Društveni vestnik. Štajersko. SaTinjsko uciteljsko društTO iraa svoje glavno zborovanje dne 25. vel. travna ob dveh popoldne v sobi 4. razreda na Vr a n s k e m po slede.em vzporedu: 1.) Nagovor. 2.) Zapisnik. 3.) Društveni dopisi. 4.) Volitev no- f vega odbora. 5.) VplačeVanje letnirie. 6.) Nasveti i'ti;l predlogi. K ranogobrojni vdeležbi vabi najprijazneje odbor. Maribor. Učiteljsko društvo za raariborsko okolico se pridruži učiteljskima društvoma za ptujsko okolico in slovenjebistriški okraj k skupnemu majniškerau izletu v Gornjo Polskavo dne 17. t. m. Tovariši in tovarišice, ki se mislijo omenjenega izleta vdeležiti, naj to vsaj do 15. t. m. naznanijo gospodu nadučitelju J. Sabatiju v Gornji Polskavi, pošta istotam. Mnogobrojno vdeležbo pričakuje odbor. Slovenjebistriško učiteljsko društvo bo imelo v četrtek 17. dne velikega travna 1900 na Zgornji Polskavi svoje majniško zborovanje. Gostovali bodeta obe bratski društvi, ptujsko in mariborško. Dnevni red: I. P. n. vdeležniki se zbirajo zjutraj do 9. ure na Pragerskem, od koder skupno korakajo v Zgornjo Polskavo. Pred zborovanjera pesem »Avstrija moja" (Pr. Schneider). II. Zborovanje v zgornjepolskavski šoli po vzporedu: a) Pozdrav. b) Podavanje c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. dr. J. Bezjaka o Franceta Prešerna sonetnera vencu. c) Zapisnik. d) Društvena poročila. e) Nekaj zgodovine o Zgornji Polskavi in najvažnejše iz šolske kronike (podavatelj g. J. Urek). f) Volitev delegatov za občni zbor MZaveze" v Mariboru. g) Slučajnosti. III. Skupni obed ob 1. uri popoldan. IV. Prosta zabava. Kdor se želi skupnega obeda vdeležiti, naj to do 15. t. m. naznani g. Jos. Sabatiju, nadučitelju v Zgornji Polskavi. *) Iz Istre imamo šest vrlih sotrudnikov. Uredn. Na ta skupni sestanek treh bratskih učiteljskih društev vabi prav uljudno vse p. n. društvenike in prijatelje šole odbor. Istra. Slovensko učiteljsko društTO za koprski okraj zboruje v četrtek 17. vel. travna ob deveti uri predpoldne v Boljuncu s sledečim vzporedom: 1.) Nazorni pouk v v nižji skupini. 2.) Branje zapisnika zadnjega obc. zbora. 3.) Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 4.) Razgovor o krajnih šolskih svetih, po sklepu učit. zaveze (referira g. Vek. Bunc). 5.) Volitev novega odbora. 6.) Volitev delegatov k Zavezinerau zborovanju. 7.) Eventuelni predlogi in nasveti. 8.) Petje, pesmi iz pesmarice nGlasbene Matice" št. 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 15., 18., 24., 25., 35., 37., 49., 56., 60. K obilni vdeležbi vabi odbor. Poročilo finančnega odseka k preuraTnari pokojninskih užitkov za učiteljske osebe in njih Tdove in sirote na Kranjskem. (Učiteljski pokojninski zakon). Visoki deželni zbor! V smislu deželnozborskega sklepa z dne 21. mal. travna 1899. 1. je predložil deželni odbor načrt zakona, s katerim se sprerninjajo §§ 58., 61., 63., 64., 69., 72., 73., 74., 75. in 79. dež. zak. z dne 29. mal. travna 1873., št. 22. Kako se preskrbljujejo njih ostali, določajo §§ 57. do 66. in 68. do 79. tega zakona. § 67. je že razveljavljen po § 9. zakona z dne 29. novembra 1890, dež zak. št. 23. Po deželnem odboru nasvetovane spremembe pokojninskih določil se v obče strinjajo z načeli drž. zakona z dne 14. vel travna 1896, drž. zak. št. 74., in z določili pokojninskega statuta za deželne uradnike. Ta načela je sprejel tudi finančni odsek, predlaga pa, da se v novi pokojninski zakon sprejmo vsa