St. 29.
V Ljubljani, sobota 18. septembra 1920. Ml"“ pl‘t"1'Leto I.
Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. Telefon št. 77.
Izhaja vsako soboto.
Posamezna številka velja 1 K.
Naročnina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 K, polletno 21 K In celoletno 49 K. — InscratI po dogovora.
Ne dajte se zapeljat.
Ni dvoma o tem, da naše ljudstvo resnično ljubi svojo domovino in svojo svobodo, ki so se zanjo borili in umirali naši očetje in dedje. S krvavo dobljeno dedščino zato danes ne smemo hazardirati, ne smemo je lahkomiselno izdajati in prodajati vsled trenutne nezadovoljnosti. Neizbrisljiva krivda in greh pade na glavo teh, ki bi zakrivili propast naše države in ta krivda jih bo zasledovala do konca njihovega nesrečnega življenja.
So trenotki, ko se zdi človeku, da se je združilo vse proti našemu najdragocenejšemu zakladu — naši svobodi; zunanje sovražne sile in nesposobnost notranjih voditeljev, vse izpodkopljuje našo državno samostojnost. Nepremišljeni nestrpneži in in razdraženi vročekrvneži z leve kakor tudi zlomiselni in rafinirano-podli ciniki in nasilneži reakcije združujejo svoje načrte in temne cilje, da razbijejo ono edino, kar še imamo, in na čemur moremo zgraditi trdno bodočnost svojo in svojih potomcev.
K vsem tem zavestnim in nezavestnim sovražnikom naše državne edinosti se druži še eden, morda najstrašnejši neprijatelj: draginja, nedo-statek in beda. Razumemo dobro ogorčenje in bolest ljudstva, ki trpi pod temi pojavi, ki so jih zakrivile povojne razmere in predvsem vladajoče stranke in ki jih mi sedaj ne moremo odstraniti. Ali roko na srce! Premislimo samo, kako smo živeli v Avstriji in kako smo takrat trpeli in molčali. Spomnimo se na oni koruzni kruh, ki je bilavnjem sadra (gips), otrobi in vse mogoče, samo moka ne. Spomnite se na mrzlo zimo, ko ste čakali počele noči na košček mesa ali nekoliko jajček stoječi in zmrzujoči pred trgovinami — in zjutraj včasih ničesar ni bilo.
In sedaj presodite trezno in pošteno, ali- ni danes vendar mnogo, mnogo boljše, kot je bilo in ali ni dosti lažje danes pozitivno delo za ustvarjanje res znosnega stanja našega ljudstva, kot je bilo takrat?
Vemo dobro, da beda in glad žene ljudi, sicer dobre in potrpežljive, k najhujšemu. — V e m o tudi, da vsi oni, ki stremijo za razpadom
in uničenjem naše domovine, uporabljajo rastočo draginjo za svoje agitacijsko sredstvo in obljubljajo vse mogoče zboljšanje in blagostanje, samo da bi pridobili ljudstvo za svoje kalne cilje.
Ali prokleti, trikrat pro-kleti oni, ki za večji košček obljubljenega kruha požrešno proda svojo svobodo in svojo samostojnost, za katero so se borili in padli naši najboljši možje.
Ni večje neumnosti, kot iz goJe n e s trp 1 j iv o s ti uničiti za košček kruha svobodo in samostojnost naroda.
Reven človek, delavec,rokodelec in m ali obrtnik nima druzega, kot to svojo svobodo. Kaj bode iz njega, če zgubi še to poslednje, kar ima?
In kaj bi bilo, če bi nastal^ prevrat, bodisi že kakršenkoli. Mogoče da bi se plenilo, mogoče da bi se ropalo. Ali kako dolgo? Dan, dva — mogoče 14 dni — in kaj potem? Ali si predstavljate, kako grozna bodočnost nam grozi ob prevratu in anarhiji? Ne bilo bi niti enega komada kruha, niti enega para nogavic več. Nasprotno bi prevrat povzročil še večji nered v prehrani, ker bi onemogočil promet še v večji meri kot je to slučaj sedaj. Glad in beda v Rusiji, ki je ne more zatajiti niti najskrajnejši komunist, je strašen in krvav dokaz te resnice.
Vemo, da čaka monarhistična reakcija samo na trenotek, v katerem bi prišlo pri nas k reakciji 1 Zunanji sovražniki podpihujejo po plačanih agentih vsako prevratno gibanje, da bi se ljudstvo izkrvavelo v medsebojnem bratskem boju — da bi izkrvavijenega lahko znova zasužnili.
To so izgledi lahkomiselnih prevratnih poskusov! Ne pustite se zapeljati od nikogar, pa naj stopi pred vas še v tako zapeljivi maski. Mir in treznost! S tem smo si priborili svojo svobodo, s tem jo moramo obdržati pri življenju in si priboriti v njej svoje človeške pravice in blagostanje. Če pa se bodete pustili zapeljat, se bo godilo tisočkrat hujše vam in vašim otrokom!
Zakaj hvaležnost?
Jugoslovanski ministerski predsednik je v eni zadnjih sej izjavil, da ne smemo pozabiti čuta hvaležnosti našim zaveznikom in tudi Italiji ne! Pri teh besedah mora ves jugoslovanski narod brez izjeme premišljevati, zakaj naj bomo hvaležni našim »zaveznikom1'. Ali morda zato, ker je radi zvestobe zaveznika", katerega je ministerski predsednik še posebej povdarjal, poginilo tisoče in tisoče sinov naših južnih bratov, ker jih ni hotel prepeljati s svojimi ladjami, ker niso priznali londonskega pakta? Ali zato, ker hočejo sedaj skoro vsi zavezniki razen Amerike odtrgati od nas najboljši del naroda — Primorce? Ali jim hočemo biti hvaležni, ker nam zapirajo naše brate in sestre in jih trpinčijo? Ali naj jim bomo končno hvaležni zato, ker nam na Koroškem delijo brce dan na dan?
Da, gospod ministrski predsednik, Vi ste tem zaveznikom lahko hvaležni,
bodite pa prepričani, da jim jugoslovanski narod ne bo nikdar hvaležen, ampak nasprotno, jugoslovanski narod izraža tem „zaveznikom“ zaničevanje.
Nas sicer ne bi zanimala izjava gosp. ministrskega predsednika, če bi bila njegova izjava vsaj diplomatično utemeljena, toda niti to ni v tem slučaju. Take izjave škodujejo celi naši državi in nam jemljejo ugled v zunanjosti. Ali g. minis'rski predsednik misli, da Italija ne ve, da nam dela krivico in da do tega, kar zahteva nima nobene pravice ? Če misli tako, potem se pri / sej svoji diplomaciji zelo, zelo moti. Italija se danes prav dobro zaveda, da dela kriv co. Toda ona misli, da se ji naša država ne more upreti in da zato lahko dela ž njo, kar hoče! In take izjave ji dajejo pogum in jo v njenem terorizmu utrjujejo.
