Leto IX., sta il. („jutro" xviL, ti. 299 a> Ljubljana, ponedeljek 28. decembra ÌQtf i u ' .j' i*" j>* r> nuNjeva ulica Ó. — rei et 00 št. 3122, 8123, 3124, TI 25, 3126. Lriseraou oddelek: Ljubljana, Selen-nurgova UL — Tel 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 4t_ 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 6t. 2, — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru et. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta S t. 42. Podružnica Trbovlje: v Utši dr. Baum-B-artnerfa Cena 2 Dil» Ponedeljska Izdaja „življenje In svet" Uredništvo: Uubtlana: Kna/ljeva. ulica 6. Teletoa St. 8122, 812S, 3124, 3125 to 3126 vsak ponedeljek zjutraj. — Na* roòa se posebej to velja po pošt. prejemana Dto i.-, po raznašai-db dostavljena Dto 5.- meaeCnc Maribor: Gosposka ulica IL Tele«» Št. 2440. Celje: Strossmayerjevs uL 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc ta rifu Kam bo krenila Nemčija? Hitler odloča o mirti In vojni Usodna posvetovanja v Berchtesgadenu — Nemčija mora izbirati med nadaljnjim vmešavanjem v Španiji in med izdatno Sinančno podporo Francije in Anglije — Vojaški krogi svare Hitlerja pred vojnimi zapletljaji Pariz, 27. decembra, br. V tukajšnjih diplomatskih krogih spremljajo z največjo pozornostjo posvetovanja, ki so se vršila preko praznikov v Hitlerjevi vili v Berchtesgadenu na Bavarskem. Tam so se na Hitlerjev poziv zbrali vsi vodilni generali in admirali ter vodilne osebnosti nemškega zunanjega ministrstva in eksperti narodno socialistične stranke, da se posvetujejo o nadaljnji politiki Nemčije glede Španije. Povod za to posvetovanje je dala zahteva generala Franca, ki je tik pred prazniki sporočil Hitlerju, da ga more rešiti pred porazom samo izdatna pomoč Nemčije. General Franco zahteva nujno še 60.000 nemških vojakov z vso potrebno opremo in municijo. Če te pomoči ne dobi do novega leta, potem je njegova akcija za uvedbo nacionalno-iašističnega režima v Španiji definitiv-no propadla. Gneral Franco navaja, da so maroške čete docela odpovedale ter da je disciplina v njegovi vojski silno omajana. Dezertacije v vladni tabor so na dnevnem redu in zavzemajo vedno večji obseg. Spričo tega položaja in glede na dejstvo, da je Nemčija žrtvovala za stvar generala Franca že ogromne milijone, je Hitler sklical posvet, ki naj odloči o nadaljnjem postopanju Nemčije. Kakor se trdi v poučenih krogih, je nastal med Hitlerjem in zastopniki vojske spor. Hitler jc odločno za to, da Nemčija izpolni vse svoje obljube do generala Franca in pripomore do njegove zmage, dočim vojaški krogi opozarjajo na nevarnost mednarodnih zapletlja-jev, ki bi jim Nemčija v sedanjem položaju, ko je asti vprašanje prehrane prebivalstva si r ino aktualno, ne bila kos. Posvetov; ija trajajo že tri dni, vendar pa doslej še niso dovedla do odločitve. Berlin, 27. dee. r. Dočim nemški uradni krogi skrbno prikrivajo javnosti važna posvetovanja v Berchtesgadenu, priznavajo, da so v teku pomembni razgovori med Berlinom, Parizom in Londonom, ki se nanašajo na bodočo politiko glede Španije. Kar pa se tiče vesti tujega tiska, da se nahaja nemška politika na važni preokretnici, ki bo odločala o miru in vojni v Evropi, na-glašajo nemški vladni krogi, da Nemčija ne misli na to, da bi za ceno finančne podpore Francije in Anglije spremenila svoje zadržanje napram dogodkom v Španiji. Vsaka sprememba dosedanje Veliko vlogo na teh posvetovanjih igrajo ponudbe Francije in Anglije, ki sta obveščeni o teh posvetovanjih. Anglija in Francija sta sporočili Hitlerju, naj izbira na eni strani med nadaljnjim vmešavanjem in dvomljivimi uspehi v Španiji in na drugi strani med izdatno podporo Francije in Anglije za ozdrav- ljenje nemškega gospodarstva. Francija in Anglija sta pripravljeni odstopiti Nemčiji pod gotovimi pogoji del svojih zlatih rezerv, kar bi omogočilo Nemčiji znatno oživljenje njenega gospodarstva. Z največjo napetostjo pričakujejo sedaj v Londonu m Parizu odločitev v Berchtesgadenu. Ce se bo Nemčija odločila tako, kakor zahtevajo Hitler in njegova okolica, to je, da ugodi zahtevam generala Franca, potem bosta tudi Francija in Anglija prisilieni izdatnejše podpreti madridsko vlado, kar predstavlja novo nevarnost, da se španski dogodki pretvorijo v mednarodne za-pletljaje v Evropi. nemške politike je izključena. Res je, da se mora Nemčija boriti z velikimi gospodarskimi težavami, zlasti glede prebrane. Vsemu svetu so znani ukrepi nemške vlade, ki naj poskrbe za pravilno razdelitev razpoložljivih zolog. Toda vse to še ni take strašno, da bi morala Nemčija iskat; podpor? inozemstva in za to podporo dajati koncesije v svoj i>o -liki. Iz tesa sklepajo beilinski diplomatski krogi, da jc odločitev v Ber- hiesgadenu že padla m sicer ne tako, kakor bi želela Pariz in London, marveč v prilog generala Franca. Vznemirjenje ¥ Parisi! Pariz, 27. decembra, r. Ves današnji tisk se bavi s posvetovanji v Berchtesgadenu in opozarja na dalekosežne posledice Hitlerjeve odločitve. »Temps« piše med drugim: Za Evropo bodo napočili izredno hudi časi. Bati se je, da bo prišlo do zapletljajev, ki ne bodo nikomur koristili. Rusija je že pristala na to, da odreče nadaljnjo podporo madridski vladi, če se tudi prijatelji generala Franca vzdrže nadaljnjega pod- čija ne misli slediti temu zgledu. Oči-vidno je Hitler glede Španije šel že predaleč in si ne upa pred nemškim narodom prevzeti odgovornosti za tak diplomatski poraz, boječ se hujših posledic v Nemčiji sami. »Figaro« zelo dramatično slika položaj v Evropi in piše med drugim: Tragika Evrope je v tem, da odloča o usodi 60 milijonov Nemcev en sam človek, nedostopen za vsak nasvet. Tako grozi nevarnost, da bo piranja španskih nacionalistov in do- , pahnil Evropo v novo vojno pustolov-puste, da španski narod sam odloči o j ščino en sam človek, svoji usodi. Zdi se pa, piše list, da Nem- ! nona ÉB4S Zadnji poskus za rešitev miru v Evropi Posvet med Berlinom, Himom in Lizbono 1'ariz, 27- decembra, br. Francija in Anglija nadaljujeta svoja diplomatska prizadevanja za pomirjenje v spaniji. Danes so angleški in francoski poslaniki v Berlinu, Rimu, Lizboni in Moskvi izvršili skupno de-maršo, v kateri so opozorili Nemčijo, Italijo, Portugalsko in Rusijo na nevarnost, ki jo izziva za evropski mir nadaljnje pošiljanje vojaških čet v Španijo. Demarša je izvršena v prijateljskem tonu, vendar pa z odločnostjo, ki jo zahteva resnost mednarodnega položaja. Demarša francoskega in angleškega zastopnika pri italijanski vladi ie bila izvršena. kakor trde italijanski listi, zaradi tega, ker so nastale v delovanju londonskega mednarodnega kontrolnega odbora zlasti glede inozemskih prostovoljcev v Spaniii neke težkoče. Grof Rossi je že zapustil Balearske otoke, vendar se v ostalem italijansko stališče v tej zadevi ni v ničemer spremenilo. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, ia se bo- I do italijanska, nemška in portugalska vlada posvetovale, preden bodo dale kakšen odgovor na francosko in angleško demar-šo. Znano je, da je Fraucija meseca avgusta sprožila vprašanje glede nevmešava-nja v špansko državljansko vojno. Italija je tedaj opozorila na vprašanje prostovoljcev Zaradi tega sedaj naglasa jo, da je bila demarša obeh zapadnoevropskih diplomatov pri Cianu povsem neumestna, ko se je vendar italijanska vlada že pred meseci zavzela za to. da bi bilo treba preprečiti tudi pošiljanje mednarodnih rdečih milic v Španijo. V ostalem naglašajo, da je bil a demarša izvršena v tako mili obliki da ni mogoče govoriti o kakšnem protestu. Nekateri celo menijo, da gre v stvari za dogovor o tesnejšem sodelovanju Anglije Francije in Italije v vseh zadevah, ki se tičejo Španije. Tudi v Berlinu so izjavili, da bodo od- govorili na francosko-angleški predlog šele, ko se bodo prej o tem dogovorih z Italijo. Italijanski listi pa razen izrazito pol-službenih listov jasno izpovedujejo, da se bo Italija v tej zadevi ravnala po načelih pakta štirih sil. I f ali ja čuti od časa do časa potrebo, da se nasloni na zapadno Evropo. ker sama nič kaj ne zaupa nemški akciji v Španiji. Pri tem pa računa, da ji bosta Anglija in Francija ponudili znatne politične in teritorijalne koncesije Hkratu pa opozarja na svoje prijateljstvo z Nemčijo. da bi tako čimprej pripravila zapadno Evropo k popuščanju. Francoski krogi so mnenja, da bi bilo najbolj primerno pogajati se z Italijo posebej glede vseh vprašanj, ki jih je treba urediti. Predvsem pa je treba doseči z Italijo obči sporazum. Če Francija ne pristane na koncesije v korist Italije, se lahko zgodi, da si tako zagotovimo samo začasno in omejeno italijansko podporo. Glede Nemčije prevladuje v Parizu in Londonu prepričanje, da Nemčija ne bo dvignila roke od Španije, razen v primeru, da bi bila k temu prisiljenj. Berlin bo podpisal sporazum, ki mu je bi! predložen, samo v primeru, če se prepriča, da ni drugega izhoda Eventualno podpisani sporazum bo nem'.ka vlada spoštovala samo v primeru, če bo spoznala, da ga brez kazni in škode ne sme prekršiti. Boli nego kdaj velja pravilo, da mora biti oni. ki se hoče pogoditi z Nemčijo, močnejši od nje in da mora tudi odločnejše postopati. Spričo vsega tega so v Parizu mnenja, da je že skrajni čas, da se organizira odločen odpor proti vsem nemškim potezam. Francija mora za vsako ceno izpopolniti sistem svojih zvez z novimi vojaškimi pogodbami Na ta na-čin7 si bo zagotovila tudi podporo Italije, v Berlinu si bo mogla pa v bodoče ceneje izposlovati koncesije za ohranitev miru. Na nemški odgovor bo vsekakor treba čakati vsaj