določila, zadevajoča vpokojevanje učiteljskih oseb in preskrbljevanje njih vdov in sirot. Sprejeli so se tedaj v načrt tudi §§ 57., 59., 60., 62., 65., 66., 68., 70., 71., 76., 77. in 78. zakona z dne 29. raal. travna 1873. To se je zdelo potrebno zaradi boljšega pregleda vseh pokojninskih doloeil, enakoraernega besedila v slovenskera in nernškem načrtu in tudi zaradi tega, da se odpravijo dvomi, kako je postopati z učiteljicami-vdovarai in njih sirotami (§§ 66. in 74.). Kranjsko učiteljstvo zahteva v vedno se ranožečih peticijah, da se pokojninski zakon v obče prenaredi v smislu zakona z dne 14. vel. travna 1896. št. 74, d. z. tako, da bodo učitelji in njihove vdove in sirote dobivale enake pokojnine, kakor d r ž. uradniki 11., 10. in 9. činovnega razreda in njihove vdove in sirote. Potemtakera bi dobivale učiteljske vdove po 800, 1000 in 1200 K pokojnine. Posebno se pa zahteva: 1.) Vštevanje vseh službenih let pri odraerjanju učiteljeve pokojnine; 2.) vštevanje provizoriških službenih in aktivnih vojaških let — po zrelostnem izpitu — v službeni čas; 3.) skrčenje službene dobe na 3 5 1 e t in 4.) v pokojnino vštevne aktivitetne priklade. Pinancni odsek je tem predaleč segajočim prošnjam in zahtevam vstregel, kolikor je to z ozirom na deželne finance sploh mogoče, ter predlaga sedanjim razmeram primerno preuredbo pokojninskega zakona. Odpravi se pred vsern najneugodnejša določba sedanjega zakona (§ 64.), po kateri dobiva učitelj po 10 službenih letih t r e t j i n o vštevne plače, črez 15 let 3/s in potem vsakih 5 let po */s več, črez 20 let polovico plače. Po novera načrtu zakona dobi učitelj črez 10 (oziroma tudi že črez 5 let, § 64.) 4O°/o službenih prejemkov, potem pa vsako leto (šest mesecev se šteje za celo leto) po 2°/o. Učitelj (učiteljica) dobi tedaj po 15 službenih letih polovico vseh vštevnih prejemkov, in črez 20 let 6O°/o. Do sedaj je dobival po 20 do 25 letih samo polovico plače. Razun tega se je določila najnižja norraalna pokojnina za učitelja na 800 K in za vdovo na 600 K. Za vdove je bilo do sedaj najslabše preskrbljeno, 51 vdov dobiva sedaj skupaj 10.695 gld., ali počrez vsaka po 209 gld. Ako je imel učitelj 400 gld. plače, je dobila vdova 133 gld. pokojnine. Tudi sedanjim vdovara se zvišajo pokojnine za 25°/o, ako imajo manj, kakor bi dobile po novem zakonu, in bodo iraele najmanj 500 K na leto. Da bi se učiteljera vštevala vsa provizorična leta po zrelostnem izpitu, terau nasprotuje državni šolski zakon z dne 14. vel. travna 1869. 1., drž. zak. št. 62 (§ 56.), po katerem se všteva službena doba šele po dovršenem izpitu o učni usposobljenosti. Ako bi se hotela službena doba skrčiti na 35 let, bi se s tera potrebščina za pokojninski zaklad zopet na deželne finance prav obcutno poranožila. Prosilci, ki se vedno sklicujejo na državne uradnike, se opozarjajo na to, da tudi tisti državni uradniki, ki so dovršili visoke šole in pridejo pozneje do službe, šele po 40 letnera službovanji dobodo polno pokojnino. Pinančni odsek se tudi ni raogel odločiti za to, nasvetovati, da bi se aktivna vojaška leta vštevala v službeni čas, ker imajo učitelji glede vojaških dolžnosti precejšnje olajšave in se tistim, ki morajo že kot učitelji iti k vojakom, s tera ne pretrga učiteljska službena doba. Aktivitetne doklade in stanarine se nikjer ne vštevajo v pokojnino. Ako se tudi vsem zahtevam učiteljstva ne more vstreči, se mora vendar priznati, da je nasvetovani načrt zakona v primeri s pokojninskimi zakoni za učiteljstvo drugih dežel šteti raed najugodnejše. Novejša deželna zakona z dne 5. raal. srpana 1899. 