Zato pa jugoslovanski narod takega postopanja naših najvišjih držav-
nikov nikdar in nikoli ne bo odobraval.
S	takimi izjavami si vlada spodkopuje še ono trohico zaupanja pri narodu, ki jo uživa. Čas bi že bil, da se našim državnikom^ odpro oči in prenehajo enkrat z-izjavami, ki žalijo cel narod, žalijo pa posebno one, ki zro z zaupanjem v oni trenotek, ko jih bomo osvobojili tujega jarma. Žali naše brate in sestre v zasužnjenem Primorju, žali naše Korotance in jim jemlje pogum v njih boju proti združenemu sovražniku Italijanu in Nemcu. Zato moramo proti sličnim izjavam naših državnikov najodločneje protestirati.
Narodni socijalisti stojimo slej ko prej na stališču, da nosemo nobenemu narodu storiti najmanjše krivice, ne pustimo pa tudi, da bi se nam delala krivica in da bi te krivice končno z
Črni
O razmahu in svobodnem pokretu slovenskega dela jugoslovanskega naroda toliko časa ni nobenega govora, dokler bo nad nami strašil črni zmaj klerikalizma. Večjih političnih zločinov sploh ni, kakor jih je zagrešila klerikalna stranka nad našim ljudstvom. Zmagovita nacijonalna jugoslovanska misel je sicer ubila dr. Šušteršiča, ni pa iztrebila njegove politične šole in onemogočila zločestnih dejanj njegovih učencev.
Naše kratkovidne meščanske stranke so svojcas kadile slavo in čast klerikalcem, da so podpisali majsko deklaracijo in se pozneje izjavili za ujedi-njenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nihče ni pomislil, da so bili klerikalci tik pred preobratom in po preobratu po srcu in po čustvovanju v eni vrsti s tistimi avstrijakanti, okinčenimi z avstrijskimi redovi, ki so prepevali Bože pravde po pregovoru: v sili tudi hudič muhe je. Klerikalci so vedeli, da so ga z dunajsko politiko polomili in da obvarujejo vsaj del svoje politične moči, so se preorijentiraii po Savi in Donavi na beograjsko stran. Da nova orijentacija klerikalcev ni bila izbrana po notranjem prepričanju, je bilo kakor rečeno od vseh početkov jasno vsakomur, ki malo pozna razmere. To moramo vedno in vedno pribiti, če hočemo soditi klerikalno politiko.
Skrajne zahrbtnosti in hinavščine pa klerikalci niso uganjali samo v narodni in državni politiki, ampak nemorala njihovega političnega udejstvovanja je značilna tudi za vso njihovo gospodarsko in socijalno politiko.
Klerikalci hočejo biti zastopniki našega malega kmeta, ki je v bistvu proletarec, kot je delavec nameščenec ali kdo drugb Vendar klerikalci tudi malega kmeta niso nikdar zastopali njegovim interesom odgovarjajoče. E-dino dvomljivo zaslugo imajo, da so
Obračun v
Odprtje demarkacijske črte, ki bi ne povzročilo toliko razburjenja, ako bi stala naša delegacija v kontaktu z narodom oziroma njegovimi zastopniki, je za nami. S tem v zvezi so se izvršili še razni drugi ukrepi, ki so ustvarili na Koroškem popolnoma nov položaj. Narod je danes v svojem boju za osvoboditev sam nase navezan. Dočim ga je prej pred nemško propagando ščitila kolikor toliko naša uprava, je sedaj, ko imajo nasprotniki pravico agitirati in zborovati, primoran sam poseči v
nepremišljenimi izjavami podpirala naša vlada. Mi nočemo vojne, toda braniti hočemo našo last pred tujim imperi-jalizmom in storiti hočemo vse, da dosežemo združitev celokupnega jugoslovanskega naroda. Zato naj nas naša vlada s takimi izjavami v prihodnje ne žali več.
Ljudstvo pa naj pri bližnjih volitvah dokaže, da ji je hlapčevstva dovolj in naj pošlje na vlado ljudi, ki bodo imeli več smisla za dobrobit naše države, kakor ga ima sedanja, ki pozna terorizem proti lastnemu narodu, proti našim največjim sovražnikom pa kaže prijazno lice in jim s tem daje pogum k novim nasilstvom in novim mukam proti neosvobojenim bratom in sestram !	D. V.
zmaj,
našega -malega kmeta versko sfanati-zirali. To pa samo zato, da so za cerkvenimi vrati lahko uganjali največje lumparije. Klerikalni cilj je bil v resnici, zasužniti ljudstvo krempljem črne in-temacijonale z namenom, da se bo malo število klerikalnih kapitalistov valjalo v izobilju pozemeljskih blagrov, dočim bo proletarskemu narodu ostal komaj neslan krop in lep nauk o posmrtnem življenju. Milijoni naj delajo za stotine cerkvene gospode, ki naj bo Bog in vse na svetu.
Tudi med delavstvo prihajajo klerikalni farizeji, oznanjujoč »socijalno pravičnost". Ni jim dovolj, da zaslepljujejo kmetijski proletarijat, tudi industrijski proletarijat naj jim bi pripomogel s svojimi krvavimi žulji do zlatih zakladnic mrtve roke. Odkritega boja sicer ne upajo začeti, prihajajo s strupom zavratno kot klativitezi srednjega veka. S satanske nasladnostjo se vesele političnih razdvojev razrednega delavstva in hujskajo, natolcuje, lažejo in zbegavajo težko preizkušene delavske množice. Ko vidijo, da je razdvojenost v delavskih vrstah največja, prihajajo črnuhi z angeljsko svetostjo med delavstvo, oznanjajoč in obljubajoč vsa bogastva in srečo od zemlje do nebes.
Nikdar ne smemo dopustiti, da bi rimski kapitalizem in naj je še tako socijalno prebarvan zavzel jugoslovanski proletarijat. Razkrinkajmo vsa njegova početja, kot izgledajo v resnici. Povejmo ljudstvu, da so za kapitalistično nadvlado, da so protivniki vsakega socijalizma, da so absolutisti, ki ubijajo vsako osebno svobodo in pro-palice, ki so za gotov denar vsakomur na prodaj.
Črnemu zmaju klerikalizma zasukajmo glave, da bo poginil. Vaša svoboda in bodočnost je v nevarnosti, zato vsi pod orožje, da zmagamo.
