboljše, Oranje se more Ie počasi vršiti, ker ima živina tako slabo krmo. Oves so vzeli, sena pa ni. Mleka je seveda vedno manj. Po novi vladni naredbi se ne bo sme- imajo veleposestniki 7'8 milijonov, mali kmetje 1322 milijona glav. Zemlje imajo veleposestniki skoro tretjino. Tu zopet vidimo, da je glavni steber države mali kmet. Prav zanimiva je primera ruske živine z živino drugih deželi v odstotkih. Od vse živine ima Ruska konj 16'5%, govedi 27% ovac in kozä. 445% prešičev 11'6%. Francoska konj 7'6%, govedi 34%, ovac in kozä 41%, prešičev 17*4%. Nemška konj 7'8%, govedi 20%, ovac in koza 12-2%, prešičev 43-4%. Amerika (Združene države) konj 10% govedi 32%, ovac in kozä 30'5%. Kakor je razvidno, ima Ruska zelo veliko konj in ovc, veliko govedi, prav malo pa prešičev. Ker je 15 milijonov malih posestev na Ruskem, je jasno, da ne redi vsak gospodar enega prešiča. Od govedi imajo mali kmetje 46'6% krav, 47% telic in telet, toda le 6'6% volov in bikov. Iz tega razvidimo, da ruski mužik ne mara veliko za voli. Vozi večinoma s konji, za pitanje volov pa tudi iii, ker se mu ne izplača. Cene prešičev v Nemčiji. Na Nemškem so kmetje zelo nevoljni zaradi znižrnja cen pri klavnih prešičih. Do konca aprila so se plačevali prešiči do 100 kg na pr. Vojaki pri strojnih puškah z maskami zoper strupene pline. lo maslo nobenemu prodati, ki bi ga naprej prodal, ampak le določenim osebam za določeno ceno. Masla bo seveda vedno manj. Bati se je, da bo čisto izginilo. Gospodinje menijo, da bodo te kaplje mleka, ki ga še dobijo, dajale delavcem, ker ni mogoče druge pijače dobiti. Zdaj bodo iz mest še bolj vreli na kmete, ker sme vsaka gospodinja in tudi mlekarne prodati; onemu, ki sam maslo porabi. V Švici se kmetje pritožujejo, da se je cena mleku premalo zvišala. Le 5 rap znaša povišek, ko je vse drugo še enkrat dražje, — namreč v Švici, pri nas pa še bolj. Kmeta v Švici stane danes iiter mleka 37 rap, čez 40 vin. Zdaj ko ima višje dohodke iz zelenjadarstva in višje cene Živina, se še izhaja. Bati se je le, da se bodo kmetje naveličali doplačevati pri mleku na korist drugih stanov. Lotili se bodo onega, kar jim najbolj nese. Bogastvo Rusije. Po poročilu angle-Kkih listov ima Rusija 140 milijonov glav Kvine le v Evropi. Če privzamemo še Azijo, nima Ruska dosti manj živine kakor vsa druga Evropa, Od teh 140 milijonov 6» na Braniboirskem za 100 kg 2C0 mark; po novem se plača za težo do 70 kg za 100 kg 120 mark, do 85 kg 140 mark, čez 85 kg 150 mark. Za težke prešiče so cene nespremenjene. Kmetje mislijo, da bodo jeseni cene zopet višje, toda takrat ne bo ne mesa ne masti, ker je sedanja odredba prešiče na smrt obsodila. Dunajska vnovčevalnica, Kakor smo že poročali, je imela dunajska vnovčevalnica za živino leta 1915. čez 5 milijonov kron čistega dobička. Naložili so ji toliko davka, da je zdaj ostalo le še 1'5 milijona kron. Vsakovrstne načrte so delali, kako bodo napravili nove naprave za preskrbo mest z mesom, nova pitališča itd. Zdaj je šlo skoro vse za davek. Skoro bi bilo boljše, ko bi manj dobička naredili, pa kmetom živino boljše plačali in v mestih meso ceneje prodajali. Ravno tako se zna tudi drugim — deželnim mestom — zgoditi. Mastne plače. »Re'ichspost« poroča, da so v krmilni centrali skoro sami sorodniki in prijatelji juda Margulicsa, kj je pred vojsko na Ogrskem turščico prodajal; zdaj ima plače 36.000 K. Notri je njeigov^ e», razni svaki, bratranci, prijatelji in pri jate. ljice mozesove vere. Plača v centrali jc prav dobra. Vodijo vse ljudje, ki niso imeli popred s krmili skoro nikdar kaj opraviti, List vprašuje: »Ali res razumejo nekaj o krmilih le sorodniki ravnatelja?