BRANKO BRANKOVIČ:
POMLADI VEČ SI NE ŽELIM...
Pomladi več si ne želim, minljive ne — čemu pomlad, ko ji sledi ah, zima le ?
In žarkov solnčnih ne želim, kako?  čemu? Saj srcu ne prinašajo nikdar miru!
GR1ŠA:
SAMO EN DAN
Pomladi večne si želim in ne prevar — ah, kje si, da Te najdem, Ti, nje večni Car?
Oolnčni dnovi čez nebo in v duši samo rajski svetovi . .
O mladost — samo en dan je tebi izbran, le ena sladkost!
Potem pa oblaki čez nebo in v dušo gredo mraz in snegovi .