Korotanu.
boj. Sedaj šele se je pokazalo, kako stojimo na Koroškem. Dogodki na Gre-binju, Velikovcu in Bistrici, kjer so nemčurji docela pogoreli, nam jasno pričajo, da je naš človek, tako kmet kakor delavec, trdno odločen za zmiraj otresti se nemškega jarma. Narod je dobil pogum in voljo, narod živo vidi pogubo, v katero ga hočejo speljati podkupljeni nemški agitatorji. Zato je vstal ter s številom in odločnostjo dal vedeti antantini komisiji, da so časi suženjstva za večno minuli.
Nemci se zavedajo, da prebivajo v coni A po ogromni večini Slovenci, nemški listi sami so to že ponovno priznali — zato postopajo s posebno taktiko. Ne za nemško Avstrijo, temveč za „Koroško-Korošcem“ agitirajo. Pod to krinko bi Slovence radi spravili v nesrečo, torej v nemško Avstrijo. Nemci se pač zavedajo dejstva, da je stara Avstrija koroške Slovence nacionalno k tlom tiščala. Voda na mlin nemške propagande teče pravzaprav že desetletja. Slovenska odvisnost od gospodarsko močnejših Nemcev, ki so pri-vandrali od drugod in se naselili v Celovcu in Beljaku na eni strani in izključitev slovenskega pouka iz tako-zvanih utrakvističnih šol na drugi strani, je ustvarila Slovence posebne vrste, ki jim pravijo „nemčurji“ (to so Nem-ccm prijazni Slovenci). Nemčurji so sedaj edina nemška opora v coni A, ki pa se dan za dnem bolj krha, zakaj tudi ti zapeljani prihajajo polagoma do spoznanja, da je dolžnost Slovenca, da glasujejo za slovensko državo, ki je poleg tega bogatejša -in irna vse predpogoje za lepo in srečno bodočnost vseh stanov.
Nemška propaganda se poslužuje najpodlejših sredstev. Ker ve, da v poštenem boju sramotno propade, se poslužujejo »podkupovanja.“ Nemški agitatorji prav nič ne štedijo z denarjem, tudi vsakovrstno blago ponujajo zastonj ali po polovični ceni. Toda ravno to je najboljši dokaz, da njihova stvar sloni na slabih nogah. Za nas je naj važnejše, da je slovensko ljudstvo od prlo oči ter samo jelo obračunavati s svojimi stoletnimi tlačitelji, oziroma njihovimi eksponenti. Povsod, kjer skličejo Nemci kako zborovanje, je naših več. To je imela vselej priliko videti antantina komisija sama. In odločnost, ki so jo naši pri vsaki taki priliki pokazali, znači, da so nemškega go-spodStva do grla siti. Zborovanja so v zadnjem času postala glasovališča posebne vrste, ki govore povsod za nas, za Jugoslavijo.
Kot socijaliste nas najbolj zanima to, da nemška socijalno demokratična stranka v Celovcu javna agitira za nemško Avstrijo. Pred kratkim je imel soc. dem. poslanec Lukas poseben sestanek v Vrbi, kjer je daja! agitatorjem iz cone A instrukcije. Mi bi ne imeli nič proti temu, da nemška soc. dem. agitira za nemško Avstrijo ako bi se
vrgla samo na Nemce, katerih v coni A ni več kakor 5°/o- Toda nemška soc. dem. ki se nahaja v službi nemških nacionalcev, se je vrgla posebno na Slovence. Tu pa jim moramo zaklicati: roke proč! Do Slovencev ima samo Jugoslavija pravico. To, kar počenjajo ti ljudje, ni ne socijalistično, še manj pa internacijonalno. Vse drugačno stališče so zavzeli nemški komunisti. Ker sta obe v poštev prihajajoči državi kapitalistični, zato priporočajo komunisti svojim somišljenikom, da se vzdrže glasovanja. Naše stališče je znano. Slovenci za slovensko državo! Ker smo proti vsakemu imperijalizmu, bi se nikoli ne potegovali za naše glasovalno ozemlje, ako isto ne bi bilo slovensko.
Nemci so vajeni Bzmagovati“, zato so tudi to pot razobesili zasiave že pred odločitvijo. Tudi tekom vojne so povsod vihrale nemške zastave, samo ob koncu jih ni bilo videti. Tako bo tudi sedaj. Nemci so jih razobesili pred zmago, mi jih razobesimo na dan zmage.
Nemci tudi kljub popuščanju naših delegatov doživljajo poraz za porazom. Naši ljudje povsod obračunavajo z njimi. Glavni obračun pa bo 10. okt. 1920. Sedaj ko je narodu prešla odločnost, pogum in volja v kri, se nam ni več bati za Koroško. Glavna preizkušnja je za nami. Glasovalo bo ljudstvo in ne plebiscitna komisija. S tem pa nočem reči, da naši diplomati v Celovcu lahko delajo, kar hočejo. Nasprotno, ker nam ni vse eno, s kako večino zmagamo, zahtevamo od naših diplomatov, ki so vajeni popuščanja že iz pariške šole, da v interesu miru in pravice, udarijo na odločnejše strune, zlasti pa, da ne ukrenejo ničesar bistvenega, ne da bi prej zaslišali naroda, za katerega interese se vadija v Celovcu. Naj nikar ne mislijo, da lahko sklepajo in popuščajo na lastno pesi, kakor doslej. Tu mora biti merodajna volja naroda, kateri ne mara več pod nemški jarem (oziroma se ga hoče tudi v coni B otresti), in je pripravljen za svoje pravo, če treba iti v krvavi boj. Naša delegacija mora ravnati tako, kakor mi hočemo! Ona ni podvržena samo zmedenim, štrajkujočim belgrajskim vladam, temveč tudi — in sicer v prvi vrsti — narodu, oziroma koroškim „sovjetom“! Vsaj tako bi moralo biti!
-B-
Politične vesti.
Deželna ^Inilai odstopil:«.
Ker je plebiscitna komisija v Celovcu na svoji seji dne 14. t. m. sklenila, da se mora naša vojska in nagi orožniki, ki niso rodom iz koroške umakniti iz cono A, ne da bi se istočasno odpoklicalo italijansko vojaštvo iz Koroške iu da se mora poleg tega ukiniti nadzorstvo nad nemškimi veleposestvi do plebiscita, je deželna viada za Slovenijo v znak protesta proti temu nasilju podala demisijo. — Po našem mnenju bi bilo že davno čas, da bi antantnim mogotcem kratko in malo ; odpovedali pokorščino in že enkrat opustili prošnje in proteste, ki ostajajo brez vsakega najmanjšega uspeha.
Uradniško vprašanj e.