« Od delo-vanja te centrale ni odvisno le kmetijstvo, ampak vse ljudstvo, ki uživa kmečke pri. delke. Ali je prava taka politika oseb v državnem zavodu? Odredbe o navijanju cen. Z Dunaja poročajo, da se že pozna blagodejni vpRv nove odredbe o navijanju cen, po kateri se previsoke cene ne kaznujejo le pri živilih, ampak v vsem, kar ljudje navadno rabijo. Zato se je pocenila narejena obleka in čevlji. »Reichspost« meni, da imajo trgovine še stare zaloge manufakturnega blaga, ki so jih brez vzroka neizmerno podražile. Naj se jim preiščejo knjige, da se vidi, koliko so preveč dobička napra/ vile. Letina? Iz Amerike poročajo, da je tam žito zelo slabo prezimilo. Ako je ozi-mina prav dobra, io cenijo na 100. Po velikosti škode gredo potem v številkah nazaj. Leta 1915. je bila ozimina cenjena n« 96, lani 78, letos le 63; torej le dobra oc-lovica. V Ameriki pričakujejo izredno sfe-be letine. Žita je že zdai za številno prebivalstvo malo. Evropa brez nas in Nem-č:je potrebuje v enem letu same pšericc 1,300.000 vagonov. Kje se bo ta pšerica dobila? Ruska je zaprta, Argentinija ie Prepovedala vsak izvoz, Nekaj bo dala Kanada, toda zadosti ne bo. Ko bi morali f'anes pšenico v Ameriki kupiti, bi veljalo 100 kg 54 mark, okli 80 kron v Newvor-ku; nri nas gotovo čez 100 K z vožnjo. M-carii so zdaj dobili še prej ku^lieno blago, ki iih stane na meji 1 a 67'50 fr,, po naši valuti čez 100 K. Angleška vlada proš, nai ljudje kolikor mogoče malo kruha uživajo. Ko bi vsak človek na teden le en funt kruha manj pojedel, bi se za silo iz-hriolo do jesen", ko bodo imeli domačo žetev. * * * Čipkarice, ki imajo čipke lastnega izdelka v zalogi in jih žele naravnost prodati, naj pošljejo čimpreje na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22, od vsake vrste vsaj po en vzorec. Vzorci naj bodo izbrani od najboljšega, najslabšega in srednje dobrega dela. Zaznameno-vani naj bodo s prišitim listkom, ki nosi ime lastnice in tekočo številko. V posebnem pismu naj se navede za vsako številko cena, po kateri želi dobiti lastnica svoj«| čipke plačane in poleg te še skrajno cenoi za katero bi bile pripravljene prodati svoje blago. Melasno krmo ima sedaj »Deželno mesto za krmila« na razpolago, Melasna krma je važen nadomestek za druga močn» krmila, ker ima mnogo sladkorja; zaradi tega vpliva prav ugodno na proizvaja«!1' mleka, mesa in moči, Melasna krma je № bra za konje, za molzne krave in /.a pf® šiče. Kravam se poklada po IV2 j ■ na dan, istotoliko tudi konjem. Poklada« se sme sama zase ali pa med rezanieo Tudi prešiči se hitro in radi privadijo; d^ jati jo kaže zlasti prascem za pitanje, — kratkem bodo na razpolago tudi makove oljne tropine, ki se priporočajo najbolj za molzno goved. Za naše gospodinje. Več maka! Makovo seme je jako mastno in redilno. Olje je slastna zabela jedi in tudi zdravilo za zunanje poškodbe in pereče bolečine, za zapeko in krče. Makove jedi so bile prejšnje čase vsem Slovencem znane in priljubljene, zdaj so še v navadi pri ogrskih Slovencih in pri Čehih. Zmlet mak oparjen z mlekom je dobra mala za kruh. Vredno je, da bi sejali Slovenci zopet več maka, kei bi dobivali tako doma zdravo in slastno olje. Olje dobiva Kitajec iz maka tako-le: Seme zmelje, zalije nekoliko z vodo ter skuha v kotlu. Nato izžme v stiskalnici iz vročega maka olje. Čaj makovega semena umiri razburjeno kri in potolaži bolečine v prsih. Sadite orehei Lepo orehovo drevo je kras in bogastvo hiše; je lekarna, ki je pri rokah in ne stane nič. Orehov les slovi v narodni pesmi. Senca in vzduh orehovega drevesa močno koristi bramornim otrokom in jetičnim, Z orehovo luščino se prekadi nahod, nakladek nastrgane mlade korenine izvleče za precej časa trganje, kopelj orehovih listov pozdravi bezgavkaste in slabotne otroke, prežene oskrumbe in mrčes. Liker iz mlečnih orehovih jederc nozdravi želodec in prežene slabosti. Kožico orehovo stolci s sladkorjem in uživaj zoper hripavost. Orehovo olje je dobro mazilo za vsakovrstne grinte in lišaje pri človeku in živini in okusna zabela jedi. Jedrca so jako tečna jed in izboren nadevek za povi-tice. Iz orehovih zelenih ježic se naprav-ija mazilo in barvilo za lase in zdravilo