PREDSTAVLJAMO
93
tu ter hrvaško vprašanje na začetku 20. stoletja. Poglavje o Hrvaški in svetu v prvi svetovni vojni je razdeljeno na vzroke in povod prve svetovne vojne, prva leta vojne, konec vojne, rusko revolucijo in Hrvaško v času prve svetovne vojne. Poglavje Hrvaška in svet med obema vojnama -obdobje do velike gospodarske krize vključuje naslednje teme: Hrvaška v sestavi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, vključitev Hrvaške v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Evropa po prvi svetovni vojni, Hrvaška v Kraljevini SHS, delovanje Hrvaške kmečke stranke, Evropa in svet 1920-1929, totalitarne težnje in mirovni poskusi, od vidovdanske ustave do atentata v Narodni skupščini v prvi Jugoslaviji. Poglavje Hrvaška in svet med obema vojnama - v času velike gospodarske krize do 1939 pa se nadaljuje z naslednjimi temami: Evropa in svet v času gospodarske krize (ZDA, SZ in Nemčija), Hrvaška v času monarhistič-ne diktature in hrvaški odpor, mednarodni odnosi 19301939, Banovina Hrvaška ter znanost, tehnika, umetnost in šport v tem času. V poglavju Hrvaška in svet v času druge svetovne vojne so tematike povezane s svetovno vojno: od napada na Poljsko do osvajanja Grčije, stanje na bojiščih 1941-1943, uspeh antifašistične koalicije, posledice totalne vojne za civiliste ter zmaga antifašistični sil. Na drugi strani pa obravnava Hrvaško v drugi svetovni vojni: Neodvisna država Hrvaška, hrvaška država v sestavi jugoslovanske federacije in Hrvaška na koncu druge svetovne
vojne. Poglavje o Hrvaški in svetu po drugi svetovni vojni (1945-1989) vključuje pregled dogodkov v svetu na eni strani in pregled razvoja Hrvaške v socialistični Jugoslaviji na drugi strani. Zadnje poglavje pa govori o Hrvaški in svetu po letu 1989, in sicer obravnava propad socializma v Evropi, nastanek samostojne države Hrvaške in domovinsko vojno na Hrvaškem ter se sklene z opisom današnjega sveta.
Zgodovinski učbeniki za gimnazije imajo precej velik format, ki omogoča, da je velikost pisave ustrezno velika, da je slikovno gradivo zelo kakovostno in ustrezno veliko, saj je za razporeditev slikovnega ali pisnega gradiva dovolj prostora. Založba Školska knjiga je tako ustvarila odlično grafično podobo zgodovinskih učbenikov. Glede na pestrost nalog oz. vprašanj, ki se nanašajo tako na teme kot na posamezna poglavja, pa lahko sklenemo, da hrvaški gimnazijski učbeniki za zgodovino pozornost posvečajo ne samo ponavljanju usvojenega znanja iz učbenika, temveč dijake usmerjajo na dodatno raziskovanje virov in preučevanje zlasti umetniških del. Zanimivo bi bilo primerjati občo (svetovno in evropsko zgodovino) v hrvaških in slovenskih učbenikih za zgodovino.
Dr. Danijela Trškan
povijest u nastavi -
HRVAŠKA ZNANSTVENO-STROKOVNA REVIJA
Povijest u nastavi je znanstveno-strokovna revija, ki na Hrvaškem izhaja od leta 2003 oz. že 10 let. Vsako leto izideta dve številki v obsegu od 100 do 250 strani. Rubrike so: znanstveni članki, strokovni članki, prikazi knjig, znanstveni simpoziji, konference in seminarji ter predstavitve institucij.
Društvo za hrvatsku povjesnicu in založba Školska knjiga sta leta 1992 izdala zadnjo številko dolgoletnega jugoslovanskega časopisa za pouk zgodovine Nastava povi-jesti. Tako v samostojni Hrvaški 10 let ni bilo nobenega časopisa, ki bi se nanašal na pouk zgodovine. Revijo je začelo izdajati Društvo za hrvatsku povjesnicu, od leta
2005 naprej pa pri izdajanju sodeluje tudi založba Srednja Europa.
Revija objavlja prispevke, ki se nanašajo na pouk zgodovine, npr. na preučevanje učbenikov, predstavitev seminarjev ali konferenc za učitelje zgodovine na Hrvaškem ter sodobne pristope pri pouku zgodovine (muzejsko delo, projektni pouk, dramske metode ipd.), ki jih objavljajo zlasti učitelji zgodovine, pa tudi avtorji s filozofskih fakultet in znanstvenih institutov na Hrvaškem. V reviji so objavljeni prispevki tujih avtorjev, npr. Preučevanje zgodovine Balkana na Japonskem, Odgovori pouka zgodovine na razdeljeno družbo: primer Severne Irske, Matura: zunanje ocenjevanje iz zgodovine v Sloveniji itd.