štiri ali pet dni. Vsekakor si Italija in Nemčija glede francosko-angle-ških predlogov nl^.a edini. Italija je po zasedbi Abesinije kolikor toliko zadovoljna. Nemčija pa še zmerom goji neke aspi-racije, ki jih je treba odločno zatreti. Položaj je za nemško vlado izredno težak, ker bi njen neuspeh v Španiji lahko postal nevaren za osebni prestiž Hitlerja v Nemčiji sami. Celodnevna bitka pred Madridom Madrid, 27. decembra. AA. Vojno m n -sbratvo je objav,Jo .po rad ju nasednje uradno porodilo o položaju na posameznih frontah: Pri Guadajalari je več pac ondlisiicn'h vojiakov prestopilo na našo stran Izjav li so. da je nastala v nac onal stčnem taboru popolna demordi izaci ja. Nacionalistično t">pništvo je bombardiralo costo, k vodi v Arn.son nek; nac ona V; stični podoRcjr s 4 vo:j;i.nlke. Gdbcr za obrambo Madrjda je d(anes opoldne izdal naslednji komunjke: Danes, 50. dan obrambe Madrida, so nacjOn&Ii-stične rete že na vse zgodaj pr'če!e ostro napadati naše oostojanke v raznih sektorjih. Naš; oddelki so mnogo napadov odbili. Bitka traja ponekod že osem ur. Zunanji minister katalonske vlade Barcelona, 27. decembra. AA. Tu se je sedaj ustanovilo v okviru vlid-e tud: zunanje ministrstvo, k tM dosile i ni bilo v Kataloniji. Za prvega katalonskega zunanjega ministra je bM imenovan Rafaei! Gloces. član stranke Katalonske akcije, po poklicu odvetnik, k; jc znan po svojih mednarod-n h pravnih «lud; iah. Rusija pošilja moko Barcelona. 27. decembra. AA. (Havas). Neki finn avtonomne katalonske vlade je izjavil, da so na poslednji m n "strelki se M razpravljali o pomanjka.niu moke, ki je nastalo v zadnjem času v Baccelon; in sploh v Kataloniji. To vpT.išanie pa je sedaj že rešeno, ker se je katalonska vlada sporazumela z Rusiijo o trad-iljnih dobavah žita in moke. k,- so že na potu. Zamorina sinova na rdeči fronti Barcelona, 27. decembra. AA. Sinova bivšega predsednika španske republike Louif in Alcala Zamora sta dala tukajšnjim novinarjem izjavo. v kateri sta demantirala trditve svojega očeta, ki jih je objavil francoski tisk. Poudarila sta. da sta se vrnila v Španijo na lastno inicijativo, ter da jih nihče ni ukanil. Nasprotno so jih mnogi zadrževali. Tudi nista prekoračila meje e ponarejenimi potnimi listi. Sicer bi ne bila reagirala na izpovedi svojega očeta, če bi se ne bile izrabile v politične 6vrhe. Incident v Tanger ju Pariz, 27. decembra, br. Včeraj ee je pripetili v Tankerju incident, ki utegne imeti le diplomatske posledice. Tamošnji list »Demokratka« je objavi] olanek, v katerem precej ostro kritizira zadržanje Italjianov v Tangerju napram doeodkom v Španiji. Snoči je kakih sto itali anskih mornarjev popolnoma demoliralo uredništvo in tiskarno lis>ta. Že natiskane izvode lista eo mornarji odnesli na ulico in jjh zažgali. Zaradi tega je nastalo v javnosti vefiko razburjenje. P riè Io j© do spopada, kj se je razvil v pravcato ulično bitko. Okrog 50 ljudi je bilo ranjenih, dva italijanska mornarja pa eta biki ubita. Itajijanskj konzul je zaradi tega protestiral prj francoskem guvernerju in zahteval zadoščenje. Franco: Bliža se ura zmage Burgos, 27. decembra, br. General Franco je izdal na svoje čete posebno božično poslanico. V tej poslanici se zahvaljuje svojim pristašem za požrtvovalnost, ki so jo pokazali v teku petmesečne borbe za oblast v Španiji. Na koncu obljublja, da se bliža ura zmage in proci, naj vsi vztrajajo do konca. m ^Ji aomarica flpravljenGSt! v strugi Več vojnih ladij je že na peti v špasiifo, d? ©svobode zaplenjen nemški parnik — če ga ne dobe, bo sledil s^lcšer. na^ad nemške vojne mornarice Berlin, 27. decembra, br. Včeraj sta pred liiibaom dve vojni ladji madridske vlade pozvali nemški parnik »Palos«, ki je imel na krovu 1.500 ton tovora za generala Franca naj se ustavi. Nemški parnik je na ta poziv pospešil brzino in skušal pobegniti. Španske vojne ladje so ga dohitele ter ustavile. Ko so ugotovili, da tihotapi ta parnik orožje in municijo za generala Franca, so nemški parnik zaplenili. Vest o tem je vzbudila v Nemčiji silno ogorčenje. Nemški uradni kregi so najprvo zanikali, da Jji »Palos« vozil orožje in municijo za generala Franca ter so trdili, da je bii to običajni tovorni parnik, ki je bil na poli v Afriko. Kakor pa k&žejo ukrepi nemške vlade, je bil ta incident dobrodošel povod za uspešnejšo intervencijo v Španiji. Vrhovno poveljstvo nemške vojne mornarice je odredilo, da takoj odpluje v španske vode več nemških vojnih ladij z nalogo, da osvobode nemški parnik »Palos« iz rok španskih republikancev. Poluradna agencija DNU je danes objavila komunike, v katerem pravi, da je bila ta odredba potrebna, da se zaščiti svoboda nemške paroplovbe. Istočasno je odrejena stroga pripravljenost celokupne nemške vojne mornarice. V nemški javnosti se boje, da bo Nemčija izzvala oborožen konflikt. — Nemci bodo najprvo zahtevali od madridske vlade, naj jim prostovoljno vrne zaplenjeni parnik. Ker pa ni verjetno, da bi madridska vlada tej zahtevi ugodila, bodo nemške vojne ladje prešle v napad in skupno z vojnimi ladjami generala Franca napadle vse španske luke, ki so še v rokah madridske vlade. To bi bil vsekakor začetek mednarodnega konflikta, ker je jasno, da v tem primeru niti Francija niti Anglija, pa tudi ne Italija ne bi mirno gledale na tako nemško poseganje v razvoj španske državljanske vojne. London, 27. decembra. AA. (Havas) Tukajšnji politični krogi so zelo v skrbeh spričo incidenta, ki ss je pripetil pri Bil-bau. kjer so, kakor znano, španski republikanci ustavili in zaplenili nemški parnik Palos«. Vse nemška ladje, ki so se nahajale v španskih vodah, 30 prejele nalog, da nemudoma odplujejo pred Bilbao. Kakor se zatrjuje, so na poti v Bilbao oklop-ni ladji »Deutschland« in »Admiral Scheer«, križarka »Köln« ter dve flotilji rušilcev. i Ultimat madridski vladi Berlin, 27. decembra, o. Nemška vlada je poslala madridski vladi v Va-lenciji ultimat, v katerem zahteva takojšnjo izpustitev zaplenjenega nemškega parnika »Palosa«. Ultimat je sestavljen v zelo ostrem tonu. Nemška vlada zlasti naglaša, da zahteva od madridske vlade popolno jamstvo za varnost treh potnikov, ki so bili na krova »Palosa«. Zaplenjeni tovor naj madridska vlr.da v teku 24 ur izroči onemu, ki mu je namenjen. Če madridska vlada tej zahtevi ne bo ugodila, grozi Nemčija z najstrožjimi rcpresalijamL Tudi Rusija grozi Moskva, 27. decembra, br. Ogorčenje zaradi potopitve ruskega parnika »Komsomol« v Rusiji vedno bolj narašča. Po vseh večjih mestih se prirejajo protestna zborovanja, na katerih pozivajo vlado, naj takoj odpošlje v španske vode ruske vojne ladje, da zaščitijo svobodo pomorskega prometa. Obenem je bila organizirana zbirka po vsej Rusiji. S to zbirko hočejo zgraditi celo brodovje, ki bo nosilo ime »Komsomol« in ki ga bodo pozneje poklonili madridski vladi. pamlke Pričetek blokade španskih Iiak lahko dovede do resnih zapletljajev — Protese Francije in Anglije Pariz, 27. decembra, br. Nacionalistična vlada generala Franca je obvestila vse predstavnike tujih držav, da so od danes dalje zapite z minami vse luke, ki so še v posesti madridske vlade, predvsem San t anaer, Gijon in Bilbao. Nacionalistične vojne ladje imajo nalog, naj takoj bombardirajo vsako tujo ladjo, ki bi se približala eni izmed teh luk na 3 km. Pariz, 21. decembra, r. Kakor kažejo najnovejše vesti, je general Franco v resnici začel izvajati blokado španskih luk, ki so v rokah madridske vlade. Sinoči so ladje generala Franca tri milje od Car-nera zasledovale francosko tovorno ladjo »Cap de Palme«, ki je s tovorom banan plula v Marseille. Dve španski ladji sta mu prišli nasproti in pozvali parnik, naj se takoj ustavi. Poveljnik ladje je izobesil francosko zastavo, sporočil ime parnika in cilj njegovega potovanja tei nadaljeval vožnjo, španski ladji pa sta ga začeli nato obstreljevati ter sta oddati okrog 10 strelov, ki pa nun) zadeli. Le en strel je udaril v bližino kljuna ladje in povzročil manjšo kvaro. Hujši incident pa se je pripetil v bližini Taragone. Tam sta dve podmornici generala Franc» skušali potopiti parnik »Ma- gelaues«, ki je baš odhajal iz taragonstce luke. Na ta parnik je bilo izstreljenih ved torpedov, ki pa niso eksplodirali. Dva torpeda so našli na obali 1.500 m oddaljena od vboda v luko. Torpedi so dolgi po 7 m. Podrobnejši pregled je ugotovil, da so italijanskega izvora. Sličen dogodek se je odigral pred Barcelono v neposredni bližini svetilnika. Tam so Francove ladje skušale torpediniti tovorni parnik madridske vlade, ki Je prihajal v luko z večjim tovorom vojnega materijah*. Tudi tu niso 'imeli sreče ln so torpedi zgrešili cilj. Našli so jih pozneje ribiči. Tudi v tem primera so ugotovili, da gre prav tako za torpede italijanskega izvora. To postopanje generala Franca, kl je bil že ponovno opozorjen na posledice, ki jih mora izzvati taka kršitev mednarodnega pomorskega prava, je izzvalo v francoskih krogih vellico ogorčenje. Francoska vlada bo ponovno protestirala pri generalu Francu in je verjetno, da se bo njenemu koraku pridružila tudi Anglija, ker je jasno, da general Franco s takimi metodami resno ogroža mednarodni pomorski promet v španskih vodah. Tudi Francija bo poslala svoje vojaštvo na špansko mejo Pariz. 