za želodec. Pa tudi v gospodarstvu vrže oreh dosti. Brez orehovih štrukljev in potic ni na Slovenskem ne svatbe ne praznikov. Jedi z orehi so posebno sedaj zelo tečne in koristne, ker ima oreh toliko maščobe v sebi. Olje iz orehov nadomestuje lahko oljično olje; stisnjena jederca so dobra krma in luščine izvrstno gorivo, listje pa jako zdrava postelja in stelja. Zdaj sade povsod ob cestah nerodovitni nerod (akacija) »» divji kostanj. Divji kostanj se tudi porabi za marsikaj v gospodarstvu, vendar ne doi«že še izdaleka ne orehove vrednosti. Sadite torej zopet to že od nekdaj ljub-'jeno in spoštovano drevo! S čim Siomo svetili ? So občine, ki niso še nikdar dobile petroleja, odkar pa je začelo primanjkovati, Osilnica n. pr. je popolnoma »rez vsega petroleja od oktobra, torej Ze Pol leta. — Sosednji naši Hrvatje imajo dobavo petroleja urejeno že od leta sem> 1 liter na mesec ga uooi vsaka hiša. Tudi dobava koruze jc V^ih sosedih v redu, kajti svojih «g koruze na mesec imajo zasigura-ue. mi smo pa veseli, ako dobimo 3 kg, in še to se rado skrči na 2 kg. Saj ne pripovedujemo tega, kakor da smo našim bratskim sosedom nevoščljivi. Le njihovih dobrot bi bili radi deležni tudi mi. Razsvetljavo si bomo morali oskrbeti po stari navadi: razcepili bomo bele breze; namesto petrolejeve svetilke bo stal na mizi stari svečnik za trske in baklje. — Toda kmet mora iti v hlev tudi ponoči. Krava stori, svinja vrže mlade ponoči. S trsko ne sme v hlev; je nevarno. S čim pa? Kmetje delamo poleti do trde noči na polju. Živina se opravlja ponoči. S čim posvetiti pri živini? Morali bi še pred soln-čnim zatonom puščati delo na polju, da se živina v red dene in opravi. — Tega pa bi oblasti same ne videle rade. Treba porabiti ves dan od zore do mraka, da se več pridela. — Pa slišimo, da bodo poleti z oddajo petroleja popolno-I ma prekinili. Ali ne bi bilo prav, da bi se višje oblasti bolj ozirale na potrebe kmeta, posebno še proti jeseni!? Sadje, beljenje koruze, obrezovanje repe in korenja i. dr. so dela, ki so se še v mirnem času opravljala pri luči. In sedaj ? Ako nečete da poljsko delo trpi škodo, dajte nam petroleja. Bolj potrebuje poleti petroleja kmet nego uradniki po uradih. Vojaško berivo. Od centralo za vojaško berivo smo prejeli naslednji dopis: Nekaj, česar naši vrli bojevniki na bojiščih, pa tudi po bolnišnicah posebno pogrešajo, je dobro berivo. »To je najstrašnej •'< — piše vojak — če človek na bojnih poljanah tedne in mesece nič poštenega brati, ne dobi.« Tej potrebi se je prizadevalo ustreči naše podjetje hoteč izkazati našim dragim vojakom vsaj nekoliko hva,ležnosti za številne žrtve. To podjetje, ki se naslanja docela le na krščansko dobrodelnost in domoljubno mišljenje, pošilja že dve leti dobro berivo vseh jezikov monarhije med vojake. Že nad 2 milijona in 200 tisoč knjig in knjižic je prišlo na ta način med vrle vojake; povzročili smo s tem — kakor je razvidno iz raznih zahvalnih pisem — obilo tolažbe in pomoči med bojevniki. Ker se pa vojskovanje le še zateguje in je čedalje težje preskrbeti dobrega b e -riva v slovenskem jeziku, prosi podpisano društvo kar najnujne-je, naj bi blagi dobrotniki poiskali in poslali dobrih knjig. Zaželjeni so koledarji, potopisi, povesti, poštene slike, tudi knjige z versko vsebino. Knjige naj se pošljejo v zavojih po 5 kg z opazko »darilo vojakom — poštnine prosto. Liebesgaben für Soldaten, portofrei« na naslov; »Zentralstelle für Soldatenlektüre«, Wien, IX./4, Canisiusgasse Nr, 16. Slike in črtice z bojišč. Osem mesecev neprenehoma v bojni črti. Južno bojišče, 1. marca 1917. Dragi prijatelj! Tvoje pismo prejel. Jako me veseli, da se še kdo spomni name; kajti tukaj v strelskih jarkih nam je dolg čas, in vsak rad izve kaj novic od doma. Tukaj imamo tako debel sneg, da še takega nisem videl. Že dva meseca imamo kar luknje narejene, da pod snegom hodimo. V nekaterih krajih ga je do 7 metrov. Kakor