V	Jugoslaviji smo sedaj vajeni, da vsak mesec okrog zadnjega ali prvega čujemo, da bode uradniško vprašanje rešeno. Vsak mesec čitamo vež ali manj lepe obljube, ki se pa uradništvu ne bodo izpolnile. Zakaj pa? Uradništvo je prosilo, potem grozilo in posledica teb groženj? Josip Kremeu, ki je elan širšega odbora Zveze javnih nameščencev odpre cel register svoje strahopetnosti iu požuga uradništu. Sedaj hočeš stavkati, ko je ltaljan dve uri hoda od Ljubljane, ko je na koroškem plebiscit, ko ima vlada moč v bajonetih ? Iu uradništvo utihne, ker je vse to res, Josip Kremen pa žanje pohvalo iu dobil bo kmalu Lak red, katerega dosedaj še ni mogel prejeti iu po katerem tako hrepeni. Zaenkrat se mu je zopet posrečilo, toda zdi se, da zadnjič. Uradništvo od obljub ne more živeti, pa tudi od lepili besedi g. Kremena et consortes ne. In če je potem gospodom še tako težko in neljubo: delavec in uradnik sc bodeta morala slej ali prej združiti in in korakati skupaj do cilja ne oziraje se na želje Josipa Kremena — strahopetnega iu „diplomata."
Rcvoludjonstrno gibanj o v Italiji.
Poročila iz Italije prinašajo vedno resnejšo sliko o delavskem gibanju v posameznih industrijskih ccntrih. V Rimn, Milanu in Turinu je gibanje zavzelo popolnoma revolucijonarno obliko, delavstvo jc zasedlo tovarne iu jih sociali-
ziralo in je pripravljeno braniti so proti vsaki intervenciji eventuelno z orožjem v roki. Vlada je navidezno proti njim brez moči in se omejuje na priprave za meščansko vojno. Po ulicah so razpostavljene strojne puške in topovi v oklopnih avtomobilih patrulira vojaštvo. I)o večjih spopadov do sedaj sicer ni prišlo, ali te razmere kažejo, da v Italiji lahko izbruhne vsak dan splošna revolucija, v kateri bi se industrijskemu delavstvu pridružili tildi kmetijski delavci, ki so že sedaj v provinciji Palermo razlastili vsa veleposestva. Položaj v Italiji zreli in naša naloga je da motrimo z treznimi očmi in zahtevamo ob ugodnem trenutku uresničenje naših večnih pravic. *
JUGOSLAVIJA.
+ Regrcntova pot, r Siirajero. Prestolo-nadednik regent Aleksander odpotuje v Sarajevo v nedeljo večer. Kraljeva garda je odpotovala iz Beograda v Sarajevo, kjer bo navzoča ob priliki regentovegi poseta.
_ -f Boj proti draginj*. Nar. poslanec Poščič je predložil vladi načrt za pobijanje draginje. Po tem načrtu bodo kaznovani navijalci cen z globo od 5—20.000 K in z zaporom od 1—0 mesecev. Istotalco se predlaga kazen za one trgovce, ki zaslužijo pri prodanih predmetih nad lO0/o iu -/.a one, ki skušajo podkupljati državno uradnike. — Vse premilo in vse premalo.
PO SVETU.
-f- Uolna demobilizacija na Poljskem?
Dunajski „AbendbIatt“ objavlja obvestilo Jjub-ljinskega tiskovnega urada, da je tretja poljska armada zavzela Kovvel in pri tem zajela 2500 ujetnikov. — Kakor poroča »NeueFreic Presse“, je poljski vojni minister z ozirom na frontni položaj in na bližajočo se zimo odredil delno demobilizacijo.
+ Razdor v £eš'ti socijalni demokraciji. Konferenca zastopnikov iocijalno-demokra-tifno stranko je sprejela resolucijo kjer izjavlja, da elani levice no more j o biti več člani stranke in odločati o usodi stranke. Kongres stranke se je odgodd do konca decembra.
+ Razsodba proti morilcem Tisze. Vojno sodišče je razglasilo obsodbo v procesu proti morilcem Tisze. Stefan Dob.) in Tigor Sztankovszky sta bila obsojena v smrt na vešalih. Aleksander Niittner na petnajstletno težko ječo in Evgen Vage-Wiliieim na trimesečni zapor, pri čemur se mu vSteje doba preiskovalnega zapora, ki je žo potekla. Nadalje so bili obsojeni vsi obtoženci v izgubo vojaških činov in odlikovanj. Niittner ino”a v 'ako leto 31. oktobra, ob obletnici usmrtitve grofa Tisze prebiti ves dan v temnici. Nadalje odreja obsodba, na s» ima najprej obesiti Sitankovszky, nato pa Dobo.
Volilni red za volitev v konstituan"o.
Tedenske vesti.
Z ukazom od 6. t. m. so volitve (izbori) razpisane za nedeljo 28. novembra 1.1. Do 25. septembra morajo biti abecedni imeniki velilcev v vseh občinah že gotovi, 26. septembra pa jih pošljejo županstva iz Kranjske in boroveljskega okraja deželni sodniji v Ljubljani, iz Štajerske, velikovškega okraja in Prekmurja pa okrožni sodniji v Mariboru, da jih potrdi. Ko se vrnejo imeniki občinam, bodo 8 dni javno razpoloženi pri njih in na deželni (okrožni) sodniji. Reklamacije bo ko-nečno rešila sodnija.
Kandidatne liste se bodo predlagale sodniji tiskane v dobi od 11. do 21. novembra. Nato sodnija dostavi občinam po en izvod vsake liste za vsako glasovalno mesto.
27. novemra ob 3. uri popoldan prevzame volilna komisija od županstev imenike, volilne škatle, krogljice in materijal za zapisovanje. 28. novembra ob 7. uri se začno volitve in trajajo v vsej državi do 6. uri zvečer. ^
Najnujnejše je, da povemo, kdo ima volilno pravico. — Vsak Jugoslovan in Slovan sploh, ki se je pri nas stalno naselil in je ob začetku sestavljanja imenikov dovršil 21. leto, ima volilno pravico. Torej begunci tudi. Bivati pa morajo v občini že najmanj 6 mesecev. Aktivni oficirji in vojaki nimajo volilne pravice. Vojak, ki bode pred 28. novembrom odslužil, spada v imenik.
Kdor je bil obsojen zaradi zločina ali pa zaradi prestopkov tatvine, po-neverjenja, sleparije, oderuštva (verižni? tva) je za več let izgubil volilno pravico. Voliti tudi ne morejo oni, ki so v konkurzu ali vsled sodnijskega sklepa pod skrbstvom ali kuratelo.
Nemci po krvi in plemenu, ki imajo še pravico izbrati si avstrijsko državljanstvo, nimajo volilne pravice.
Kandidati morajo biti 25 let stari in morajo znati čitati in pisati. Na štiri mandate pridejo trije splošni in en kvalificiran kandidat. Politični uradniki ne morejo kandidirati. Sodniki ne smejo l^mdidirati v svojem sodnem okraju. Če je državni uradnik izvoljen in volitev sprejme, izgubi .službo, a prejema pokojnino, če je že služil 10 let.