27. decembra, r. Havas poroča: Diplomatski dopisnik »Evening Standarda« poroča. da je nafelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin obvestil ministra za državno obrambo Daladiera. da je zaradi povečanja ln razširjenja nemške intervencije v Španiji nujno potrebno, da Francija takoj izda odgovarjajoče varnostne u-krepe na francosko-španskj meji na Pirenejih jn v Maroku. London, 27. decembra. AA. (Havas). Vprašanje inozemskih prostovoljcev v Španiji vedno bolj zanima angleške liste. »Suxday Times« poročajo, da je prevzela organizacijo nemških dobrovoljcev v Spaniji nemška vlada sama. Prav za prav niti ne gre za prostovoljce, marveč za Nadaljevanje na 3. strani KroMka ©d sobote do ponedeljka Ljubljana, 27 decembra. Božični mir se je v Ljubljani raztegniI ie preko današnje nedelje Pa tudi solnce se je znova uveljavilo in je požlatilo praznik Sentjanževo, ki je sicer čez noč prinesel že precejšnjo meto mraza Zlasti tudi danes so še hiteli ljudje na solnce ven na deželo in vlakovni promet je bil enak onemu pred svetim večerom. Iz planinskih krajev poročajo o nekaterih manjših smučarskih nezgodah, a v Ljubljani in okolici je poslednji dtn letošnjega izredno izdatnega božičevanja potekel povsem mirno. Reševalci so prepeljali le nekaj bolnikov in porodnic v bolnišnico. Policija je imela popoln mir O dogodkih v drugih krajih pa smo prejeli naslednja poročila: V nedeljskem jutra je z lovsko puško po nesreči ustreli! bratca Tragedija v Spr ingerì evi dražim na Do le tajskem Novo mesto, 27. decembra. Dočim so božični prazniki v vsej novomeški okolici — z nekaterimi majhnimi izjemami — potekli popolnoma mirno in brez omembe vrednih dogodkov, je danes prispelo iz Mirne peči poročilo o tragičnem dogodku, ki je povzročil mnogo sočutja s prizadeto družino. V vasi Jordankal sta se ugledna zakonca Springerja davi podala k prvi maši. Doma pa sta ostala 141etni sin Ludvik in 31etni Adolf. Kmalu po odhodu staršev — okrog 6. ure zjutraj — je sin Ludvik vstal in se je radoveden splazil do očetove lovske puške ki jo je snel z zidu in jo začel ogledovati. Puška je bila nabita. Ludvik se je z nevarnim orožjem igral Ko se je med tem približal 31etni njegov bratec Adolf, ki je zvedavo ogledoval Ludvika. je ta za šalo pomeril vanj. Nenadno pa se je puška sprožila in ostri naboj je zadel otroka naravnost v glavo. Smrtno zadet se je otrok zgrudil in je obležal na mestu mrtev z močno deformirano glavo Starši, ki so se vračali od maše, so že pred domačo vasjo izvedeli o tragediji, ki se je odigrala v niihevi odsotnosti. Konji v močvirju, voznik zmrzni! Žalostna sejmarska sgöiiba iz jPonu«»?jia Ljutomer 27. decembra Pred prazniki je bii v Ljutomeru običajni kvatrni sejem na katerega je prišlo precej ljudstva. Pa ie pripeljal kmet Jožef Novak iz Brezovčaka pri Sv. Martinu v M ed m ur ju voz premoga iz premogovnika v Vučkove.h. Precej kmetov od tam namreč privaža stalno preanog v Ljutomer Ko je t o voi odložil, je ostal precej časa v gostilni v družbi sej marjev. Sredi popoldneva se je odpravil domov, kamor pa ni prispel Pač pa so na- j šli njegove konje druri dan mM Dokle-žovjem in Rakovci v Prekmurju. Konja sta tičala z vozom v neki močvari m bi bila brezdvomno utonila, če bi se eden i?med njiju ne zataknil ob nekem štoru. Na vozu je bilo pet cestnih tabel z drogovi vred. Isti dan je prejel sreski cestni odbor noročila. da so izginile cestne tab'p pri lju- j tomerske-m pokopališču na železniškem prelazu pri Nor šine ih in pri Ver?» ju — slednje torej v smer' v Prekmurje. Kako so prišli konji tako daleč v popolnoma drugo stran. ; je še uganka. Domnevati smemo, da so se ■ «ejmarji. v katerih dražbi je bil Novak, od- ! peljali brez njega ua njegovem vuzu. najprej v smeri proti Meùmurju do pokopališča. ila »o tam v svoji objestnosti izurli sohe s tablami potem obrnili in se zapeljali sko/.i Ljutomei proti Prekmurju. Na poti tja so izdrii se tri sohe na navedenih krajih. Konje so potem nekje piepustili usodi in na svojem a. vTcč qcs.ltlz rd^ovc niatx um tako so ti zašli v močvaro O Novaka ni bilo sledu nikjer, dokler ga ni nek: kmet iz Cezanjevcev, ki je trosil gnoj na svojem travniku v tako zvanem Satju ob Sčavnici zapadno od Ljutomera naše' na sveti večer mrtvega Novak je najbrž iskal voz in konje torla ker je bil močno vinjen, v napačni smeri. Videli so ga. kako je popoldne prišel po cest' iz Cezanjevcev in se čez nekaj časa vrnil tja. Utrujen je potem legel na travniku in je tam ali 7mr7Tiil al- pa ga je zadela kap. ker je bil v obraz močno z^.ripel Na Štefanovo so njegovo truplo v mrtvašnici v Ce-zanjevc-ih obducirali. Tam so ga potem tu$i pokopali. Novak je zapustil vdovo in sedem otrok. Milijonar, ki je obupal nad premoženjem Ugotovitve o tragični smrti Daka Selakoviča Kadatoviči, 27. decembra < po svojih kupčijati. še nikoii ni primerilo. >Jutro« je poiočalo o tragični smrti 60-letnega samskega trgovca z živino Doka Selakoviča iz ftadaumčev pod Gorjanci, ki se je obesil v Ivančni gorici. Izprva so sodili, da je šel v smrt v obupu zaradi izgubljenega. oziroma zamrzlega kapitala. Prijateljem je zadnji čas trdil, da se boji bodočnosti m da se bo zato končal. Zdaj so odprli Dakovo oporoko in prejeli poročila o njegovem denarnem stanju. In cakoj se je izkazalo vse drugače, kakor je trdil obupanec. Mož je bil za današnje ìazmere izredno bogat. Njegova zapuščina znaša poltretji m.Ljon dinarjev. V tem je vsebovana gotovina, dalje tekoči računi v nekaterih bankaih. hiša v Ljubljani, posestvo v Radatovičih in hranilne knjižice dobrih zavodov. O poslednjih dneh nesrečnega Daka pa se je izvedelo naslednje. Mož je postajal zadnji teden pred smrtjo bolj in bolj potrt. V Zagrebu se je srečal z nekim znancem in mu je potožil, da je profil v banki, naj mu izplačajo prihranke. Banka je pod zaščito in Dako ni mogel do novcev, čeprav bi rad kupil v Zagrebu večjo stanovanjsko hišo »Silno se bojim bodočnosti«, je ves obupan tarnal Dako prijatelju. . . Da je bil Dako zmeden, kaže tudi to da se je ob povratku iz Zagreba vsedel v napačen vlak. kar se možu, ki je mnogo, mnogo potoval Ko ga je nekdo opozoril na zmoto, je Dako planil iz vagona, prtljago pa je pustil kar v vl&ku. Nato je zašel na Dolenjsko. Svojemu dobremu prijatelju v okolici Stične je mož veo skrušen pravil, da mu je imetje uničeno. »Zd^j sem berač!. . .« Nato se je obrnil k prijatelju in ga prosil, če bi ga vzel na prevžitek. Dober prijatelj. s katerim sta doslej imela mnogo poštenih kupčijskih poslov, je Daku seveda pritrdil in je dejal, da bosta kar naslednji dan uredila vse potrebno, da pride k njemu brezplačno na hrano in stanovanje. Prav tak dogodek se je odigral večer pred njegovo smrtjo. Dako je sedel v družbi svojih trgovskih prijateljev. Tudi njim je tarnal o gospodarskem polomu. »Niti beliča nimam«, je zatrjeval mož. ki je bil ob vseh drugih prilikah sicer kavalir in gostitelj. »Nimam niti toliko, da bi si kupil pol litra vina. .« A naslednje jutro, ko je bil že mrtev, so našli pri njem nad 70.000 Din, več sto lir in drugih valut. Obesil se je bil na palico, ki jo je naslonil na nočno omarico in na posteljo; okrog vratu pa si je naveza«! obrisačo. Obesil se je skoro v počepu. le za ped je bil z glavo in vsem telesu od tal. Premoženje je zapustil številnim sorodnikom. Za svoj pogreb je zapisal lepe tiso- čake. Ljubljanski mestni pogrebni zavod ga je prepeljal iz Stične domov v unijatsko naselbino na meji Slovenije in Hrvatske. Tam. kjer jc zrasel, se je končalo pisano življenje moža. ki je poetai iz pastirja sloveč prekupčevaleo ter je zalagal z živino ne samo velik del domačega trga. ampak je bil v trgovskih zvezah tudi z mnogimi evropskimi državami in si je pri tem nabral milijonsko premoženje. V Celju je gorelo Celje, 27. decembra. Davi kmalu po 8. je opazila hišnica v hiši na Kralja Petra cesti 31 v Celju, da se vali iz zaprte trgovine g. Alojza Božiča dim v vežo. Obvestila je takoj policijo to celjske gasilce. Policijski organi in gasilci so prihiteli v nekaj minutah. Morali so s silo odpreti dvoje stranskih vrat, ki vodijo iz veže v trgovino. Gorelo je v prostoru za prodajalno, ki služi kot ročno skladišče. V tem prostoru Je bilo shranjeno razno blago Vnele so se bile Škatle z nekim sredstvom za krpanje poip'a'ov in drugi predmeti ter poica. Vsi prostori so b il napolnjeni z gostim dimom. Gasilci so takoj položili cevi do hidranta in kmalu pogasili ogenj, ki bi bil lahko postal katastrofalen, ker je bi'a v sosednjem, samo z vrati oddeljenem prostoru veCja množina žagovme za kurjenje peči v trgovini, pri vratih v trgovini, ki vod jo v ročno skladišče, pa je zaloga petroleja. V ročnem skladišču ni bilo peči, ki bi bila mogla povzročiti ogenj. Go-ipod Božič ima 5 do 6 tisoč Din Škode. Kako je ogenj nastal še ni pojasnjeno Bržčas je t elo že od četrtka ali petka. Praznik uglednega obrtnika v Ljutomeru Ljutomer 27. decembra Kdo bd mislil, da je Pero Veselič. znan po vsem ljutomerskem okraju že šestdeset let star? — Saj je še krepek in živahen in nima nič sivih las. Pa vendar je tako. Rodil se ie 29. decembra I876 v Adlešičih. je torej belokranjski rojak. Šolal se je doma. potem pa ga je stric frančiškan spravil v karlov-ško gimnazijo. kjer je ostal samo dve leti. Ni mu bilo do latinščine, rajši se je lotil brivskega ohrta m je prišel poineje tudi v Gradec, kjer je mojstroval dve leti. V tem nemškem me«tu. kamor je prihajalo vedno Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. ari Ponedeljek, 28. dee.: zaprto- Torek. 29. dee.: Na ledeni plošči. Red B. Sreda. 30. dee.; Konjeniška patrola. Red Sreda. Četrtek, 31. dee.: Ob 21. ori Korajia velja. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. url Ponedeljek, 28. dee.: zaprto. Torek, 29. dee.: zaprto. Sreda, 30. dee.; Pri treh mladenkah. Izven. Četrtek, 31. dee.: Ob 21. urj Pod to goro zeleno. Izven- Znižane cene. ★ SJvestrov večer v gledališču. V drami in operj bosta na Sjlvestrovo predstavi ob 2i. uri. Drama uprizori rzredno lepo jn zabavno veseloigro iz kmetskega življenja,, v operi ee pa poje opereta >Pod to goro zeleno« z novim, vložki in kupleti ter nalašč za ta večer sestavljenim baletnim divertiamentom Za obe predstavi veljajo znižane cene. Pred-prodaja od torka 29. t. m. dalje pri dnevni blagajni v operj. Novi grobovi. V Spodnji Šiški je včeraj zjutraj po kratki bolezni preminil gosp. Valentin Škander, posestnik in trgovec. Pogreb bo 29 L m. ob 15. uri. — V Tesarski ulici 5. v Ljubljani je na božični dan umrla ga. Marija Zaletelova, dolgoletna razna-šalka »Jutra«. Bila je blaga, dobra mati. katere smrt objokujejo trije otroci, ki pa so že preskrbljeni. Pokopali so jo včeraj ob pol 16. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! mnogo Slovencev, je bij ie član tambum- škega zbora. L. 1904 se je s svojo življenjsko družico, ki jo je spoznal v Gradcu in ki je bila Hrvatica iz \ aaaždma. preselil v Ljutomer, ki je dobil z njim slovenskega brivca. Naš Pero je bil tu takoj sredi društvenega življenja.: Clan leto dni prej ustanovljenega Murskega Sokola, pevskega društva. Čitalnice itd. Posebno je deloval v tamburaškem zboru, ki ga je bil ustanovil že pokojni cezmjevski nadučitelj Franjo Schneider. Pozneje ga je vodil Veselič dolgo vrsto let ter vzgojil lepo število tamburašev. Tudi na strokovnem področju je bi! današnji jubilant delaven Osnoval je z nekaterimi tovariši klub slovenskih obrtnikov, ki si je nadel nalogo vzbuditi narodno in stanovsko zavest ljutomerskih obrtnikov in iz katerega se je pozneje razvilo Slovensko trgovsko in obrtno društvo. Več M je naš Pero predsedoval klubu in društvu ter si pridobil za obe organizaciji veliko zaslug. I V vojni je moral na. fronto. Po vojni pa je bil več let občinski odbornik in predvsem predsednik Olepševalnega društva. Tako je imel percej časa skoro vse olepševalno delo v Ljutomeru v svojih rokah. Njegova zasluga je tudi, da je naše mesto dobüo prepotrebno kopališče ob bistri Globetki iu da so se vsako leto obnavljale gredice in cvetlični nasadi na naših trgib. Za svoje delo je dobi! pretekli meeec lepo zadoščenje. ko je bil izvoljen za člana-nameetnika Zbornice za TOI. Pred dnevi mu je umrla soproga po dolgem bolehanju zato njegova 60-letnica ni tako vesela., kakor bi bila drugače. Vsi ki znamo ceniti njegovo delo za Ljutomer in razvoj narodne in stanovske zavesti med tukajšnjimi obrtniki, mu iskreno čestitamo k jubileju ter mu želimo še mnogo zdravih in uspehov polnih let ter tako veselih, kakor je on sam včasih «redi svojih tovarišev in prijateljev kadar dvigne svoj glas ter zapoje ljubo slovensko pesem. Maribor čez božične praznike Maribor. 27. decembra Za božičnj dan so tudi Mariborčani ostali po večini lepo doma. Na Štefanovo in danes pa so mnogj zased}: vlake in šii obiskat svoje znance jn sorodnike, da skupno z njimi dokončajo praznično veselje. Prece.šnje šie-vjilo Mariborčanov je šio letos v Avstrio, zlasti v Gradec in na Dunaj- Mestni av.o-busj so potovan;a že! ne Mariborčane odpeljali v razne jzletne strani, med drugim 11a Kanzelhiihe na Koroškem. Vneta dilcarjj in planinci so dal, prednost praznovanju na pohorskih in koz.a^k.h vrhovih, nekatere skupine pa so se napotile na Peco v upanju, da bo tamkaj precej dobre in prj.jeine mimike. V mestu ie vse dni vlada] vzoren mir. V gledališča premiera Na svetj dan je bila v gledališču premiera znane Ascherjeve operete »Visokost plešcc. Opereta, sicer ni bogve kako kvalitetna je pa vendar zaradi svo.e zabavnosti zbudila prj gledalcih precej vedrega razj>olože-nja. Dirigiral ie Lo.ze Herzog, režiral pa A. Harastovič. Gledališče je bilo natrpano polno in so bilj zla6ti deležni prfcr-rònega aplavza gdč. Igličeva kot princesa Mar; a, gdč. Barbičeva kot Liza in Sancin kot P«P" ček Na Kalvarij; je gorelo Na Štefanovo ee je po nießiu hitro razve-dela vest, da na Kaivarij^ gori. Mariborski gasilci so odbrzeli k požaru in takoj odstranili vsako nevarnost večjega požara. Izkazalo 6e je, da so otrocj med Kalvarijo in Racerjevim dvoriščem prj igri zažgali suho dračje in veje. pa se te ogenj hitro razširil na površino okoli 100 kv. metrov. Obdaritev reme obmejne dece V Lokavcu pn Cmureku so imeli slavnostno božičnico. na kateri je bjja obdarovana obmejna šolska mladina. Pi^ božičnici je bilo razen šolske mladine okoli 20° lju- di. Obdarovana je bjla vsa šolska mtadjna. za kar ure predvsem zahvala CMD v Ljubljani in sreskomu šolskemu nadzorniku v p g. Ivanu Tomažiču. Poplav» na Frankopanovj cesti Na vogalu Frankopanove in Dvorakove ceste je zavo/il neki osebni avto v hidrant ter je bila v neka; minutah vsa cesta pod vodo Avto je sicer izginil. vendaT so krivca kmalu izsledilj in bo inora] poravnati škodo, ki zna^a okoli 3000 dinarjev. Zbor marjbor-kih jadralcev V prostorih Glasbene Matice je bil danes doj>oldne rednj članski svet jadralne skupine mariborskega Aerokjuba, ki ga je otveri! in vodi! podpredsednik g. Vales Roman. Io pozdravu vseh navzočih, zlasti mestnega poveijnika generala M. Milenko-vjča in senatnega podpredsedn-ka dr. M. Pioja, ie p.edsednik dr. Torninšek izročil številnim k ju bovini članom značke in pri* znalne diplome. O marcii vem delu mariborskih jadralcev, ki eo s svojo pridnostjo in vneto-ijo razvili to športno panogo do tako lepe višjne, so poročal, E Košak namesto odsotnega klubovega predsednika M. Vah-tarja, Mijko Skoti č in Klara Svarčeva. Drago Munda in Franc Koiko. Jadralna skupina ima podružnic] v Ptuju in Gornji Radgoni, šteje 82 članov, startov je bilo izvršenih 715. V novi odbor so bilj izvoljeni predsednik starešinskega odbora senator dr. Miroslav Ploj, podpredsednik ravnatelj Hmmek. članj Miho Vahter. ravnatelj Kreioj in Pete!«. Upravo; odbor tvorj o; predsednik Roman Vales, taniik I. Klara Svare, tajnik II-Zoran Mulej, blagajnik Orioni Cometa, gospodar Fran Roj ko, teliničnj referent Božo Dabinovjč, knjižničar O. Vales, nadzorni odbor; predsednik E. Košak- člani Tomo Kralj, dr. Cijan D.. F. Kos. Marjan Skofič. učitelj letenja Gojko Humefc. Iz akvaristove torbe Dan. ki se je v zadnjem času vedno bolj skrčeval jtn dosegel vznemirjujočo kratko&t. kakor da bi se hotel opoiiti v dolgih jesenskih nočeh, se je o božiču veudar zdram*;l in povabil nazaj z južne i>o!ob!e vir vsega življenja, blago solnce, ki bo s svetlobo in toploto kmalu izvabilo i2 zemijice sveže zelenje in bo svet zmernega pasu pretvorilo v pomladni raj. S solncem bodo prišli V6i krilati gosti, ki 60 bežali pred belo hčerjo smrti, pred zimo na topil jug. rib-co bodo zapustile svo.a skrivabeča, vodne rastline pa začele kaliti, — v bližnji bodočnosti bo toro, vstajenje v pnroir, ki uà -e deležen tudi človek z dušo in '«Mesom. Zima je zares za vsa živa bitja, ki jih je rodila le toplola in ki torej niso ustvarjena za mraz, nežaželjen pojav, saj »ne letajo čebele, krog cvetja ne »ume, c' lo ribice vesele 8e klavrno drže..-< in lahko bi sleherno bitje izhajalo brez mraza, nikakor pa ne brez toplote. Zima je čas zastoja ui zaradi tega stopamo veseli, polni nade in hrepenenja na lepše dni v mlado leto. — Kmalu se bo začel daljšati dan ;n že sama svetloba bo povzročila preobrat vsepovsod, torej tudj v naših akvarijih. Za akvarije, ki 6ioje v nezakurjenih logicali h, so, kakor znano, pljučnik. rmaiiec. plavajoča grebenika. žabji 1»« (vidi Opekar- rastline, od tu.ezemk »e pa drž; zelo do') o i.Uui i'i. UÌ./.JÌ .vj'.cr.i IclUÄU j in pa južnoameriška kabomba, ki je žal premalo udomačena v na^h akvarijih, dasi je pri nekaterih akvaristih brezplačno na raz-pö'ago, kajts naš študij naj ne zapopade samo živalic, temveč tudi vse vrste lastiin- Vodozitje v prirodj je v tem časa dokaj neznatno, 6koroda vse miruje. V majhnih stalnih mlakah vlovimo sedaj pod ledom mnogo eamookov (Cyclops). dočim so vodne bolhe (Daphnja) po jes^nskfl ženitvf odložile svoja jajčeca in poiriniile. Jajčeca so zelo odporna in ko se mlake pozimi popolnoma posuše, al; pa do tal zmrznejo, jim to nikakor ne škoduje, pomladi se pa izležejo. Samice iz teh jajčec se razmnožujejo v toploletni dobi brez sodelovanja samcev. Cycjopidov je več vrst in v tem času vlovimo zlasti mnogo mladičev, priMadn.h za r}bjd zarod. Tudj nitkaatjh črvjčkov (Tubd-fex) najdemo pozimi vedno dovolj, samo da se morajo akvaristi v večjih mestih, kjer je izvedena kanalizacija, potruditi daleč v okolico. Zadeva glede žive rfbje hrane je zlasti za ljubljanske akvariste velepomembna, ker je ni na periferiji mesta in lx> treba pomisliti na nakup majhnega zemljišča, kjer bj se v ustrezajoč;h plitkih jamicah in lužah goiilj samooki, bolhe, ličinke music in tu-bdfeiksj. To bš brez dvoma zelo povoßjno vplivalo na razvoj akvaristovstva v našem mestu. Vojvodinja Kentska je rodila hčerko London, 27. decembra. Vojvodinja Kentska je na sveti dan rodila dekletce. Mati kakor dete 6e počutita zelo dobro. Kralju Jurija VI. in kraijjco je o rojstvu nove princese obvestila kraliica-mati Mary, ko se je kraljevski per ravno vrnil od dopoldanske službe božje na grad SandTingham. Novo-rojenka bo prj krstu dobila ime kraljice matere Mary. Božič v d Dva dnj pred božičem sva se dobila na cesta. — S; razpcliožen za m a j imo avanturo na sveti ve-IerV — Krkšmo avara'uro? — Na dva kratka božčna obiska b: sla. Najprej b se oglasila pri t stih, kater h domu manjkaj-o razen stropa tud vse šiiiin stone. potem pa pri onih. katerih hiša sicer rma stene in strop, le d~ vrač- in manjkajo kljuke. Pog'edat b; šla. kako prež vlj-ajo Bož:č ljud:e r„a koncu in na začetku naših dni — Oprost- ainpaik res ne vem. kje je vse to — Eh kako nml^ se spoznaš v zadevah modemeg.