si poročal, imate tudi doma dolg čas, ker ni zvonov, in so moški vsi v vojni. Meni se godi še vedno po navadi: zdrav sem, hvala Bogu; za drugo si pa lahko vsak misli, kakšno življenje mora to biti. Že 8 mesecev sem neprenehoma v bojni črti in vsak dan plavajo šrapneli in granate čez glavo. Samo to je še sreča, da Italijan tako slabo strelja. Prve mesece sem bolj plašno gledal, potem se pa človek privadi. Zdaj pa že mislim včasih, saj me ne more zadeti. Kadar se pa začne peklensko gromenje, takrat seveda ni časa ničesar ugibati. Nikdar nisem mislil, da bom kaj takšnega dočakal; pa Bog daj, da bi srečno prestal in da bi ja naši potomci ne bili tako nesrečni kakor smo mi, in da bi morali kaj takšnega prestati. Pripomnim še, da glede hrane smo pa dobro preskrbljeni; jesti imamo dovolj. Pa saj drugače bi ne mogli sovražnika zadrževati. Samo za kaditi je včasih bolj malo. Sedaj se Ti zahvalim za Tvoje pismo in srčno pozdravljam Tvojo družino, ženo posebno pa Tebe in želim srečno svidenje. Tvoj prijatelj Jožef Jcsenšek. Dve leti — po božji milosti. Slavno uredništvo! Mnogo dopiso\ od vseh front: od mrzle nižine rusko-poljske, z nepregledne ravnine romun^ ske, skalnatih pečin albanskih, s karae-nitega Krasa in z goriških gora (mojo . ožje domovine), in tirolskega večnega ledu sem že čital in sicer z velikim veseljem v dragem mi »Domoljubu«. Žo doma mi je bil najljubši med vsemi slovenskimi listi; tu ga pa še bolj Čislam zlasti, ker sva tu v adiški dolini samo dva Slovenca. Lahko si mislite, kako težko pričakujeva njegovega pri-, hoda, saj nama vselej prinese toliko to-lažilnega, razvedrilnega in podučnega berila. Namenil, sem se tudi jaz napi-i sati par vrstic. Lepo zloženo gotovo ni, kajti jaz sem le preprost kmečki sin s prijaznega Kobariškega, vajen pač sukati koso in držati plug, ne pa peresa. Kot omenjeno, sva tu v adiški dolini dva Slovenca in celo oba iz ene vasi (Hvala bodi Bogu zato!), iz Iderskega pri Kobaridu. Odkar sva odrinila k vo-. jakom (15. aprila 1915), sva skupaj; gotovo po božji milosti. Oba sva še vedno zdrava, četudi sva že prestala mnogo hudega: 1. 1915. pri obstreljevanju la-, varonskih trdnjav, kakor tudi pri lanski ofenzivi zunaj pri bateriji. Dozdaj se nama ni niti las na glavi skrivil. 62 (Upam v Vsemogočnega in presv. Devico, da naju tudi zanaprej živa in zdrava ohrani in naju po srečnem miru vesela domov privede. Poprej bi pa želel, i da bi bila moja draga ožja domovina »Pepinu« iz njegovih grabežljivih rok iztrgana, da se povrneva na ljubi dom, ičetudi bo v razvalinah. Pridne roke in božji blagoslov bo pomagal postaviti tnovega! Moj Bog! Huda je ta vojska za vse, a* še žalostnejša za nas uboge Primorce, ločene od svojih dragih brez poročil, kako je pravzaprav doma. A zaupati moramo na Boga in njegovo previdnost, brez katere se niti las na glavi človeku ne skrivi. To me še tolaži, da dobim včasih vsaj od drage matere pismo, v katerem mi naznanja, da je še živa in zdrava v Kobaridu pri svojem bratu, v Idersko pa ne more. Ko bi kateri sovaščan ta dopis čital, prosim, da bi se oglasil, ker ne vem za nobenega. Tudi bi prosil, če je možno kaj berila poslati in sicer zabavnega, vendar v krščanskem duliu pisanega, ali še rajši pa nabožne vsebine. Pozdravljam vse znance iz kobariškega okraja, ki morda poznajo Jožeta Štelinovga, kakor tudi tovariša Toneta Kovačevega. Jožef Miklavčič, lc. u. k: 10cm T. Hb. Batterie 5/G. A. L Feldpost 316. Bolečine v mišicah odstraniti je lahka stvar za živahno krožečo kri. Ako so pa te bolečine nastale vsled prehlajenja, se v dotičnih delih telesa ne nahaja prav nič ali le malo krvi. Temu pa naglo odpomoremo, če boleče dele drgnemo s Fel-lerjevlm zelo dobrodejnim, bol lajšajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko *>Elsa-fluid«, kjer sas je poprej bolelo, čutimo potem dober počutek. Precej nad stotisoč zahvalnic ga priporoča. 