Tovariši! Čas beži in ne smemo odlašati z volilnim delom niti trenutka več. Razširjajte našo idejo povsod med delavstvom in uradništvom, učite jih spoznavati naš program in naše cilje. Organizirajte vse naše pristaše in pazite, da se ne izgubi vsled zaniker-nosti niti en naš glas. Sedaj se bliža odločilna ura, da izrečemo svojo sodbo nad onimi, ki so varali narod in polnili lastne žepe. Vsak naj pomaga po svojih močeh in naša pravična stvar bo zmagala.
Naročajte in razširjajte Nove Pravdo!
— Jtigoslo.ansko Sokolstvo za Koroško! V kratkem ima pasti na Koroškem odločitev. Naši bratje onkraj Karavank bojujejo te dni najbujši boj z zahrbtnim in predrznim germanskim sovražnikom. Prihajajo poročila, da zbirajo Nemci ogromna denarna sredstva, da uničijo naš živelj v krajih, kjer je tekla zibelka našega naroda. Bratje iu sestre! V tem trenotku ne smemo stati ob strani. V smislu sklepa glavne skupščine Jugoslovanskega Sokolskega Sa-veza jo določen 2G. september kot „KoroŠki dan“. Jugoslovansko Sokolstvo v celi državi je dolžno, da ta dan posveti samo naši Koroški. Vsako drušvo mora prirediti eno predavanje o Koroški ter na primeren način organizirati pobiranje prispevkov za Narodni svet na Koroškem. Vsak Sokol in Sokolica daruj vsaj eno krono! Bratje in sestre to je naša dolžnost — odločitev je pred durmi — pomagajmo našim bratom k popolni zmagi. Zdravo! Starešinstvo Jugoslov. Sokolskega Savcza.
— Dva shoda sta se vršila zadnji čas v Ljubljani. Enega jc sklicala komunistična, druzega jugoslov. demokratska stranka. Prvi se je vršil preteklo soboto in ljubljanske klepetulje so vsled njega vzdignile prav po nepotrebnem mnogo govoričenja. Kogar jc slučaj prinesel mimo Mestnega doma, jc vidci hitro, da komunistična pšenica pri nas ne gre in ne pojde v klasje. Nekaj sto strmečih poslušalcev — ostalo radovedna zijala, ki so sc poslušanja hitro naveličala in odhajala dalje. Govor m potrebno omenjati, slišali smo iste fraze že več ko enkrat. To je vse, kar se da povedati z komunističnega shoda. — Drugi shod se jc vršil v nedeljo in sicer naj bi bil to mauifestacijski shod JI)S., kot so to ponosno ozuanje-vali veliki lepaki. No bila jo to zna-
čilna manifestacija! „Slov. Narod" sam piše, da jc bilo udeležencev kakih 500, če pristavimo šo, da tudi tam g-otovo ni manjkalo radovednežev, nam ta manifestacija jasno kaže, koliko pristašev šteje danes JDS v Ljubljani. Tudi tu smo slišali obljube in opravičila — novega nam gospodje niso povedali ničesar. — Ta dva shoda sta nam jasno povedala resnico, da se ljudstvo danes ne da več voditi za nos niti z leve niti z desno in da jc sito praznili obljub in praznega govoričenja o neizvedljivem.
—	Ravnateljstvo juž. železnice. Sliši se, da bo ravnateljstvo južne železnice na jesen zopet spremenilo vozni red nekaterih potniških vlakov. Ob tej priliki opozarjamo posebno na progo 'Pragersko — Ivotoriba, ki je dolga čez 90 km, vrhu tega ima sedaj Prekmurje (Donja Lendava) po tej progi, čez Čakovec edino in zelo slabo zvezo. Tudi hrvaško Zagorje posebno mesto Varaždin poslužuje sc proti severu te proge. Vlakovne zveze so pa letos tako slabo razpredeljcne, da se marsikdo z žalostjo spominja na prejšnje urejene razmere. Cel severni del Slovenije ima proti jugu, torej proti svojemu središču, le eno vlakovno zvezo v Pragerskem, in še to ob pol 18 uri zvečer, tako, da dospe v Ljubljano šele ob 22 uri po noči, kjer se navadno ne dobi prenočišča. Ako hoče kdo potovati po dnevu, in ni slučajno navajen na egiptovsko temo, katera vlada v železniških vozovih, se mora poslužiti edinega dnevnega vlaka, ki odpotuje iz čakovaca že ob 4 uri zjutraj in dospe po 6 uri na Pragersko, kjer mora čakali na zvezo proti jugu do pol 12 ure, torej celih 6 ur. Na povratku pa ima zvezo le vlak, ki odhaja'iz Ljubljano ob 4-15 uri zjutraj, ter dospe na Pragersko ob pol 9 uri. Kdor ima opravilo v Ljubljani mora
tam dvakrat prenočiti^ kar je skrajno neprijetno in drago. Še bolj nerazumljiv je vozni red takozvanega vlaka „Gigrlu, ki prispe v Maribor pred 7 uro zjutraj, ter Čaka tam do 18.55 ure, ne da bi dočakal vlak iz Koroške ki dospe ob ‘20 uri. Rajši stoji celo uro zopet na Pragerskem, ker v bližini niti vasi ni, ter odhaja ob pol 21 uri, ne da bi vsaj tu počakal na edini večerui vlak, ki pride iz juga ob 22 uri. Prizadete občine, zbudite se, dokler je še čas! Zahtevajte tudi od zaspanih okrajnih glavarstev tozadevnega posredovanja. Oas je zlato.
— Krajevna organizacija NSS r Mariboru poživlja tem potom vse odbornike in zaupnike, da se udeležujejo redno vseh sej, ki se vršijo vsak petek ob 20 uri v Narodnem domu v Mariboru. Ker se morajo izvršiti nt\jno potrebna dela, je dolžnost vsakega posameznika, da stori svojo dolžnost.