1. in 19. kiraavca 1899. 1. za Moravsko, oziroraa Koroško sta za učiteljstvo manj ugodna. Pridržujoč si daljnje ustno uteraeljevanje načrta predlaga finančni odsek: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1.) Priloženemu načrtu zakona se ustno pritrjuje. 2.) Deželnerau odboru se naroča, da načrtu izposluje Najvišje potrjenje. V Ljubljani, dne 23. mal. travna 1900. Iv. Hribar, načelnik. Višnikar, poročevalec. V e s t n i k. Učiteljski konvikt t Ljubljani. G. Rudolf Piš, učitelj v Cerknici, na knj. kr. podr. štev. 121. 14*5 K; gospa Marija Jekovec 4K namesto venca na grob svoji prijateljici; g. Anton Grmek, učitelj pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko 10 K; gosp. Karol Matajec, učitelj v Logatcu, na knj. kr. podr. štev. 127. 6 K. Jubilejska samopomoč. P. i. člane, ki še niso storili svoje dolžnosti za zadnji slučaj smrti {g. Al. Jerše), prosimo, da čim preje to store. Učiteljiščnice iz Zagreba so bile dne 3. t. rn. pod vodstvora g. Karla Matice v Ljubljani in v Postojni. 0 Veliki noči je pa peljal g. ravnatelj učiteljiščnike v Rim. Lansko leto je bil s četrtoletniki na Dunaju, predlanskera pa v Sarajevu. Seveda dobi g. ravnatelj v ta namen od merodajnih krogov podporo. In pri nas?! Učiteljske izpreniemlbe na Kranjskem. Nadučitelj g. Val. P i n iz Knežaka in nadučitelj g. Drag. C e s n i k iz Predoselj sta menjala za službe. Nadučitelj g. Leopold P u n č u h iz Sp. Idrije je imenovan nadučiteljem v Gor. Logatcu. Stalno nameščene so bile na sedanjih svojih mestih učiteljice gospodične Ana Larapret v Trati, Marija A n t o n č i č na Grnem vrhu in Marija P r a protnik v Zgornji Krki, učiteljica v Krškem Marija Bezlaj je premeščena na Vič, učitelj v Olševku gosp. Andrej R a p e je imenovan nadučiteljem v Smledniku, učitelj v Mokronogu g. Edvard B o h i n c pa je premeščen v Ribnico, gdč. Leopoldina Tomšič, doslej v Ribnici, v Srednjo vas pri Kočevju. Izpremembe t štajerskein učiteljstTu. Definitivnimi učiteljicami so imenovane gg.: Ana Zupančic v Šmartnu ob Paki, Ana Pfeifer v Šmarjeti pri Ptuju, Marija Trampuš v Framu, Emilija M u š k a v Št. Lorencu na Ptujskem polju, Frančiška Freuensfels pri Sv. Barbari v Halozah. Učiteljicami za ženska ročna dela so imenovane gg.: Karolina Rošker roj. Dobovišek v Loki, Alojzija Požegar v Šmartnu pri Vurbergu in Antonija Bureda v Konjicah. Na ces. kr. moškcm in ženskem učiteljišču y Ljubljani se začno pismeni zrelostni izpiti za ljudske šole dne 28. velikega travna, usposobljenostni izpiti za otroške vrtnarice dne 11. rožnika, za ženska ročna dela pa dne 18. rožnika. Tecaj za glukoneme sta dokončala te dni s prav dobrim uspehorn gg. učitelja J. A r ra i č in St. P r i m o ž i č (z odliko), katera je poslala kranjska deželna vlada na Dunaj. Jeseni bosta nastavljena oba na novi gluhonemnici v Ljubljani. Šolski muzej. (Prošnja). Upraviteljstvo »Šolskega muzeja" bi rado popolnilo muzejsko knjižnico z vsemi letniki nPopotnikau. To se je deloraa že zgodilo, manjka samo šeprvih osem letnikov. Kdor ima na razpolago vse ali pa posamezne izmed prvih osem letnikov, se uljudno prosi, da jih blagovoli prodati, oziroma podariti nšolskerau rauzeju" ter jih poslati t. č. upravitelju g. Jak. D i ra n i k u v Ljubljani. Z enako prošnjo se obrača upraviteljstvo tudi do tistih, ki iraajo na razpolago nLaibacher Schulz e i t u n g", nV r t e c", goriško nŠ o 1 o" in rŠ o 1 s k e ga p r i j a t e 1 j a". -Laib. Schulzeitung" raanjkajo letniki 1879, 1884 do 1898. 