12 steklenic pošlje franko za samo 7 K 32 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica, trg Elsa št. 16, Hrvatsko. Iv b) ЏШ Listek Шј Zvonarjeva hči. (Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.) (Dalje.) »Kaj čemo, saj ima tudi njihova obrt polno skrivnosti, napačnega pa še ni nihče slišal o njih.« Razdraženo se je zašopiril brivec: »Ali sem jim podtikal kaj napačnega? Kaj sem pa rekel? Govori -r- nič takega nisem rekel, — ostanem pa pri tem, da vem, kar vem.« Še eno besedico naj bi bil dejal brivcu narobe in začel bi se bil prepir. Kramar Burja pa se je pomirljivo utak-nil vmes: »Saj še ni vseh dni konec in gotovo vse pride enkrat na dan. Sicer hoče pa rdečelična Rozika na vsak način imeti Henrika. Tega bi ne bila nikoli dobila, če bi še živela njena strogokatoliška mati.« »No zakaj jo imenuješ strogo?« ga je zavrnil pek. »Tebi bi tudi ne bilo prav, če bi te zmerjal s starokopitnežem in strogim luteranom. Sploh pa je mešani zakon zmi-rom vagana stvar.« Ostali pivci so mu prikimali in eden izmed njih je pripomnil: »Vsak mora to pojesti, kar si je naložil in ležati tako, kakor si je postlal; sploh pa je Rozika lepo in pridno dekle, Henrika pa tudi povsodi radi vidijo, kamor pride, morebiti jima bo šlo dobro v zakonu.« Vsem, samo prepirljivemu brivcu ni bil všeč ta mirni pogovor, nekoliko ga je imel že tudi pod kapo, zato je dejal jec-ljaje: »Jaz pustim vsakemu svojo pot, sam grem pa tudi svojo.« Nekaj minut pozneje se je zibal po h-gu in hripavo prepeval: »Oh zdaj gremo ...« »Da, da,« je dejal kramar Burja, »čas ie že, da gremo domov. Brivec , ima pust zik, a dečko je vendarle, že večkrat jo ,2 prav pogodil, ko drugi niso hoteli ver- ■ ;ti.« Nato je vzel svojo belomoknato kapo in težkih korakov odšel proti domu, 6. Odločitev. Pri Zvonarjevih je teklo življenje svojo j mirno, tiho in delavno pot naprej. Kakor : navadno, se je širilo obrekovanje počasi po mestu, a strahopetno umolknilo pred prizadetimi, Živeli so še bolj sami zase, kakor prej. Njihovo domovanje je bilo vsled nevarnosti požarja tudi bolj odstranjeno v kotu ob mestnem zidovju in samo zidovje okoli dvorišča jih je družilo z ozko ulico, ki je peljala na mestni trg. Stari Rudnik se vse svoje življenje ni veliko brigal za ljudi in se jim je zadnji čas še bolj umikal. Jožef, mladi mojster, in Henrik pa tudi nista rada vsled žalovanja hodila mednje. Nihče izmed njih ni niti slutil o brezvestnem obrekovanju, ki je vedno bolj vla- čilo v podlo blato njihovo čast in pravičnost ter ogroževalo njihovo podjetje. Nitke prijaznosti in ljubezni pa so se spletale med njimi vedno tesnejše in ožje, Pomočnik jih ni zapustil v teh težkih urah. Pokazal se je pravega prijatelja v nesreči, Nežnočuteče se je vedro umaknil takrat, kadar je vera ali naziranje zahtevalo, tako da je deklica začela gojiti na skrivnem misel, naposled postane še katoličan, saj se ravna povsod po nas. Njeno nagnjenja do njega in žalost po rajni materi sta ji jemalo trezno preudarnost; ni čuda, da si je tolmačila njegovo obnašanje — po svoje. Domnevala si je, da jo je Bog poklical, privesti Henrika v pravo Cerkev, V svojih molitvah je darovala svoje življenje in srečo v ta namen, da bi se te želje izpolnile; pozabljala pa je v svojem prevelikem čuvstvovanju popolnoma, da veje božji duh, kjer sam hoče in da se ne sme sama vpostavljati za tako sveto delo, Ljubezen jo je napravljala slepo in trmasto, Verovala je samo svojemu zbeganemu srcu, ne pa svarečemu razumu, ki ga je Bog pridelil liki angela variha, in zaradi tega tudi ni spoznala, kako daleč je Henrik od prave vere, On je bil docela pravi luteranec. Vzra-sel je med luterani in njegova notranjost je bila spojena z vero otroških let. Vsako razmišljanje o pravi ali nepravi veri mu je bilo popolnoma neznano. »Eni so tako, drugi drugače vzrejeni,« si je mislil. »Vsakdo naj ostane pri veri svojih staršev in naj zvesto živi po nji,« je bilo njegovo vodilo. Sovražil