— Manifestacija socljaluib demokratov v Celju. Dne 3. t. m. je priredila JSDS veliko veselico v že zelo razu-piti gozdni restavraciji. Zbobnali so iz vseh vetrov sodruge skupaj ter odšli z godbo na čelu skozi mesto na veliki prostor. Značilno je, da je — skoraj bi rekel, na programu — pri vseh sličnih prireditvah z rodečimi lepaki pretep in tatvina, kar tudi oh priliki manifestacije ni izostalo. Posirovelost je praznovala v pijanosti svoje orgije — pač žalosten sad večnih hujskanj. Videlo se je v teh vrstah temne elemente raznih nemšku-tarskih kreatur in iz kaznilnic privan-dranih bit j, ki so priliko izrabili v piid lastnih žepov. E/Avno iz ust teh junakov si pa slišal v pozni noči huronsko vpitje
—	Jrleil Ljeniu — živijo komunizem — Abzng biudiše — in slično. — Kje je socialistična poštenost, katero pridigajo razni kolovodje — kje je v.fg<'ga proletarca, ki jo prvi pogoj razumevanja zdravega socijalizma? Posledice druženja z vsakovrstnimi delomrznimi, nemšku-tarskimi in drugimi sumljivimi elementi
v dosego večine se kažejo v jasni luči. Da se ravno pod jugoslovansko Inter-nacijonalao krinko skriva tudi zloglasna nemška nacionala — protidržavna in anarhističua golazen je nesporen fakt. Pošten socijalist, naj si bo te ali one frakcije se mora sramovati sličnih pojavov. Tem potom povdarjamo še enkrat, da smo prepričani, da razni takratni razgrajači in uzmoviči niso socijalisti, tem manj, kor pojm o socija izmu in komunizmu izrabljajo v svoja umazana početja. Tudi nočemo na noben način zvaliti krivde nekaterih lopov krajevni organizaciji JSDS na hrbet, vendar naj bo raznim celjskim socijaluim - demokratičnim vodjem ta dogodljaj resen opomin izčistiti s železno metlo iz njih družbe mnoge, zdravemu socijalizmu nevarne, ostudne smeti. Našemu delavcu je treba vzgoje, vzgoje in zopet vzgoje. Naivnost dopisnika „Napreja“ jo pa obžalovanja vredna, da to prireditev povzdiguje do neba. Stram naj ga bode takih manifestacij pod socialističnim naslovom ! Capito!	—	B —
—	Podružnica NSZ v Litiji je priredila v nedeljo dne 12. t. m. veliko vr.selico, ki je v vsakem oziru vzorno uspela. Obširni prostori gostilne Oblak so bili prenapolnjeni. Vladalo je prav veselo razpoloženje, k čemur je veliko pripomogla trboveljska godba in litijski pevski zbor „LipaK. Bogat srečolov je noklonil marsikomu prav lepe dobitke.
V	plesni dvorani pa je neutrudljivo rajala mladina. Tovariš R. Juvan iz Ljubljane je pozdravil udeležence s kratkim nagovorom iti jih bodril za nadaljno delo. Veselico je obiskalo več tovarišev iz Ljubljane, Zagorja, S mar t na in sosednih krajev. Prirediteljem moramo čestitati ne vzorni prireditvi, na kateri je vladal najlepši red. Ta prireditev je ponovno pokazala, da je Litija narodno-socijalisti čna. Litijskim tovarišem kličemo : „Le tako po začrtani poti naprej do končnega cilja"!
Strokovni pregled.
Bratstvo". Naše politične ih stro-korii-..- organizacije se množijo. Djscgli smo uspehe, katerih smo lahko veseli. Politične in strokovne organizacije pa še niso popolne, ako nimajo v svojih vrstah izobraženih in o naši stvari prepričanih ljudi. Tildi smatra naša stranka kot prvo nalogo izobrazbo delavskih inas, posebno mladine, katere naloge dosedanje organizacije ne morejo zadostno^ vršiti in vsled tega čutimo nujno in [važno potrebo po ustanovitvi
posebne izobraževalno organizacije. V t;; namen sc je izvolil pripravljalni odbor, ki jo sestavil pravila za ustanovitev izobraževalnega društva „Brat8tvo“. Vlada jc pravila žo odobrila in se vrši ustanovno zborovanje „Bratstva“ v sreda dne 22. t. m. ob 8. nrt zvečer v strankinih • prostorih v Narodnem domu. Na ustanovno zborovanje vabimo vse tovariše in tovarišice, ki nameravajo pristopiti kot člani in ki imajo voljo sodelovati v „Bratstvu“.
Dopisi
Kamnik. Siti smo komunističnega nasilja. Predolgo smo popuščali in se pustili terorizirati, a sedaj je tega dovolj. Delavstvo je še pravočasno izptegle-dalo in trumoma zapušča komunistične vrste nasilnikov. Sami se zopet oglašajo za pristop v NSZ, ker praznim obljubam ne verujejo več. NSZ je postala v Kamniku zopet močna in priredi v nedeljo, dne 19. t. m. shod, na katerem si bo delavstvo začrtalo novo pot. Tovariši iz Kamnika in okolice udeležite se shoda polnoštevilno.
Mrd vodo. Razmere v Jugoslovanskih delniških papirnicah še dolgo niso take, kot bi morale biti. G. ravnatelj Plimel in delovodja Lechinger sta že nad 30 let v tovarni, a se še do sedaj nista naučila slovenskega jezika. Nad ubogimi delavci se surovo zadirata v nemščini, kot da sta kaka boljševiška komisarja. V Jugoslaviji iih zadržuje menda samo naš dober krub, kajti srce jih vleče v zgladovano Avstrijo. Bil bi že skrajni čas, da se z gospodo, ki se ji naš jezik ne zdi toliko vreden, da bi se ga naučila, pomede. — Ob priliki regentovega obiska naše Gorenjske so imenovani gospodje dobili ukaz, da morajo razobesiti na tovarni zastavo. Ker že ni drugače šlo, so se ukazu uklonili, a ni še dobro prestolonaslednik odšel, že ni bUo o naši zastavi ne duha ne sluha. Če bi bila to frankfurtarica, bi gotovo plapolala veselo cel teden in razveseljevala oči naših gospodov in znanega nemčurja kovača Wutheja, s
katerim je gospod ravnatelj vsled njegovega nemškutarenja jako zadovoljen.
—	V Jugoslaviji imamo dovolj ljudi, ki bi omenjene lahko nadomestili in sp vredni, da jedo jugoslovanski kruh. Ce merodajni krogi v tem oziru ne bodo hitro sami napravili redu, ga bomo napravili mi delavci sami in 'to na način, ki prizadetim ne bo ravno posebno ljub.