-; s ve' «i V »nrislih mim dvoje naij-bo!t fco je, pravi, samo to, da sem bil zmerom s taikšn m veseiLjem frizer, pa so mi vseeno delo odvzeli da zdaj sed m tu in gnijem. In nimate pojma, ka'-o je tudr v ogrevalnjo" malo razumevanja za te reč j. Zdajle za praznike sem se ponudil da j h vse s-kupai ofasrthn -n oJopšem Zastonj. se razume, zakaj v men' je osi*«' še socialni čut. čeprav ga meni naswrotó družba n- izpriča'a Pa se je v;šja insrtanc3 postavila po robu, češ da iz higiensV-'fc t-tIo-gsov tesa ne more donust ti. — Iz higienskih razogov. — Da. reküi so, (h se preveč smet- po tleh -n da ljudje nič radi ne pospravljajo za sabo Takšen j« svert, v katerem žive vdati v usodr kakor starci — najm1«i$: izmed njih je fant, k' b: lahko bil pod vsakim drug'm solncem d*»1e?en t^:vmfa. samo ne pod «o'neem na-? h dni. M<*'o prer.ooda i i> bil jz očetnje hiše p->sti»v!fen rod mVlo nebo. pa se v res-n:ci do cwrejfa 2?. leta 5- zmerom ni mogel ustalit? jn udomiff' Razred gimnazije rm« z« sabo. nokai me*ecev pouk« pri peku, potem pa je poizkušal tako ja tako. Na svojem remanju skozn čas je videl Dunaj, Berlin pa še nekaj velikih evropskih mesi-Po na gal je akademskim slikarjem in čudili so se njegovemu izrednemu talentu. Poizkušal se je vp satj na zagrebško akademija pa kje bo človek spravij skupaj tolikšen denar! Z neverjetno vztrajnostjo in z nič manjš:m darom se je mimogrede naučil žong-lerakiih umeinij, da bi se z njimi med stud jamj preživljaj, a ko mu jc akademija padla v vodo, je vse skupaij zagre-rjon od-vrgel. Zdaj strategično pripravlja nov raaskolk na snečo in ljudi: z občudovanja in spoštovanja vredno vnemo se izpopolnjuje v sponfu in v resnici doeeza prav lep« uspehe. — Ko odnesem rekord, ni šmenta, da se m pot v življenje ne odtpre. S syetljm ponosom je pr vlek«^ svojo kosamo izpod pognada in nam pokazal vrsto diplom, ki si jüh je pribori! doslej. Cez čas so prišlj gospodje z magistra/a, pričel se je of'c ein; del: nekaj skromnega smrečja in svečk, božični nagm-ori, praznična večerja. V ogrevalnnci velja, ker se tiče obrokov, zapadnoevropski aristokratski sistem: kos lo ob treh. večerja ob devetih — takrart namreč kuhinja Delavske zbornice zaključi svoj promet pa vsak dan eden izmed prebivailcev azÜa na vozičku pripelje od vsega pomailo. ka-»- j« b;lo na i«dMnem listu- Ko so bil; uradnn nagovor končani, je pomrosi] š>e eden izmed brezposelnih za besedo in dejal: — Eno samo prošnjo imamo, gospodje, na Zima zmerom huje priteka, vsi se radi* držimo ogrev?ln:cc, pa n mamo kurit; s čim,. Stene so tenke, vsak vetrič jih pre-Dilla, pa je že taksen mraz. da je od vraga. Samo tega prosimo, gospodje. Če bi bil kje kakšen loošček odveč __ odrajtajte ga ogre-valakk L. Mrzel. « »JUTRO« ponedeljska fedaja 3 PowffilJ^F. 58. 5TO. ÌSSI. «■■■■■imiimiHi»»^.^«»"'-.--" - - - --t^i BOLJ EKONOMIČNO Hud potres m Japonskem Tokio, 27. decembra. AA. (Domej) Davi ob devetih je nastal mo£an potres, ki je imel svoj epicenter na Tihem oceanu. Potres je napravil mnogo Škode na otoku Midžimi, kjer je b"lo porušenih več poslopij. Vse zveze so prekinjene in podrobnosti niso znane. Prvi start naš lit smučarjev SK Ilirija in SK Rateče—Planica sta včeraj priredila prvo smučko in skakalno tekmo Dober naraščaj med skakalci Planica, 27. decembra. Kakor kaže nemanje smučarsk-h pristašem v naše gorenjske zimsko-sportne postojanke, pred vsem seveda v borovšfci kot, je tamkaj smučarska sezona kljub raznim zelo nasprotn m vestem jn govoricam v polnem razmahu. Za smučarji »zarad mode« in za smučarje »zairadi solnca in snega«, pa niso hoteli zaostajati niti smučar ji-4ekmo-vàlci, ki so danes v okolici jlirijanskega doma pr redila svojo otvoritveno tekmo na smučeh, in sicer kar z dvojnim sporedom: Dopoldne s tekmo, popoldne pa s skoki. Zarad; vremena in smuke je treba slednjič vendarle reči odkrito besedo, kajti nevernih Tomažev o možnostih smučanja po Gorenjskem je še vedno veliko. Resnici na ljubo bodi rečeno, da sita b la vreme in smuka te praznike več kot zadovoljiva. Snega res da ni na metre jn marsikdo se >e moral prev'dno og'baitj nevarnosti, ki prretijo na predrznega vozača vsaik hip, toda skromni na star h i nekaitenvh odüf'Snih tekačev jz Mostrane. Konkwretnca senVurjev se ie frtrei oroejHa ve'inoma na Il',riwme z nekaj izjemam' iz Man-«bora in Zagreba. Podrobni rezultati Letnik 1919 — 1920 1. Pogačnik Anton (Bratstvo) 25:52, 2. Rožič Andrej (SK Rateče) 26:06, 3. Kopavnik Loiize (SK Rateče) 28:0.5, Letnik 1921 — 1923: 1. Kordes Stanko (Bratovo) 27:59, 2 Razšnger Anton (Bratstvo) 28:22. 3. Hrovait Janez (Podkoren) 38:27. 4. Ozvald Lojze (Rateče) 30:41, 5. KtavalaT Bo^o (Rsiteče) 31:26, 6. Kajižer Franc (Rateče) 32:03. Seniorji: 1. Knap Leon 37:57, 2. Mrak Franc 42:41, 3. Gregari Franc (vsi trije II -rija) 43:53, 4. Petrič Anton (SMK Ljubljana) 45:03, 5. Arih Mitha (Ilirija) 45:51. 6. P r iver šok Tone (Maribor) 47:44. Trije seniorji so na progi izstop il. Nastop Novšakove garde Mala skakalnica, ki je kljub majhni množini snega v odličnem stanju, je doživela danes svoj ognjeni krst. Za mnogo obetajočo skakalno sezono so jo krstili številni mladi posnemalci Birgerjeve umetnosti, ki jih ima že nekaj časa v rokah naš stari rekorder v smuških skokih Bohinjčan Albin Novšak. Med tem naraščajem je velika velina takih, ki še pridno trgajo hlače po šolskih klopeh, pa se kljub temu nič več ne strašijo poleta v »globine«. Nastopil je torej dolgo zaželjeni čas, ko sio smuški skakalci dobili številen in dragocen naraščaj, ko je vrste naših redkih mojstrov te discipline povečala mlada garda, samih fantov od 10. do 16 leta. Treba jih je bilo videti te bodoče Birgerje, kako slavnostno so si pritrjevali startne številke, s kakšno resnostjo so oprtavali kile težke skakalne smuči in kako so se potem spuščali v nižino. Treba jih je bilo videti, kako so spraševali za dosežene daljave in kako neradi so si dali reči, da po dveh konkurenčnih in enem skoku izven konkurence skakalnica ne bo več odprta. Iz teh mladih junakov, večinoma ožjih rojakov od Jesenic do Rateč, bomo dobili v dogledni bodočnosti naraščaj, s katerim bomo lahko meli živahno vrvenje na vseh treh skakalnicah, ki zdaj čakajo na sneg, in še na četrti (40-me-trski), ki še čaka na otvoritev pa je tudi že dograiena Tekme ? skokih Skakalne tekme so se začele z majhno zamudo ob 14 Kakor rečeno, je bila organizacija nekoliko domača toda spričo popularnosti te discipline med tekmovalci in discipliniranosti gledalcev je potekla po- polnoma v redu. Na start je prišlo nad 30 skakalcev, med njimi samo Pribošek in Jakopič Albin od starejših, vsi ostali pa sama mladež, najmlajši med njimi 10-letni učenec IV. razreda. Razdeljeni so bili med dve kategoriji, in sicer šolarji zase, vsi ostali pa v skupno skupino. V lepi formi se nam je z nekaj skoki predstavil Pribošek, med mladimi pa je bilo opaziti celo vrsto talentov, ki bodo prej ali slej lahko častno zamenjali sedanje skakalce. Najdaljši skok med starejšimi je dosegel Pribošek s 24 in pol m, najdaljšega med šolarji pa Cuzner Janez z 18 m. Rezultati skakalne konkurence Med šolarji: 1. Cuznar Janez 14i.8. 2. Brun Bertel 142.5, 3. Bukovnik Leo 141.8, 4. Makovec Janez 138.6, in 5. Petrič Janez 138.5. točke. V starejši skupini: 1. Pribošek Franc (Ilirija) 148.8, 2. Jakopič Albin (Dovje-Moj-strana) 138, 3. Legat Srečko (Skala Jesenice) 125.6, 4. Zupan Lojze (Ilirija) 111, 5. Tauber Oskar (Mak.-bi, Zagreb) 108, 6. Razinger Anton (Bratstvo) 105.2 7. Cof Bogo (Ilirija) 105.5, 8. 1 ledenik Tine (Ilirija) 104.6, 9. Obadič Josip (Makabi. Zagreb) 100.1. Kljub temu, da so se današnje tekme v Planici vršile v majhnem obsegu, so vendar pokazale, da hočejo na^i smučarji le-tos pridno tekmovati, posebno pa sc posvetiti novi disciplini, ki ima svoje najlepše torišče nad ilirijanskim domom v Planici. Božični nogomet Beograd: Jugoslavija: reprezentanca Kra-guievca 3:1 (1:1). Rim: Prvenstvo. Firenze: Roma -:0- Napoli; Ambrosiana 2;l, Juventus: Milano 4:3, Genova; Novara 5:1, Bologna: Triestina 2:1, Lucheèe: Sampierdarena 1:0. I az.jo: Alessandria 4:0. Torino; Bari 6:1 Malta: Hapid (I)unaj)- Hibernjans 4;2. Opozorilo smufarjem-skakačeni. Vse t>niu-earje. kj prjhaajo v Planico, opozarja Udru-ženie smucariev P',\n.ca. da ni dovoljeno uporabljati nobene skakalnice USP za samovoljno emučanje. Uporabo skakalnic odreja izključno trener. O božiču se ;e primeril slučaj, da se je smučar poškodoval, ker se je smučal po doskoku prednje (60metreke skakalnice), kj za uporabo še ni pripravljena. Zato opozarja Udružene vse smučarje, naj se pokoravajo odredbam trenerja in sposiujeio pravila reda in discipline. USP bo napravilo na vseh skakalnjrah primerne zatvornjce, da ee prepreči uporaba brez nadzorstva! kesa • • • Spokorno pismo osvobojenemu čangkajšku — Pripravljen je sprejeti vsako kazen Nanking, 27. decembra. A A. Maršal Čangkajšek je izjavil novinarjem, čim je prišel v Nanking, da se ima zahvatili pogumu in taktu svoje žene, da je bil končno osvobojen. V Nankingu ga ie sprejela dve-stotisočglava množica, ki mu je priredila nepopisne ovacije. Dve uri pozneje je prispel v Nanking tudi maršal Čangsueliang v spremstvu Ci Sunga. Takoj po svojem prihodu je poslal maršalu Čangkajšeku pismo, v katerem je izjavil med drugim: Po vsem naravno je, da sem neizobražen človek in da sem zaradi tega izvršil nesramno in zločinsko