1. wŠole", »Vrtca« in ,Šolskega prijatelja" nima upraviteljstvo še nobenega letnika. Osebna vest. V izpraševalno komisijo za ljudske in rneščanske šole v Ljubljano je naučno rainistrstvo imenovalo na raesto v Celovec premeščenega učitelja Iv. Bende gosp. Vaclava Srpa, učitelja na učiteljišču. Člani deželnega šolskega sveta istrskega. — Cesar je imenoval župnika koleg. kapitelja uciteljišca v Kopru, Ivana Markelja, ravnatelja mornarske nižje realke v Pulju, Leva Neugenbauerja in ravnatelja držav. giranazija v Pulju, Petra Marescha, članorn istrskega deželnega sveta. Duševna kultura na Kavkazu. Po raznih virih in lastnem opazovanju sestavil Ljudevit Stiasny. / (Dalje.) Nekateri učni zavodi so uprav velikanski, saj zadoščajo vsem modernim zahtevam. Pri zavodih je navadno tudi velik vrt, na katerem se zabavajo učenci v prostih urah. Da pa podpirajo revne in oddaljene dijake, so pri 66 zavodih panzijoni, v katere sprejemajo gojence največ brezplaono. Tako so pri štirih učiteljiščih panzijoni. Posledica temu pa je, da se jih oglasi vsako leto za vstop v srednje šole toliko, da jih zamorejo sprejeti le 70—8O°/o, a v tifliški učiteljski institut so jih sprejeli v 15 letih samo 38°/o oglašenih. Na Kavkazu imajo namreč dvojno vrst učiteljišč kakor tudi v Rusiji. Učitelji, ki dovršijo učiteljski institut v Tiflisu, zamorejo dobiti službo na meščanskih šolah, a oni, ki dovršijo seminer. le na začetnih šolah. Vrnimo se zopet v Tiflis, kjer se prizadevajo zelo močno, da bi si pridobili tudi vseu.ilišče. V ta namen so nabrali 1894. 1. črez 52.000 rubljev. Pri znani centralizaciji, ki je tako zelo razširjena v Rusiji, se jim to prizadevanje prejkone še dolgo ne bo posrečilo, pač pa bodo morali pridobiti politehniko. Razen tega se nahaja v Tiflisu narodna knjižnica, katera je med najbogatejšimi v Aziji, saj iina črez 30.000 knjig in sicer najveČ v Kavkazu in v sosednih deželah. Tudi je tu mnogo dobrodelnih ter več ko 8 ucenih društev. Pisani množici, ki napolnjuje njegove ulice, ima zahvaliti Tiflis svojo slikovito vnanjost. Saj razen Kajire nima nobeno raesto tako zanimive slike ko Tiflis. Okcident in orijent — ta dva tako različna dela sveta — si podajata tu roke, in evropska kultura cvete tu ob obzidju orijentalske odločnosti. V Tiflisu se govori več kot 40 jezikov, a največ je Arraencev, ki so pribežali sera iz Male Azije, oziroraa iz Armenije. Ko je bil še Tiflis stolica gruzinskih carjev, se Armenci še niso toliko pojavljali v vsakdanjem življenju. Dandanes pa se nahaja že velik del Kavkaza v njihovih — kakor ranogi trdijo — oderuških rokah in tudi v Tiflisu je skoro vsa trgovina njihov monopol. (Dalje.) Listnica uredništva: G. K. Svoboda: Zaradi današnjega uvodnega članka smo morali nadaljevanje Vašega članka odložiti na prihodnjo številko. — V lstro: Zadnjič ni bilo prostora. — V Dalmacijo : Prosimo, le oglasite se! — G. Rešetar: Došlo je za to številko prepozno; torej prihodnjič — G. —e—: Hvala lepa; bomo vse uporabili. — G. J. K.: Ob prvi priliki. — Mnogim drugim sotrudnikom: Prosimo potrpljenja; vse pride polagoma na vrsto. Za danes smo morali odložiti mnogo poro.il, notic itd.; gradivo se nam tako množi, da bo res treba misliti na to, da postane »Učiteljski Tovariš* tednik.