Znanstveni članki se nanašajo na tematike, ki so povezane s preučevanjem zgodovine in šolstva: npr. O nastanku in razvoju moderne hrvaške historiografije v 19. stoletju, Vzgoja in izobraževanje zagrebških deklet v prvi polovici
Zgodovina v šoli 2, 2017
96
PREDSTAVLJAMO
19. stoletja, Odprtje ženskega liceja v Zagrebu, Sto deset let Osnovne šole Šijana v Pulju ipd.
Pregled prvih 20 številk revije Povijest u nastavi podaja informacije o razvoju hrvaške didaktike zgodovine. Za vsako številko izpostavljamo nekatere primere didaktičnih člankov. Npr. v številki 1: Manjšine v hrvaških učbenikih za zgodovino in zemljepis; Muzeji. V številki 2: Pouk zgodovine na Hrvaškem; Učbeniki in pouk zgodovine na Hrvaškem: kako se vključiti v proces oblikovanja nove intelektualne in kulturne geografije Evrope?; Spremembe v programu in učnem načrtu za osnovne šole v Republiki Hrvaški v času zadnjega desetletja. V številki 3: Smernice za učenje in poučevanje o holokavstu; Zgodovina 20. stoletja v kurikulu zgodovine na Hrvaškem - Kakšen bi moral biti in kakšen je pouk zgodovine ter zakaj je 20. stoletje najvažnejše? V številki 4: Interkulturnost pri pouku zgodovine: pristopi in koncepti; Regionalni vidiki interkulturalizma pri pouku zgodovine: pristopi, kon-
cepti in praktične izkušnje. V številki 5: Spletne strani z zgodovinsko vsebino in njihova uporaba pri pouku zgodovine. V številki 6: Izobraževalna tehnologija pri pouku zgodovine; v številki 7: Prikaz revolucije 1848/49 v dveh hrvaških in madžarskih gimnazijskih učbenikih; v številki 8: Predlog etičnega kodeksa učitelja zgodovine; v številki 9: Pedagoški standardi nekoč in danes. V številki 10: Samostojno raziskovalno delo v osnovni in srednji šoli; Evropske izkušnje in pouk zgodovine v obveznem izobraževanju. V številki 11: Historiografski problemi kronologije staroegipčanske zgodovine v hrvaški zgodovinski znanosti in pouku zgodovine. V številki 12: Preglednice pri pouku zgodovine; Vrednotenje dela šole: učenec kot ocenjevalec; Prikaz ženske v učbenikih zgodovine za osnovno šolo iz leta 1997 in 2007. V številki 13: Primer uspešne učne ure - govorništvo pri pouku zgodovine; v številki 14: Praktični izdelki pri pouku zgodovine kot vizija oblikovanja interesa za zgodovinsko vsebino. Številka 15 je posvečena industriji in industrijskem razvoju Reke: npr. Rafinerija nafte Reka - evropski pionir v predelavi črnega zlata; Tovarna papirja Reka; Reški tramvaj. Številka 16 pa muzejem, delu v muzeju in sodelovanju šole z muzeji. V številki 17 je zanimiv članek: Terensko delo pri pouku zgodovine. Števila 18 predstavlja časopise za metodiko pouka zgodovine od leta 1951 do leta 1992. V številki 19 lahko izpostavimo prispevke: Hrvati v srbskih in Srbi v hrvaških učbenikih za zgodovino v osnovni šoli; Polemični esej pri pouk zgodovine; v številki 20 pa so objavljeni prispevki tujih avtorjev iz znanstvenega kolokvija z naslovom Kako poučevati o oblikovanju Evrope v času integracije držav Jugovzhodne Evrope?
V uvodu prve številke je urednik dr. Damir Agičic zapisal, da so si to revijo zamisli kot glasilo hrvaškega zgodovinskega društva, ki bo prispevalo k izboljšanju poučevanja zgodovine na Hrvaškem. Cilj revije je bil analizirati stanje pouka in pripraviti predloge za posodobitev ter tako ponuditi nove pristope za izboljšanje pouka zgodovine na Hrvaškem. V 10 letih je bilo objavljenih največ člankov, ki prikazujejo pouk zgodovine na Hrvaškem, opise zgodovinskih učbenikov, ter obvestila in prikaze različnih seminarjev in drugih srečanj. Revija tako po 10 letih ostaja edina revija za učitelje zgodovine na Hrvaškem in jo lahko primerjamo s slovensko revijo Zgodovina v šoli.
Dr. Danijela Trškan
Povijest u nastavi