dejanje. Zal mi je, in zato sem vas spremljal v Nanking, da tu sprejmem kazen, ki odgovarja mojemu zločinu. Sprejmem tudi smrt ako to zahtevajo interesi domovine in nikar ne dopustite, da bi vas premagala čustva ali prijateljstvo napram meni. nego postopajte z menoj tako, kaker zaslužim « Dejstvo, da namerava Čangsueliang ostati v Nankingu, tolmačijo tako, da jc bil med njim in maršalom Cangkajškom dosežen popoln sporazum. Kitajska notranja politična kriza je trajala celih 14 dni. Vprašanje je še, kako se bouo sedaj nadalje razvijali dogodki. Vsekakor pa bo imel vojaški upor v severnih kitajskih pokrajinah močan vpliv na kitajsko zunanjo politiko. V Nankingu so zaenkrat z nastalim položajem povsem zadovoljni. Maršal Čangkajšek je nekoliko bled, vendar se drugače dobro počuti. Izjavil je, da mu je Čangsueliang 12. t. m postavil šest zahtev, ki naj bi jih takoj sprejel, nakar mu je odgovoril, da na Kitajskem ni diktature in da se v takšnih okoliščinah z njim ne more pogajati. Čangsueliang je tedaj postal vse bolj skromen. Spoznal je svojo napako in se celo razjokal, ko je v privatnem dnevniku Čangkajška citai, da ima maršal o njem najlepše mnenje Naslednje dni si Čangsueliang ni upal niti pred njegova vrata. Pozneje je vendarle prišlo do pogajanj, ki so se zaključila z njegovo osvoboditvijo. Japonci niso preveč zadovoljni Tokio, 27. decembra. AA. (Domej) Japonski listi živahno komentirajo nenadno osvoboditev maršala Čangkajška. Pri tem ugotavljajo, da si je pridobil za to največ zaslug general Jenciöan. Ilkratu so intervenirali pri Čangsueliangu tudi diplomatski zastopniki Anglije in Zedinjenih držav. Listi pa naglašajo, da bi bil pretiran optimizem, čc bi se sedaj govorilo o izboljšanju japonsko-kitajskih odnošajev. Nasprotno je treba nadaljni razvoj dogodkov na Kitajskem spremljati z največjo pozornostjo. čangsueliang bo izgnan iz Kitajske Pariz, 27. decembra. AA »Petit Parisien« je objavil vest iz Šangaja, po kateri bo maršal Čangsueliang izgnan iz Kitajske. Baje namerava že te dni odpotovati v Evropo Poveljstvo nad uporni&o vojsko je že prevzel Jenčičan. Kakor se je zvedelo, bo v kratkem rekonstruirana tudi nankinška vlada. Čangkajšek namerava na daljši dopust v svoi rostri kraj v pokrajini Čengjang. Dr« Stojadinovič v Rumuniji Bukarešta, 27. decembra, br. V Rečici v rumunskem Banatu je bilo danes dolgo posvetovanje jugosovenskega miri istrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Sto-jadinoviča, rumunskega ministrskega predsednika Tataresca in rumunskega zunanjega ministra Anton esca. Anton escu je obvestil dr. Stojaiinoviča o svojih razgovorih v Parizu, nakar so razpravljali tudi o razmih drugih vprašanjih, ki se tičejo neposredno Rumimije in Jugoslavije. Dr. Stojadinovič je imel nato tudi še razgovore s prvim atašejem francoskega poslaništva v Bukarešti Boncourjem ter s fr.an- j coiikim vojaškim atašejem in angleškim j poslanikom v Bukarešti, ki so se udeležili ; lova, prirejenega na čast dr. Stojadino-viču. Pogreb generala Tucakovica Beograd, 27. decembra, p. Danes jo bil ob veliki udeležbi pogreb pokojnega aimij-skega generala Milana Tucakoviča. Kralja je zastopal polkovnik Božič. Osebno sc te pogreba udeležili vojni minister, komandant Beograda ter številni generali in vojni tovariši. Poslovilni govor je imel armijski general Belič ki je orisal velike zasluge pokojnika. Krsto so n.^to prenesli na kolo dvor ter jo prepeljali v Kragujevac, kjer bo jutri pogreb. Fašistični tribunal estane do L 1941« Rim, 37. decembra, br. Danes je izšel dekret, s katerim se podaljšuje poslovanje [■osebnega fašističnega tribunala za zaščito države, čegar funkcija bi sicer potekla s koncem tega leta, do konca leta 1911. Nove aretacije v Rusiji Rim. 27. decembra, o. Lir-t; norocajo iz Kijeva, da so ruske oblasti prišle na slf'd novi široko razpredeni zaroti proti Stalinovemu režimu. V Kijevu je bilo -vetira-nih več vodilnih komunistov. V donskl oblasti in v Ukrajini so bili odstranjeni skoraj vsi vodilni uradniki, ki se bodo morali zagovarjati pred posebnim sodiščem GPU. Del aretirancev je bil že odpravljen v Sibirijo, kamor so jih izgnali brez sodbe. Žrtve božičnega prometa v New Yorku Newyork, 27. decembra. AA. Božični prazniki, spričo katerih je promet zelo na-rastel. so zahtevali preko 400 človeških žrtev. Največ ljudi so povozili avtomobili. 97 ljudi je bilo umorjenih, 27 je izvršilo samomor. Letalske nesreče so zahtevale dve človeški življenji. Nadaljevanje s prve strani : nemško redno vojaštvo, ki odhaja v Španijo pod vodstvom svojih oficirjev. Razumljivo je, pravi list, da Francija ne bo mogla ostati še nadalje mirna spričo takšne nemške Intervencije v Španiji, ki bi lahko postala lepega dne nevarna tudi za Francijo. Velika Britanija se v tej stvari popolnoma strinja s Francijo, Angleži pa ne žele še povečati spora, ki Je že tako dovolj nevaren. •»Sunday Express«: pravi, da je malo verjetno, da bodo odgovorni faktorji franeske vojske še nadalje dopuščali pošiljanje nemških čet v Španijo. Na čeVu Francije je sedaj vlada, ki uživa vso podporo naroda in ki hkratu kaže veliko toleranco. Toda čas dela za Bluma. Medtem ko postaja položaj v Nemčiji zelo reaen, ee razmere v Franciji dan za dnem kon-solidirajo. Nemčija bo morala nazadnje v španski zadevi popustiti, kajti konec koncev nemška vojska še zmerom ni dovolj pripravljena, da bi se lahko spuščala v novo evropsko vojno. Reakcija na londonski borzi London, 27. decembra, r. Londonski kroei z največjo pozornostjo opremljajo dogodke v Nemòijj ;n budno mot re vse vesti itz Ber- lina- Nemška trdovratnost, ki utegne dovesti do nezaželenih zaoletljajev. hudo razburila tedi angleška gospodarske in finančne kroge. Na londonski borzj so začeli nemški vrednostnj papir» naglo padari. Po-eebno občuten je padec j'oungovega in Da-weeovega posojjla. Angleški vladni krogi eo prepričani, da pripravlja Nemčija Evropi novo presenečenje in dokaj pesimistično gledajo na razvoi dogodkov. Nemški narod ne sme nič izvedeti Berlin, 27. decembra. AA. Danes je bil izdan naslednji komunike: Izvedelo se je, da sta trancoska in angleška vlada opozorili prizadete vlade na važeo vprašanje prostovoljcev v Španiji, o katerem se v londonskem odboru za nevtralnost v Španiji že nekaj časa razpravlja Znano je, da je nemška vlada že pred neka-j meseci izjavila da smatra to vprašanje za eno izmed najvažnejših v okviru mednarodne akcije za ohranitev nevtralnosti napram Španiji. Hitler je prebil božične praznike v Berchtesgadenu. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se tam ni vršra nikaka konferenca narodno socialističnih prvakov. Za botlC pri Hitlerju ni bilo nobenega ministra. Hitler si jc dodobra odpočil. Prisostvoval je le nekim rmuškim temam, ki jih je priredila njegova garda. Francov poslanik izgnan iz Mehike Mexico, 27. decembra. AA. (Flavas). Mehiška vlada ie na osnovi člena 33 mehiške ustave izgnala Rcmana de Puj-idrsa y Ga-stoma, zastopnika španske nacionalne vlade v Burgosu, iz Mehike. Mehiška vlada ga je sklenila izgnati zaradi tega. ker je španske državiiane. k živijo v Mehiki, pozival, naj predložijo španske bankovce v znosen je» kakor je to odredila vlada generala Franca. Nadalje je izvróil razna službena dejanja, kakršna imajo pravico vršiti samo priznani p*n'a«n:ki. Meh;šlka vlada pa ga doslej ni prioria v sm slu do'io'b mednarodnega prav«. Rrmofi de Pujad:s v G« s ton je bil p-ej d-uigi tajnik špamkeg-a poslaništva v Mex;cu. Čim je nastala državljanska vojna v Spanji, je podal o^avko na državno službo. Pozne e ga je španska nacionalistična vlada im.enc*v-i'a za svoleg» zas"topn:kfl v Mehiik. De Pu:ad's mora do 30. t. m. zm-p ust. iti m obiski teritorij. Prav'jo .da bo odpotoval z neko nemško ladjo v Evropo. Materinski praznik v Beogradu Prisrčna slovesnost na dvoru Beograd, decembra AA Na dvoru je bil danes zelo svečano proslavljen materinski praznik. Svečanost se je vršila v starem dvoiu. Popoldne »e je še pred 15. v veliki dvorni dvorani zbraja povabljena deca obeh spolov. Iz voake banovine so bili povabljeni po trije najsiromaànejSi otroci, Id to hkratu tudi najboljši učenci. Prišli so tudi n a j s ir orna sne j ä i in najboljši otroci z vseh osnovnih §ol v Beogradu in Zemunu. Učenci iz posameznih banovin so bili zadnje leto gostje svojih tukajšnjih tovarišev, katerim so se za gostoljubje oddolžili tako. da so jih povabili s seboj na dvorsko svečanost. Točno ob 15. 