je vsako razpravljanje o veri, vsako globlje vprašanje in iskanje po resnici. Ni se pa tudi nikoli norčeval iz drugo-vercev in iz nasprotnih mnenj; za to tudi ni imel časa, ker sta ga veselje in ljubezen do stroke in poklica popolnoma prevzemala. Ko je prišel iz strogega lulerskega severa v to razdvojeno mesto, se je njegovo versko prepričanje upiralo, da bi služil pri drugoverskem mojstru. Tudi cehovski mojstri in luterski pastorji niso odobravali teli razmer. Toda nobena umetna obrt ni bila tako osamljena, kakor zvonarstvo. Prepotovati bi moral dežele, da bi dobil stalnega zvonarja. Tam se je bilo treba oprijeti, kjer je bila sploh na razpolago izpraznjena služba ter se prilagoditi razmeram. Henrik se je toliko lažje uživel^ pri Zvonarjevih, ker mu je mojster v verskem oziru dal popolno prostost in so meščani živeli med seboj v miru in le redko vpraševali po veri posameznika. Vendar pa so bili katoličani in luterani med seboj glede trgovine v tesni zvezi. Samoposebi se mu je zdelo umevno, da kupčujejo katoličani med seboj, in med luterskimi jc videl isto medsebojno zvezo. Verskega nasprotovanja in sovraštva ni bilo med njimi. Onih prepirov med pivci v gostilnah ni imel nihče za resne, celo takrat ne, če so se povzpeli do pravega razpora. V boju za obstoj so se vsi zedinili. Imeli so samo eno cerkev. Žc v času luterskega preobrata so se polastili hite-ranci samostanske cerkve in šele po dolgem so se zedinili v toliko, da je cerkev služila obojnemu veroizpoveclovanju. K<| se je končala sv. maša, je cerkvenik zapf Mafnik zaželi eni! Prišel oj majnik zaželjeni — ves krasen zopet si med nas; n gaji, logi razcveteni, kot lani. bili so ta čas! Vrnila ptičic so krdela iz toplih krajev k nam se spe'; narava vsa je oživela, pomladni vrnil se je cvet! Pozdravljen majnik zaželjeni, in gaji, logi, razcveteni; — in ptic, krilatih pevcev jata, — pozdravljena, oj vigred zlata! Kot na-te, cvetni mesec leta, težko že srca so čakala: tako nam prosi duša vneta, naj mir nebesa bi poslala! Marija, majnika Kraljica, najlepša vseh cvetic cvetica, o Mati naša na prestolu! Čuj prošnje vroče v solznem dolu: Kot cvetje maja nam priklije, miru naj solnce spet zašije; oj solnce — Jezus, božji Sin, ti Kralj miru, nebes višin! Matej V u r n i k\ črnovojnik, Jesenice, Jcovana železna vrata, ki so ločila glavni oltar od ladije; na bogato okrašenih stranskih oltarjih je pogasil strežnik voščene sveče, zvonček je nesel v zakristijo in obrnil table na oltarjih. Samo kropilni kamni so pričali o katoliškem pravu te prekrasne stavbe. Vse to se je udomačilo med meščani, zato niso razmišljali o tem. Eni so odhajali z rožnim vencem v rokah, mejtem ko so luteranci klepetaje prihajali z velikimi pesmaricami v rokah — k mol-jnolčečim oltarjem. __(Dalje.y Njega od nikoder ni! Vsi ga nestrpno čakamo; a mine mesec, leto dni, golobčka z oljčno vejico pa ni ga, od nikoder ni. Kot satan sam bi ga ščuval — svet kolje se kot divja zver; in mesto da bi poneMl, začne nanovo zmiraj kter! Oj bojna plan ! —- Pogled strašan: glej pri mrliču je mrlič. Nad njo pa plava črni vran; z gostij se vrača smrtni ptič!..« Vide. Tedenska pratika. i>ctek", 4. majnika: Sv. Florijan (Cvetko), polkovnik cesarja Dioklecijana. Ker se rii hotel odpovedati krščanstvu, so ga vrgli v reko Enžo 1. 304. — Sv. Just. — Sv. Go-tard, škof. — Sv. Monika, (f 387.) Sobota, 5. majnika: Sv. papež Pij 5. (t 1572.) — Sv. Angel, muč. — Sv. Irenej, škof. Nedelja, 6. majnika (4. po velikonočna): Evang.: Jezus obeta učencem Sv. Duha. — Praznuje se god sv. Jane« za Bamaščana, cerkv. uč. (f 708.) Pone de 1 j e k , 7. majnika: Sveti Stanislav, škof in muč. Takratni razuzdani kralj Boleslav II. ga je dal z mečem umoriti med sv. mašo. (t 1079.) Torek, 8. majnika: Prikazovanje sv. nadang. Mihaela. — Sv. Peter iz Tarenta. (t 1174.) •"reda, 9. maja: Sv. Gregorij Naci- janski, šk. in cerkv. uč. (f 389.) Četrtek, 10. maja. Sv. Antonin, šk. (t 1459.) — Sv. Izidor, kmet na Španskem, (t 1150.) Solace vzhaja ob 4. u. 36 m. — zahaja ob 7. u. 19 m. wma: ščip 7. maja ob 3. u. 43 m. zjutr. * * * Sv, Monika. Monika, mati sv. cerkvenega učenka Avguština, je bila rojena 1. 