Ko*evJp. G. profesor Burger je premeščen v Celje. Na njegovo mesto pride prof. Kranland, ki ne razume niti besedi slovenski. Što to nas briga, si misli W. — S L. S. ima j' dnega vo-lilca več, jaz sam pa udobnost, da me bo vsaj nekdo častil, ne radi preskrbljenih kapitalističnih večerij temveč radi Fran-josipovega reda. Slovenski otroci, ki ne znajo nemški, naj pa ostanejo doma in naj ne obiskujejo kočevske gimnazije. —
V	Kočevju imamo tudi res vzorno stanovanjsko komisijo, katera takoj vsakemu nakaze stanovanje. 6 članski družini 1 sobo in kuhinjo, 2 članski družini pa celo enonastropno vilo s 6 sobami. Ubogi slovenski uslužbenec s 5člansko rodbino se mora potikati
6	mesecev po vagonu — gospodine mestni policist, mlad fant, Nemec, dobi pa stanovanje že 2 meseca poprej nakazano, predno se poroči. Isto tako neki tukajšnji mizar Tomaschek. Tudi g. komisar Marčič, predsednik stanovanjske komisije, je sam sebi nakazal stanovanje že pred dvema mescema, pa še danes ni poročen. Gospodje pri
stanovanjski komisiji, ali res mislite, da bodemo slovenski uslužbenci in delavci to mirno trpeli?! Gotovi doktorji, ki ima eden od njih samo soprogo, se šopiri v celi enonadstropni vili, drugi pa ima v celem nadstropju — 3 sobe in kuhinja — samo svojo staro teto, dobi vsako ugodnost, trpini — državni uslužbeneci in delavci — pa stanujejo v vlažnih, nezdravih stanovanjih, oziroma žel. vagonih. Zmotili ste se, kajti tudi mi — nefrakarji — ki slučajno nismo . pristaši SLS in se zadnjega misijona nismo udeležili smo ljudje in bomo znali naše pravice poiskati. — Opozorite znanega velepod-jetnika, da preskrbi svojim delavcem stanovanja in prisilite nekatere Kočevarje, da dajo prazna stanovanja na razpolago in stanovanjska mizerija bo prenehala. Če pa niste tega zmožni, ali če ste le za frakarijo tu, potem vatu pa svetujemo, da kakor hitro mogoče poberete vaša šila in kopita in se od nas poslovite za vedno. Našli se bodo prav gotovo drugi, ki bodo bolj pravično in nepristransko postopali proti slovenskemu delavcu in uradniku. Imamo še več konkretnih slučajev v rezervi in če to ne bo pomagalo, pridemo tudi z njimi na dan. — V našem premogokovniku vladajo še precej čudne in predvsem germanske razmere. Najboljši delavci so pobrali svoja kopita in odšli. Zato pa je dnevna produkcija padla na l/G običajne. Smešno je, da premogovnik takega obsegi dobavlja dnevno samo 100 do 150 ton. Seveda, če razni Vanken et Comp., ki so med vojno tirali slovenskega delavca v Ljubljano na vešala in po preobratu Jugoslavijo tako črtili, da so se izselili v, Avstrijo in se šele sem vrnili, ko se jim je že želodec popolnoma skrčil, zvonijo na veliki zvonec in uganjajo svoje lačenbergerske budalosti, potem je splošen propad razumljiv. Ker nam je blagor delavcev prvi pogoj, odločno zahtevamo, da se razmere urede. Mi ne bomo vodili delavstvo v stavko, s katero bi bilo tepeno le delavstvo, ampak navili bomo strune, ki vam bodo brenčale okoli ušes toliko časa, da dobi delavec svojo pravico.
Otroški vrtec. V bližini stare „ko!onije“ stoji poslopje otroškega vrtca, ki ga je pred prevratom vzdrževal nemški šulferein. Ko so to ponemče-valnico zaprli, smo rudarji zahtevali, da se takoj otvori slovenski otročji vrtec. Predsednik stanovanjske komisije dr. Maršič, ki je rudarjem prav posebno „naklonjen“, pa je tam nastanil nekega' Nemca. Sedaj je prišla učiteljica in naš „dobntnik“ Maršič noče o otroškem vrtcu ničesar vedeti, ker za imenovanega Nemca baje nima stanovanja. — Naše žene, ki se z nami vred borijo za obstoj, ne morejo otrok tako nadzorovati oziroma si držati služkinjo, kakor kaka milostljiva frakarjeva. Trdo morajo delati cel dan, da se pri neizmerni draginji in malenkostnemu zaslužku prebijemo. — Zato izpregovorimo prvo in zadnjo besedo: Takoj oddajte poslopje otroškega vrtca njegovemu namenu — to je za rudarske otroke. — Ako ne bo pomagalo, vedite da imamo že zavihane rokave.	Več	rudarjev.
Ptuj. Vsled bližajočih se volitev se je tudi v Ptuju začelo živahnejc delati, zlasti voditelji starih strank se napenjajo na vse kriplje, da bi dobili čim več volivcev v svoj tabor. Obljubljajo in vabijo na vse mogoče načine, toda izkušnje zadnjih dv;ih let so nam dovolj pokazale, kaj je tudi v bodočnosti od njih pričakovati. Vsak, ki js količkaj zasledoval politično življenje, je že uvidej, da ti koritarji, ki obljubljajo samo takrat, kadar človeka rabijo, ko ga pa ne rabijo več, mu dajo brco kot psu v cerkvi, n? smejo dobiti niti enega ^glasu od nobenega duševnega in manuelnega delavca. In ker so gospodje to uvideli, se sedaj proti temu z vsemi silami upirajo. Kar ne gre mirnim potom, hočejo doseči s terorjem. Vsako sredstvo jim prav pride, samo da bi se obdržali še na površju. Vodja enega tukajšnjega urada se je javno, ob priliki nekega zborovanja izrazil, da bo on zato skrbel, kako bode njemu podrejeno uradništvo volilo, češ
da toliko moči ima on že še v rokah I Opozarjamo dotičnega gospoda, da nesme niti najmanj v politično mišljenje poedinca posegati kot uradni šef. Vse nameščence pa poživljamo, da se ne pustijo uplivati od svojih predstojnikov ali višje stoječih uradnikov v političnem mišlenju in naj vsak pristopi k tisti stranki^ kamor spada, k čisti in ne-omadeževani Narodno socijalistična stranki. Vsako zlorabo uradne moči v strankarske svrhe pa nam takoj naznanite, pa bomo poskrbeli za red.
Deželna vlada še do danes ni rešila rekurzov nekaterih tukajšnjih Nemcev, katerim je bilo od strani sta-| novanjske komisije odpovedano stano-j vanje. Kljub večkratnim urgencam se | nobeden ne gane. Kaj je gospodom pri dež. vladi blagor ljudstva "deveta briga?
Kapetan — slaščičar! Nekam čudno doni to po ušesih, ali v Ptuju je vse mogoče. Koncesijo za ; slaščičarno je podelil ptujski magistrat j bivšemu avstrijskemu kapetanu gosp. Schaffer-ju, seveda zagrizenemu Nemcu. Če bi bil v tem poslu izučen, bi človek še molčal, ker pa se on v tej stroki j razume toliko kot zajec na boben, mora imeti v obratu podnajemnika in na ta način imata dva masten dobiček na račun konsumentov.
Komisijo za določevanje cen smo v predzadnji številki opozorili na cene mesu v Ptuju, a ta ni niti s prstom ganila, da bi se kaj ukrenilo, še manj se brigajo zato seveda mesarji, ki prodajajo kakor jim drago.