90 vstopili v veliko dvorsko dvorano, burno pozdravljeni od vse prisotne dece Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. VeL kraljica Marija. Nj. kr. Vi«, kneginja Olga, Nj. V«. Tomislav in Andrej. Nj. Vis. kneževina Aleksander in Nikola v spremstvu prvega adjutanta Nj. Vel. kralji divizijske-ga generala Hrističa, adjutanta Nj. Vel. kraljice polkovnika Pogačnika ter dvorskih dam ga. Hodžičeve in Lozaničeve in gdč. Mirke Gnijičeve. Svečanosti jc prisostvoval tudi guverner Nj. Vel. kralja Jeremija Ziva- 110 v jč. Ko so Nj. Vel. kralj. Nj. Vel. kraljica, Nj. Vis. kneginja Olga in Nj. Vis. kraljeviča in kneževiča zavzeli častna meeta jc k Nj. Vel. kraljici pristopila mala učenka četrtega mzreda beograjske onovne šole »Vojisava Hiča«. Negosava Momirovič. sirota brez očeta in matere, rojena v Batoiči-ni pri Lapovem ter vezala Nj. Vel. kraljico ? trakom v narodnih lwrvah in jo pozdra- vila s prigodno recite-cijo. Deca je tedaj burno pozdravila Nj. Vel. kraljioo: Živela! Nj. Vel. kraljica je pobožala in pohvalila dekletce, v hnenu dece je Nj. VeL kraljico pozdravil Bogdan Vortapič. Nato je bil v prisotnosti Nj. VeL kralja Nj. VeL kraljice, Nj. Vis. kneginje Olge. Nj. Vis. kraljevičev in kneževičev predvajan zanimiv gledališki program. Poleg drugih «ta sodelovala tudi člana narodnega gledališča ga. 2arka Stokič in g. Radenkovič. Po prireditvi so Nj. Vel. kralj. Nj. Vel. kraljica. Nj. Vis. Olga ter Nj. Vis. kraljeviča in kne-ževiča odšli v sosednji rdeči salon kamor so takoj prišli vsi povabljeni otrocL Nj. Vel. kralj in Nj. Vie. kraljeviča in kneževina po razdelili otrokom mnogo sladkih reči. Nj. Veä. kralj je osebno dal vsakpinu otroku po eno fotocrrafijo članov kraljevskega doma. Ir. rdečega salona so deco prepeljali v dvorsko jedilnico, kjer je bila pogoščena z zakusko. Med zakusko so prišli v jedilnico Nj. Vel. kralj. Nj. Vel. kraljica. Nj. Vi«, kneginja 0!?ra ter oba kraljeviča in oba kneževiča. Pristopili so k vsakemu izm je zaključila ob 18. uri. „Na Balkanu je še najboljše!" pravi turški zunanji minister Ruždi Aras Postani in ostani član Vodnikove družbe! Beograd, 27. decembra, p. Na svojem povratku iz Ženeve odnormo Pariza, se danes ustavil v Beogradu turški zunanii minger, [KMnočnilk zunanjega ministra doktor Martinar, turški, gršicj in rumunski poslanik ter višji uradniki zunanjega ministrstva. V dvorski čakalnici so iinelj krajšj razgovor, nakar je Ruždi Aras tik pred odhodom vlaka epre-el novinarje in jim izjavil, da jim nj-nva {»vedati nič posebnega. Želi pa nagla-sitl, da je v Evropi }n ▼ vsem starem sveta seda; še najboljše in najlepše na Balkana. Ta imato narodi in Ijndje res «misej za solidarnost In njihova odritosrčnost £e kaže tudi t medsebojnih odcošajih. Iz BeogTada se tokrat ne vrača preko Sofife, marveč preko Aten. kjer bo imel razgovore z grškim-; državniki. 0 svojih razgovorih v Parizu je izjaviä. da «> bile to samo formalnosti, ki pa se datidanee v mednarodnem sveo samo domača proslava vsega ogromnega filmskega podjetja, ampak tudi proslava mednarodnega pomena. Bo pa tudi proslava dela Adol-pha Zukor ja, ki je pri vedel to družbo od skromnih začetkov do sedanje višine. Znanstvena kinematografija se je obogatila za aparat fantastičnih zmožnosti. Navadne kamere za hitro fotografijo omogočajo do 200 posnetkov na sekundo. Taka hitrost je za študij navadnih človeških ali živalskih gibov dovolj velika, za gibe, ki so hitrejši, kakor n. pr. za preskok iskre, pa takšna hitrost ni dovolj velika. Tudi snov filma, ki se raztrga, stavlja hitrosti fotografiranja določene meje. Zdaj pa so znanstveniki napravili novo filmsko kamero, ki omogoča dosti večjo hitrost fotografiranja Optika te aparature obstoji iz trdne sprednje leče in cele vrste manjših leč, ki se sučejo na okrogli plošči. Na robu te plošče je 60 leč, ki imajo goriičnico po 20 mm in stoje po 10 mm vsaksebi. Ploščo žene poseben motor, ki suče hkratu tudi filmski trak. Film, ki ga uporabljajo, je širok po 8 mm in narejen iz posebnega materijala, ki se ne trga. Novi aparat dopušča do 6.000 posnetkov na sekundo. Pri tem se mora film vrteti s hitrostjo 23 m na sekundo. Jasno je, da moremo pri tem računati samo na prav kratke prizore, ker je nemogoče na isti trak spraviti prizore, ki bi trajali recimo po nekaj minut. Če naredimo s tem aparatom tisoč slik na sekundo, dobimo rezultate, ki ustrezajo povprečnim posnetkom s tisočinko sekunde in z aparatom, ki ima goriščnico 3.5. Potrebna svetlobna moč objektivov ni niti tako velika. Če gremo lahko pri predmetih, ki se sami ne svetijo, z lečo na razdaljo enega metra, zadoščata za umetno osvetljavo dve žarnici po 1.500 vatov. Novi aparat pa ima še eno prednost, da je namreč zelo priročen. V znanstvenem raziskavanju in v marsikateri panogi industrije utegne postati zelo uporabna priprava za najfinejše analize hitrega gibanja. Filmski drobiž Walt Diney, oče miške Micky je izdelal nekaj novih risanih filmov, v katerih pa ne nastopa več miška Micky. ampak sedem pritlikovcev. Prvi film te serije se imenuje »Snegulčica in sedem škratov«. Pravijo. da je umetniško zelo posrečen in je stal v našem denarju okoli 40 milijonov Din. Disney trdi. da je vpornbil pri tej seriji čisto nove glasovne efekte, ki bodo učinkovali naravnost presenetljivo. Ernest Lubitsch dela nov film z Marleno Dietrichovo. Paraniount je kupil veliko jadrnico »Star of Finland«. ki je križarila. dolga leta po obali Tihega morja. To jadrnico bodo uporabili ta snemanje velefilma »Morski razbojniki'. v katerem bo krmi prlnvno vlogo Garrv Cooper. Izjava o dubrovniškem kongresu Uredništvo ponedeljskega »Jutra« je prejelo naslednjo izjavo s sestanka širšega odbora dravske sekcije Jugoslovanske ženske zveze z delegatkami glavne uprave JŽZ iz Beograda Ln Zagreba. Sestanek je bil 20. decembra v Ljubljani, izjavo pa so podpisale: za glavno upravo JŽZ gospe Milena Ata-nackovičeva iz Beograda in Danica Bedelo\1 če va iz Zagreba, za širši odbor dramske sekcije JŽZ pa gospa Minka Govekarjeva iz Ljmbljame. Zaradi raznih nesporazumljenj, ki so nastala po časopisnem poročanju o dubrovniškem kongresu Mednarodne ženske zveze (Ženski svet, Jutro, »1551«, Gospodinja), je sklicala dravska sekcija Jugoslovanske ženske zveze se-ztanek z delegatkami glavne uprave iz Beograda in Zagreba. Na sestanku so se ugotovila naslednja dejstva. Slovenska delegacija je imela na kongresu iste pravice kakor vse druge delegatke JŽZ. Poročila, ki so trdila nasprotno, niso točna. G. Kraigherjeva ni mogla na kongresu imeti referata k predlogu o ustanovitvi gospodinjsko-gospodarske komisije, ker se po pravilih MŽZ vsak predlog itavi samo z utemeljitvijo, ne pa z referatom. Predloge pa smejo staviti samo delegatke, in g. Kraigherjevi je bilo le po posredovanju glavne uprave JŽZ mogoče, da je utemeljila in priporočala predlog kot ekspertka. Poslovnik MŽZ določa tudi, da mera biti utemeljevanje kratko, na kar je predsednica JŽZ, ga. Fetkovič, go. Kraigherjevo ponovn oopozoril rdgo umih bfsk Šč č še posebej opozorila in samo zato ponovno zahtevala, da ga skrči. Vsi referati na večernih javnih zborovanjih so se morali v zadnjem trenutku j krajšati, zato je morala tudi ga. Kroftova ! skrčiti svoj govor. Po nasvetu uprave JŽZ j je izpustila ona poglavja, ki niso b la bistvena v obdelavi dane terno »O delu za prosveto in organizacijo kmetice«. »Govorite propagandno« — to- je zastopnica glavne uprave ga. Atanackovi-čeva pojasnila tako, da je ona misltfa na propagando za širjenje kulture na kmetih, ne pa za propagandistično izdelavo predavanja, kakor je referentka razumela To razlago potrjujeta oba druga referata beograjskih govornic »O stanovanjih« (arh. Kr=itič) in »žena v industriji« (Milena Atanackovič), ki sta pokazala resnično stanje brez olepšavanja. Referentka Kroftova je svoj referat po wem tem obravnavanju itak samo skočila, ne pa spreminja'a. Zadeva a knjigo ?,Lu Oeuvre littéraire des femmeg yougoslaves« je po izjavi urednice dela, ge. Albale, .'ledeča: Zveza akademsko izobraženih žen je nameravala izdati študije o delih jugoslovanskih tanj!-ževnic. Beograjska sekcija Zveze je poverila to nalogo g. prof. Albali, zagTebšk» g. dr. Zdenki Markovičevi in prof. Oster-mamovi, ljubljanska pa g. N.N. Zveza akademsko izobraženih žen je ponudila JŽZ, naj jo izda za kongres MžZ v francoščini. Glavna uprava JžZ je ponudbo sprejela toda s pogojem, da se zaradi inozemskih čitateljic delo skrajša in sintetično preuredi. Vse sotrudnice so s pismeno izjavo privolile v to preureditev. ZAIŽ je nato poverila redakcijo profesorici ge. Albali. Uredn'ca ja uporabila originalne tekste dobesedno in je omejila svoje redakcijsko delo na sestavo predgovora, na razdelitev in uvode poedinih dob, na izenačenje in skladnost v metodi in na krčenje nesorazmerno dolgih delov. Tudi nekatera kratka dopolnila v dodatku na koncu knjige je nap Is a'a sama. Preden je šla tako predelana knjiga v tisk, so vse sotrudnice dobile delo še v pregled. Ljubljanska sotrud-nica g. N.N. ni ničesar popravila, marveč je samo izjavila, da njenega imena ne smejo objaviti, ker se ne .strinja z načinom preureditve. Poročilo v »ženskem svetu« o nasprot-stvu med delegacijo »Organizacije hrvatskih žen« in Srbkinjami je netočno. Spor je nastal med to organizacijo in Mednarodno žensko zvezo, ki ji ni mogia dovoliti sodelovanja na kongresu, ker ni njen član. Srbkinje tudi niso vodile kongresa, ker ga je vodila MŽZ; one tudi niso sprejemale inozemk v imenu JŽZ, ker je b;la prirediteljica kongresa cela JŽZ. v kateri so poleg s-'ovenskih in srbskih društev včlanjene tudi mnoge hrvatske ženske organizacije, ki so imele na kongresu številno zastopstvo. Takšno poročanje nasprotuje duhu dela v Jugoslovanski ženski z.ezi. PRI KOVAČU Kovač daje svojemu novemu učcncu prve nauke: »Zdaj peri. Tonček! Najprej bom podkev v ognju razžaril in jc poiem položil na i nakovalo. Kadar pokimam z glavo, udari s ■ kladivom po njej.« Tonček je sforil vse tako, kakor mu je bilo naročeno. Pravijo, da je letel iz službe takoj, ko se je kovač zbudil iz nezavesti. t Mojster: Zaknj Ijndjp tako o~le-i dujejo" žarnice prr-j nc. ker so farno tedaj sigurni, da so ku- S 5 pili prvovrsten domač P proizvod s katerim bi b;li i lahko povsod "o svetu L zadovoljni. ..«E -TL. t nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega ličink.'