ROG: zdaj bodo podpisali nov sporazum Tovarna Rog je organizirana kot temeljna organizacija zdru-ženega dela od konca 1971. le-ta, ko se je priključila sarajev-skemu Unisu. Takrat so v ok-viru Unisa ustanovili grapaci-jo proizvajalcev koles in opre-me za kolesa s sedežem v Lju-bljani. V tej grupacijd so štiri temeljne organizacije združene-ga dela: tovarna dvokoles Rog-Trubarjeva, tovarna bicikla Rog-Ilidža pri Sarajevu, tovar-na opreme Rog-Savlje in trgov-sko podjetje Kolesar, vendar je za slednje že sklenjeno, da bodo ustanovili samostojno de-lovno organizacijo. Kljub temu, da so že dve leti temeljna organizacija zdru-ženega dela, so morali v Rogu, oziroma v Unisu na osnovi ustavnih dopolnil sprejeti nov samoupravni sporazum. PRVl SPORAZUM V MARSICEM PREOZEK šef kadrovsko splošnega od-delka v Rogu na Trubarjevi cesti FRANC ROGAC nam je povedal: »Ravno zdaj smo poslali v Sarajevo zadnje pripombe k samoupravnemu sporazumu in te dni bomo na zborih delov- sti sporazum je bil marsikje preozek, tako da nekaterih stvari sploh ni zajemal. To smo izpopolnili — od odgovornosti posameznih temeljnih organi-zacij do odgovornosti skupno-sti temeljnih organizacij in od-govornosti ter pristojnosti sku-pinskih ter individualnih izvr-Silnih organov na vseh ravneh. Mi v Rogu smo od vsega za-četka želeli doseči, da bi Unis ne bil delovna organizacija, pač pa sestavljena organizacija in bi bila delovna organizacija na nivoju našega podjetja. Tako nih ljudi sprejemali dokončno besedilo, ki je usklajeno z no-vimi zakonskimi predpisi. Ko smo sprejemali stari sporazum, marsikaj še ni bilo jasno. Ti-bi imeli možnost, da v okviru svoje delovne organizacije us-tanovimo več temeljnih orga-nizacij. Ta naš predlog pa ni bil sprejet. V okviru Unisa ve-lja tako imenovano »predmet-no načelo«, po katerem naj bo vsaka temeljna organizacija tehnološka celota, ki se s svo-jimi izdelki pojavlja na trgu in je popolnoma sposobna za samostojno poslovanje. Mi bi želeli več možnosti za ustanavljanje TOZD, toda po drugi strani razumemo, da je v Unisu tudi industrija takšne vrste, ki se je ne da kar tako drobiti.« Kako je tekla razprava o osnutku samoupravnega spora-zuma in kako so v njej sode-lovali komunisti, smo vprašali sekretarja osnovne organizaci-je ZK v podjetju VLADA SMREKARJA. »Bili smo aktivni od vsega začetka. Sodelovali smo pri se-stavljanju samoupravnega spo-razuma in na vseh razpravah. Zdaj ko smo pred sprejema-njem, smo posamezne tovariše zadolžili, da bodo samouprav-ni sporazum natančno proučili in ga pojasnjevali članom ko-lektiva.« ŽE CETRTA VARIANTA SPORAZUMA »Ta varianta, ki jo bodo do-končno oblikovali v Sarajevu, je že četrta,« ga je dopolnil Pranc Rogač. »Vse dosedanje ,',e obravnaval tudi politdčni aktiv in podal tudi svoje pri-pombe, o katerih se bodo te dni dokon5no odločili v Uirisu. Nekatere pripombe, ki smo jih dali, se nam zdijo bistvene za naše delo. Tako si na pri-mer ne znamo predstavljati, kako bi delali brez svojega ži-ro računa. Imamo tudi pripom-be na določila o združevanju sredstev, kjer ni določena niti višina teh sredstev niti priori-teta uporabe. V zadnjem predlogu je še vedno pisalo, naj bi delavski svet podjetja skupaj s proizvodnim progra-mom vsako lefco določal tudi višino združenih sredstev in v kakšen namen jih bomo pora-bili. Mi pa mislimo, da bi mo ralo biti že v sporazumu o združitvi TOZD ali pa v poseb-nem samoupravnem sporazu-mu določeno, zakaj se sredstva združujejo in koliko jih bo sme kdo porabiti. Mora biti jamstvo, da bodo združeni de-nar porabile vse delovne orga-nizacije, ki ga vlagajo. Imamo tudi pripombo, da bi morali nekatere najpomembnejše od-ločitve na glavnem delavskem svetu sprejemati samo soglas-no.« Na koncu je rekel sekretar osnovne organizacije ZK v pod-jetju Vlado Smrekar: »Naše delavce položaj naše delovne organizacije v okviru Unisa vsekakor zanima. Zato smo razdelili tisoč izvodov samoup-ravnega sporazuma, da bi ga ljudje pregledali. Vendar se nam zdi, da to ni dovolj. Po-trebni so še neposrednejši sti-ki. Zato bo v času razprave vedno na razpolago človek, ki bo lahko odgovarjal na vpra-šanja. Tako bo lahko vsak de-lavec iz prve roke dobil odgo vor, če mu kaj ne bo jasno.« L. J.