—	Edino kadar zahtevajo mesarji, trgovci in peki zvišanje cen, takrat komisija z polno paro dela, da čimpreje ugodi neupravičenim željam. Ko so pred kratkim peki zahtevali zvišanje cen kruhu, so jim takoj dovolili, da smejo prodajati kg. po 16 k ron in žemlje po 1 K, da bi pa kdo kontroliral, če ima tisti hleb, ki ga prodajajo za 1 kg. in žemlje ki bi morale vagati 50 g. res določeno težo, to nobenemu niti v glavo ne pade. Saj so peki pošteni! Če ima hleb samo */4 kg. ali žemlja 30 g. to masa lajie potrpi, kakor ubogi peki, ki so si že vsi nakupili lepa posestva in se vozijo v dvoprežnih kočijah. Mesarji pa med seboj v pol ure zaigrajo do 12 tisoč kron. Ti uboga para pa polni z nova njihove malhe.
Gospodarstvo.
K pomanjkanju stanovanj. Opozarjamo na današnji oglas Christoph & Unmack d. d., Nicsky v Gornji Lužici (Oberlausitz) in priporočamo bralcem firmo najtopleje. Pri današnji, stiski za stanovanja bi bilo opozoriti posebno na to, da imenovana firma v kratki dobi gradi enorodbiuske in dvorodbinske hiše po Dokkler|evem sistemu, gradi vilo in stanovanjske hiše v bločni obliki vsakega sloga in omenjamo zlasti, da je firma pokazala posebno spretnost pri lesenih stavbah (Freibau), pri čemer se opira že na desetletja izkušenj. Veliko zmožnost leta 1882. ustanovljene firme Christoph & Unmack d. d., ki si jo je pridobila kot najstarejša in največja špecialna graditeljica razložljivih lesenih stavb nc samo v Evropi, nego tudi čez morje, naj osvetli nastopni razvid: a) 35O0 delavcev in uradnikov, 500.000 kvadratnih metrov tvorniške površine, 60.000 m2 pozidane ploščine, G000 ra2 za zalogo lesa, 18.000 m2 prostora za na prostem naloženi les, 19003 sušilnice, 10 žag. jarmenikov, 140 strojev za obdelovanje lesa, stroji na 1000 konjskih sil. Vsega skupaj jc postavila firma Christoph & Unmack d. d. lesenih zgradb z 2,U00.000 m2 ploščine. Izkušnje in tvo-rilua zmožnost firme, odprta na preizkušeno sodelovanje spretnih statistikov,
; tehnikov, strokovnjakov za velikanske lope in lesene zgradbe jamčijo korektno, brzo postavljanje tudi največjih lesenih gradbenih projektov, zasnovama kot pol-. nostenske, mrržtia itd. gradbe po potrebi na vezavo in sklep, zbito, staknjeno itd., različni načini spojin, po-, rabljeni pri kaki stavbeni obliki ali pa ; primerno združeni.
Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik: H. Sever.
' Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Jc najboljšo In naj cenejšo povsod. ssa dobiti
Izdeluje kristalno sodo-, svečo in toaletno nilio.
Tapetniška
delavnica
rlporočajoč dobro postrežbo, vedno sveže pivo, domača pristna vina in dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah, prosim za obilen obisk	----
FRANJO STIKLER
Restavracija juž. kol. Maribor.
Pozor! Kam?
v trgovino zmešanim blagom
Albin Pečar
Podčetrtek.
Jadranska Banka podružnica Maribor.
Sprfjema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb; Trst, Wien.
===== Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu in inozemstvu. ■-
S Priporočljive tvrdke v Ljubljani I		
\i Srečko Potočnik j; krojaška delavn’ca Šelenburgova ulica	Brata* Rožič Solino in dekorat. slikarstvo in pleskarstvo Vegova ul. 8 — Soteska 1	j? flnton Černe | JaJL flraver, Dvorni trg 1 x Katalog franko X
j Priporočljive tvrdke vMariboru		Feflch-Franklieira | damski česalni salon, * Stolna ulica X
•j HalbwildAndrej, j l gostilna ,,k rudečera ježu", \ 1 Vetrinjska ulica	Carevič in Stihi, ,,Narodna kavarna11, Vetrinjska ulica	Franjo Kumerc. | stavbeni ključavničar, X Pod mostom St. 10
1 i Vincenc Pirš, s » V mesar, Glavni trg ^ f.—						—	Ferdo Babič. umetno stavbeno kljnčar-ništeo, Splavarska ulica 8	Ivan Kantner, | trgovina z mešanim blagom, y Koroška cesta 8 V
ll Kavarna,Central4 y Aleksandrova ulica V	Kavarna ,Balkan4 Gosposka ulica	Štraus Jakob, f mesar $ Glavni trg ^
Opozarjamo cenjene naročnike na oglase v našem listu.
CcDjenemn občinstvu se priporoča
ton .Central'
Gosposka ulica, Maribor.
Lastnik G. Valjak.
SRSHESSEkc^'
F. BATJEL
velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, šivalnih strojev in posa-
Ljubljina, SUH tq ««.28
Y ncbanl hiši, kjer so otroci, ne sme manjkat!
Moj zverinjak
knjižica n>šiin malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom
Cena 20 kron.
Dobiva se v Ljubljani v
Zvezni knjigarni, Marijin trg 8 Zvezni tiskarni, Stari trg 19, L
V#ii	flrn sm,	Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor,
W ftOrAnSlA UdJAlSb& Krani’ Ljubljana, Maribor, Metko-
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.	Poslovne zveze z vsemi večjimikraji tu- in v inozemstvu
vic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
se priporoča za hitro izdelavo enodružinskih, dvodružinskih in večdružinskih hiš po DOkkerjevem sistemu. Tile in stanovanjsko hišo bločne oblike vseh slogov, dalje industrijske stavbe, velikanske tvorniške delavniške lope, prekrovja za kolodvore, klavnice, tržnice, mostovi, stfojnice, gledališča za kino, razstavne dvorane, garaže, cerkvene strehe, vodne naprave, bolnice po paviljonskem sistemu itd. Strešni stoli brez motečih opor. — Cenjena vprašanja na upravništvo Jugoslavije" pod Christoph & Unmack, A. G. — Več v besedilu lista.
ostiina Halbwild Andrej k „Rdečemu ježu44 Vltrinjska ulica, Maribor,
priporoča dobro postrežbo, vedno sveže pivo, domača pristna vina In dobro kuhinjo po selo znižanih cenali in prosi za obilen obisk.
Ce želite dobro in poceni
blago za obleke, obleke po meri, sukno, platno, perilo, nogavice i. t. d. obiščite trgovino
I. M. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5.
Slavnemu občinstvu se priporoča
kavarna„CENTRAL“
poleg Zmajevega (Jubclejnega) mostu Lastnik STEVO MIKOLIČ.
Mariborski slovenski stavbeni ključavničar
Kumerc Franjo
pod mostom štev. 10
= se priporoča cenjenemu občinstvu. -