!. Kakor » Časopisnim jglasom, čigai delokrog je neomejen. Casopi» pride v vsako bišo in govori dnevno desettSsočen; čltateljev. Kedno oglašanje v velikem dnevniki) je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu ID •ilipCUL il Shranjevanje znamk Ko smo svoje zaklade v znamkah očistili in pregledali ter izbrali, jih nalepimo v posebno knjigo. V prvih časih zbiranja ljudje niso bili prav nič izbirčni pri spravljanju svojih znamk. Navadno so se zaciovoijili s preprostim zvezkom in vanj so nalepili znamke s pomočjo vseh mogočih, po dandanašnjem mnenju škodljivih lepil, tako da jih od on-dod sploh ni bilo mogoče odtrgati. Ko so prišli potem prvi albumi, so znamke navadno kar lepo izrezali in niso prav nič pazili na robove in zobe, da so jih lahko stisnili v tesni prostor, ki je bil pripravljen sa znamke v albumu. Kaj takega ne bi dandanes zagrešil niti najnarodnejši začetnik, v tisti dobi pa je to bilo nekaj vsakdanjega. Vendar pa imamo še tudi zdaj mnogo zbiralcev, ki si ne morejo takoj v začetku kupiti lepega albuma, ampak lepijo znamke na navaden papir. To ni prav nič slabo. Nasprotno, bilo bi celo dobro, če bi napravil vsak začetnik takšno šolo in si z njo pridobil vajo, kako je treba zbirati in 'epiti znamke. Tako pozneje, ko bi dobil pravi album. ne bi bil več neroden in bi znal znamke vsaj lepo urediti in prilepiti. Večina splošnih zbiralcev se odloči za albume s predtiskom, torej za albume, pri katerih imamo razen imena države in polj za posamezne znamke natisnjene tudi slike glavnih znamk. Ker je dandanes izdajanje albumov že zelo razširjeno, zbiralec nima lahkega dela. komaj bi se odloči, katerega naj vzame. Najbolje je, da si zbiralec čim prej kupi čim večji album, ki mu bo služil precej dolgo, tako da mu ne bo treba vsako leto ali dve kupovati novega in prenašati znamke vanj. Saj se tudi najboljšemu in najspretnejšemu zbiralcu zgodi, da kakšno znamko pokvari in tisti pregovor, da imamo pri treh selitvah prav toliko škode, kakor če nam enkrat hiša pogori, velja tudi za preseljevanje znamk v nove albume. Preden si kdo nov album kupi naj dobro premisli, kaj bo kupil. Dober album j je dandanes še zmerom zelo drag in škoda j bi bilo, če bi razmetavali denar za stvar, j ki nam naposled ne bo všeč- Vsekako pa ; je najbolje, če si omislimo čimprej album, ! pri katerem se dajo posamezni listi nado-i mestiti z drugimi in vzeti posamezni iz j platnic. Za take albume izdajajo založbe : tudi vsako leto posebne dodatke, na katerih so natisnjena polja za najnovejše izdaje ti-[ ste države. Fri teh albumih si vsako leto ; kupimo liste z dodatki, jih damo v albume ; kamor spadajo in imamo potem v resnici 1 zmerom "najnovejši album. Med letom pa ^ uporabil amo za novosti prazne liste, ki , imajo samo navaden predtisk z okvirji ali ; pa. nič. še bolje je pa. če takrat uporablja-; mo vložne kniižiop za znamke (Einsteck-I bucheri. j Pri vsakem albumu moramo paziti, kje ga hranimo. Ne sme re nahajati v vlažnem prostoru, da se znamke, ki imajo še lep vo, ne sprimeio. Album mora biti na suhem prostoru, dobro zavarovan pred vlago in tudi pred preveliko vročino. Najbolje je, da dajemo med posamezne liste prozoren papir, da t~ko znamke zavaruiemo Zlasti ie to potrebno pri dragih znamkah, ki jih ne bi mogli z maihn'mi strnšk' ^adompstiti, če bi se nam pokvarile Pameten obiralec tudi svojega albuma ne bo preveč pogosto odp:-rai in ga kazal drugim ljudem. Rai ie znano, da vsak dosti boli pazi. če kakšno stvar ogleduje zase kakor pa če io razkazuje drugim. Dragacema znamka Leta 1856. je na britski Guiani zmanjkale znamk. Ker niso mogli dočakati pošiljke znamk iz Anglije je tamkajšnji poštni urad naročil pri okrajni tiskarni malo število znamk po 4 cente. Tiskarna je porabila za znamke kliše male ladje, ki j ga je drugače uporabljala za oglase. Ladja J je bila obdana z lesenim obodom. Na notranji strani je bilo napisano geslo dežele, na zunanji strami pa: »Britsh Gulana po-stage four cents stainps«. Pomotoma pa je bilo nekaj znamk ti- skanih z »one cent« namesto »four cents«. Napaka je bila kmalu popravljena in od znamk, tiskanih z »one cent«, je ostala ohranjena smo ena. Ta je bila najprej v posesti nekega tamkajšnjega prebivalca, ki jo je pozneje prodal nekemu filatelistu za približno 75 dinarjev. Zadnja lastnica te dragocene znamke je Mrs. Costa Scala of Ut;ca, New York. Njen mož jo je bil kupil za 35.643 dolarjev. Mrs. Scala jo je leta 1935. imela na dražbi v Londonu in zahtevala zanjo 37.500 dolarjev. Take vsote ni za to znamko nihče ponudil, čeprav je želja slehernega navdušenega filatelista, da bi prišel v posest te znamke. Edini kupec, ki bi bil prišel v poétev, bi bil pokojni kralj Jurij. Ta najdragocenejša znamka na svetu je majhen košček papirja rdečkaste barve, na katerem je slabo izdelana slika ladje in devet tiskanih besed. To neverjetno viso, ko ceno je znamka dosegla zaradi 5>voje redikosti, svoje posebne zunanjosti in pa zavoljo okoliščin, v katerih ,1e bila tiskana M. Novosti Odslej bomo prinašali na tem mestu vsak teden kratke opise znamk, ki so na novo izšle. Avstrija: V začetku novembra je izdala Avstrija tudi letos znamke za zimsko pomoč. Serija obsega štiri vrednote. Na znamki po 5 + 2 gr. je sv. Martin, ki preseka z mečem svoj plašč in ga da polovico siromaku Na znamki po 12 + 3 gr. vidimo negovanje bolnikov. Znamka za 24 -h 5 gr. nam kaže sv. Elizabeto, ki deli kruh, znamka za 1 4- 1 šiling pa siromaka, ki se greje. Prvih treh vrednot je bilo tiskanih po 200 tisoč, poslednje pa po 100 tisoč. — Pred nekaj dnevi so izšle tudi posebne dobrodelne znamke s slikami izumiteljev. Serija obsega šest vrednot in je kakor prejšnja izdelana v lepem tisku, ki smo ga pri avstrijskih dobrodelnih znamkah že vajeni. Znamka po 12 gr. kaže izumitelja Jožefa Resla, ki je izumil ladijski vijak. Na znam- ki po 24 gr. je Kari vitez Ghega, graditelj semmerinške železnice. N"a znamki po 30 gr. vidimo J. NVerndla, znanega izdelovalca orožja. Na znamki po 40 gr. je baron Auer, izumitelj plinske svetilke. Znamka za 60 gr. nam pokaže Roberta v. Liebena, ki je prvi odkril ojačevalno žarnico, na najvišji vrednoti po 64 gr. pa je Viktor Kaplan, izumitelj tako imenovane »Kapla-nove turbine«. Serija teh znamk se prodaja po dvojni nominali. Naklada jc bila prav majhna in je znašala, kakor trdijo tuji listi, komaj 80.000 serij. Belgija: Nedavno je izšla znamka po 2.45 + 55 c., na kateri se nahaja magistrat mesta Charleroi, ki so ga posvetili 18. oktobra. Tudi na znamki vidimo ta datum. — Znamka po 70 + 30 c.. ki kaže občinsko hišo vBorgoehotu in je bila izdana za proslavitev stoletnice te občine, je tiskana sama v bloku. Francija: Francija izdaja zadnje čase čedalje več znamk. Tiskane so sicer v plemenitejšem tisku — po večini bakrotisku — vendar pa so črteži na njih pod vsako kritiko. Nedavno jc izšla posebna znamka po 1.50 Fr. v višnjevi barvi — za mir! O njej rečemo lahko samo to, da je zelo. zelo neokusna. Veliki Libanon: Za propagando turizma je izšla posebna serija priložnostnih znamk, ki veljajo samo dva meseca Znamke so izrazito špekulativne in jih ne prodajajo posameznih, ampak samo v serijah. Grčija: Ko so nedavno pripeljali posmrtne ostanke kralja Konstantina in kraljice Zofije v Atene, so izdali dve posebni znamki po 3 in 5 drahem s sliko kralja Konstantina. Izšli sta v nakladi 2 in 5 milijonov. To sta bili prvi grški znamki, na katerih je bil naslikan grški vladar. — Te dni so začele izhajati tudi grške znamke s sliko kralja Jurija II. Angleška Indija (Jairpur): Znamka po »/4 a. tipe 1932 — 34. z napisom Postage je dobila rdeč pretisk SERVICE. Angleški Maroko: Višnjeva znamka po 2Vt p. in rjava po 5 p. angleške serije iz leta 1934. sta dobili pretisk: 25 c na 2V« p. in 50 c na 5 p. Ista znamka po 27s p. ima j razen tega tudi pretisk: Morrocco Agen-i cies — 25 centimos. Nova Zelandija: Znamke po 3, 4, 5, 6, 8 p., 2 sh in 3 sh iz leta 1935. so izšle na papirju z novim vodnim tiskom. Na tem papirju vidimo na vsaki znamki večkrat napis NZ in zvezdo. — Črnorjava in čma znamka po 4 p. z istim vodnim znakom je dobila tudi pretisk Officiel. Romunija: Izšle so tri posebne znamke za mornariško razstavo. Znamka po 1 + 1 leu v vijoličasti barvi kaže podmornico Delfinul, po 3 + 2 višnjeva jadrnico Mir-cca in po 6 + 3 1. parnik S. M. R. Izšlo je 50.000 serij. V kratkem bodo izšle v Rumuniji nove znamke za zračno pošto. Švica: Za državno obrambo so izdali v Svici posebne dobrodelne znamke. Izšle so tri vrednote po 10 + 5 c. v vijoličasti barvi, po 20 4- 10 c. v oranžni in po 30 -1- 10 c. v višnjevi barvi. — Tudi serija »Pro juventute«, ki izhaja že iz vojnih časov vsako leto za Božič, je že izšla. Vsebuje kakor vsako leto štiri vrednote. Na znamki po 5 c. v zeleni barvi je slika G. Nä-gelya, »očeta pevcev«. Na vijoličasti po 10 c. jc narodna noša iz Neuchatela, na rdeči po 20 c. narodna noša iz Schwytza in na višnjevi po 30 c. narodna noša iz Ober! anda. Tudi letošnje znamke te vrste so prav okusne. Prodajajo se s pribitkom četrt franka pri vsej seriji. Japonska: V koristi letalstva je izšla posebna znamka po 5 senov. Prodaja se z dodatkom 3 senov. Malaka. Tu so izšle nedavno 3 znamke, ki ima/jo še sliko rajnega angleškega kralja Jurija V. — Filatelisti za sjrnmake. Filatelistično društvo »Bačka« v Subolici priredi v okviru akciije ro'arji&kega kluba za zimsko pomoč subotišk™ siromakom posebno razstavo im borzo znamk, kj bo 24. in 25. januarja v subotišk; mali dvorani kavarne »Lloyd«. Razfi'avliene f>odo zbirke naiualedneišjh cla-nov kluba. Ker je Subotica važno središče naše fjlalelije. je nedvomno, da bo razstava po svoji kvaliteti odlična. Morda bi bilo primerno. da bj tudi naš- fi latenti, ki jih n.i mak), podvzelj kai podobnega. Ure tuie Davorin Ravlien. — fzdaia za konzorcil »Jutra« Adolf Ribnikar. —