332 v ■lagaste v sev. Afriki. V mladosti bi se wta kmalu navadila piti, ker je imela *»ак Zabrenkaj Se o miru r.a roinem glasoviru!« sc čuje glas neznani, pa ne tamkaj v dvorani. Kdo j .j, ki pevca moti? Sloji li kje ob poti? Edini olovoiiskl zavod brez tujega kapitala jo: 1410 VZRJEP^lR ZAVA^OVHlifllCH proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zi/onov Ljubljana, Dunajska eesta 17, lijubljatia. Zavarovanju rprejeraa proti požarnim škodam : 1. razne vrstno izdelane stavbo, kakor tudi stavbe mod časom zgradbo, ?. vso premično blugo, mobilijo, poljsko orodjo, strojo, živino zvonovo in onako, 3. vse poljske pri-dolko, žita in krmo, 4. zvonovo proti prelomu, B. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drago kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstnn podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebo za deželno nižjoavstrijsko zavarovalnico, od katero ima tudi dežolni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnlne, ki so znažalo 1. 1012 K C78.80C*J7, so poskočilo koncem L 1913 na K 736.147'17- Todaj, čimvočje zanimanjo zu ta odini slovenski zavod, tembolj bo rastol zaklad. Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeniStvo v Celju in na Frosokn, balcor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeniki. Cono primerne, bitra cenitev in takojšnje izplačilo. 150 juirov plodovitega 8 ® • V V v Slnvoivji, v -c v ftitm kosu, s poslopji In no-epodarBi. ir.i ■ y.iv- i, sadnim vrtom, 2 jutra gozda, v uližini vtfjega trga, pri cesti in železniški postaji, na prometni točki, se prostovoljno protla zu cciio 1200 K za juter, posetev proti obračunu. — 1'ojusnila daje: Dr. Matija Belič, odvetnik, Djai ovo. 1053 ßolinsko kavino primes v korist oßmejnim Slovencem / so zlo, kl iß Ireba zdravili г največjo previdnostjo. flbšolulno zancs- B'SEfS'ffiSä, domače Ijlvo sredstvo proli temu jc ГШШВа mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3--, dvojno velik lonček 5 K 50 h. posipam! prašek varuje najbolj občutljivo kožo. l&kflilm 2K 50 v proti prednlatllu aH povzetju pri PÄKHTOL-WERKE in Budapest VI-10 Eolviis Ht 28. ^J Ustanovljeno lota 1883. Ustanovljeno leta I8BS. • it a* legiSlrovnna zadruga z omejen m tamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Hcnlnl davek plačuje Zunanjim vlagateljem lz svojega, za pošt- 41 IZ O Ijanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zaämga dovoljuje posojila v odsekih na 7V2, 15 ali 22 Va let, pa tudi Izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila troll zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša koncem J. 1915 K: 519.848*40. Deležnikov je bilo koncem !. 1815 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentajejo jamstveno glavnice za 6,089.850 K. Načelstvo Prod sodnik: Anfirej Kr.Ian, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik: IL podpredsednik: B. Konico, o. kr. profesor v Liubljani. Karol Pollak ml.f tovarnar v Ljubljani. člani: IvanDolcno, o. icr proieeor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. raö. oficiial v Ljubljani; Anton Kralj, tajnik Zadružno kvozo v Ljubljani; dr. STerhar Alojzij, gimn. profesor v Ljubliani. dr. Jalto b Mohoriö, odvefc-niški kandidat v Ljubljani; dr.Fran Fapež, odvotnik v Ljubliani Ivan Suänik, stolni kanonik v Ljubliani. Anion SuSnik.o. kr. a. profesor v Ljubljani ; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani, flr. Aleä UäenlÖnlk, proi. bogoslovja v Ljubljani; Frau Vox'bic, o. kr gimn. prof. v Ljubljani; IgnaoiJ Zaplotnik, katebet v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Ar.ion FTržič, o. kr. profesor m kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Cadež, katehet v Liubljani; K. Gruber, c. kr. lin. rue. oficijal v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor v Lj\ibljani; Avguštin Zajo, c. kr. raö. revident in posestnik v Ljubljani. Izdelovanjo in naj-vočja zaloga i K. (bruh-bandov) TreliuSnl pas od K 9, 'i, 8 do 21!; Mini pasovi os K 4, 5, E in S; pasovi na obe strani podvojene cene, pasovi za otroke od K HO, do— Zaloga Lisca iz Dumija za babice in feo!-nlos, gumijevo rosavlce In blazine. Umetno noge, roke itd. Za gosp. zdravnike zaloia vsakovrstnih instrumentov- PoviSeii na te cone znaša 20-30 »/o. Za obilna naročila so priporoča PIOTROWSKI, Ljubljana 33 Sv. Petra cesta št. 33. I iie M Г * ''"'v- '.'.>"'■■ ' л äP^AIwÄ®» v-'; -t'-' Dobro „IKO" vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarshe Razpošilja se po povzetju Neugajajoče zamenjam I T Velika izbira ur, verižic, Prstanov, lepotičja, daril v velikem krasnem ceniku, aterega zahtevajte za-oni in poštnine prosto. toto uro zastonj! Natančneje v krasnem ce-» ki se pošlje zastonj n poštnine prosto. Hako sodijo vse stranke.< Visoi faktf) pisem Фат Шђко рма&ет, 9o leify še nt popravila potrebna j Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona ko-vinasta ura, katero sem ori Vas kupil K 4-10, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošl/ite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 440 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Franc Mlinarič, pos. Vse ure so natančno preizkušene 2 Wna znamka „IKO" svetovnoznana. Svetovna razpošiljalnica .SIITTNER ÜÜ1 LJUBO lastna profokolirana tovarna ur v Švici. i obene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Dobri brivski in lasestrižni aparati 1. o britev Iz srebro-.okla K 5-50, 1. 5: varnostni brivski aparati, ponikl. K 3,5; za .Perfekt' s 6 rezili K16,- 20j dvorez. res. rezila tucat K 5, 6. I.alase-strižn. K 11,12. Zamena dovollena all denar nazaj. Po-Silja po povzetju ali predplačilu c, in kr dvorni zaloZ. JUN KONBAD, Izvoz-114 tvrdka, Brüx št. 17M, Češko. 112 8 vinarjev (za 1 dopis.) Vas stnno glavni oo-nilc, ki so dopoš-Ijc na zahtevo brozplačno. Prva tovarna ur ■■» Jan Konrad — c. In kr. (ver. zal. Hrt» 1664 (Celke.) Nikol ali jekl. urci na sidro K 0--, 7--, 8*-. Vojno-spomin. nikln. aliiolil. uro K 11-, 12'.-; nrmadne radij. ure iz niklja nli 1 okla K 1!. Masiv, srobrno lloskopt romont. uro s sidr. .K 19--, 20-- Budilko, stensko uro v veliki izberi po nizkih cenah. 8 letno pismeno jamstvo. - Pošilja po povzotju. Znm. dovolj, nli donarnaznj. Edino dobri in solidni strop so samt „Gritzner" in „Äfraiia" Prednosti krogijičentek,biseru; ubod (Perlstidi). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu iranč. mostu, 3. hiša za vodo. lOtctna t>aranct/a. Novo ! Čevlje za pielje (Sandale) Novo 1 z močnimi lesenimi podplati tn opremo lz kravjega usnja jiravlopo In praktične, ponudim 25(47 K 6-06 Г8/30 6*55 7-30 8-70 000 10-45 IX so 31,33 3 /30 3-/30 40/12 43,45 Pošilja po povzetju. Iscprimorno aezamoni. BazpoSilJalnlca vojuilj Sevljev In запДгЛ S. HAYEK, Dunaj XIV/3., Sechshanserstr. 11/3. sprejema zavarovanja na doživetje io smri, otroških dot, reutna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke |iroraije. Udeležba na dividentlah pri živlenski zavarov. že po prvem lotu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 17.4,41)0.838-— Stanje frar. londov koncem 1914 K 48,732.C22'76 V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendali čistega dobička . . E 432.232-64 Kdor namerava sklenili žlvljensko zavarovanje veljavno hkrati za vojno zavarovan je. naise vlaslno korist ofcrnc itn gori lineaevune poltulnlof. Prospekti zastonl ln poštnino prosto. Sposobni zas opnili se sprej-mejo po najugodnejšim pogoji. I i Marije Terezije cesta 12. i S I Framydol E In «1 Mo lase in brad ie sredstvo za pomlajc-lenje las. ki rdeCe, svetle In sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2-70. D«