45
vinko cuderman
o NAPREDNEM IN NAPREDNIH
Napredni ljudje so vedno za napredek.  Brez novega ni napredka. Kdor Je zoper novo,  je torej zoper napredek. - Napredek Je pogoj za razvoj človeških civilizacij. Te stalno napredujejo, napredujejo in (kot kaže zgodovina) ko dovolj napredujejo - propadejo.  Zato jaz nisem za vse, kar Je novo, in ne za vsak napredek. Spadam potemtakem med nenapredne, kar je zelo nerodno,  saj živim v napredni državi in v napredni družbi. Tolaži me pa, da na Slovenskem le niso vsi napredni. To Je na primer pokazala Javna diskusija ob aferi, ki jo Je povzročil Hladnikov napredni film Maškarada. Eni so bili zanj, drugI proti. Med naprednimi se je oglasil tudi dr.  Plrje-vec, ki se Je v intervjuju (objavljenem v Mladini) ponorčeval iz tistih, ki so se Javno strinjali s prepovedjo filma, čeprav ga niso videli. Ni pa se dr. Pirjevec, ki je napreden, ponorčeval iz tistih, ki so film zagovarjali, čeprav - ga tudi ti niso videli. Treba pa Je priznati, da je odločitev cenzurne komisije vrgla madež na našo napredno duhovno usmerjenost, pa nas tudi dejstvo, da so v Franciji v zadnjih letih prepovedali 78 filmov, ne. more prav utolažiti.   Francija je namreč kapitalistična (se pravi nenapredna) država,  mi pa smo napredna,  socialistična dežela. Nekateri resda štejejo Francijo za kulturno središče Evrope,  vendar ne smemo pozabiti, da se ekstremne (se pravi napredne) umetnostne smeri tam držijo bolj na obrobju, ko pa se po zaslugi naprednih prenesejo mi Slovensko, postanejo pri nas vodilne. To dokazuje, da je naša kultura dosti bolj napredna kot pa
46
francoska.  Vzemimo za primer samo napredno umetnostno zvrst - strip-tiz. Ko ga v pariških lokalih plesalke nikoli niso izvajale čisto do konca, smo ga v ljubljanskem nebotičniku lahko gledali v popolni in dosledni Izvedbi, ki tehnično sicer morda ni bila ravno na višini, zato pa je bila pogumna in brez lažne sramežljivosti; to pa bo gotovo pomembni kot tudi tipični atributi napi-edne slovenske umetnosti. AH drug, podoben primer: najbolj napredna slovenska litei^ama revija Problemi.  (Podobnost a prejšnjim primerom je v radilcalnosti njenih najbolj naprednih sodelavcev, morda tudi v njihovem moralnem stripi izu). Ta revija je zaslužnji predvsem zato, ker zapovrstjo uničuje nenapredne, meščanske mite in vrednote. (Vse vrednote, ki Jih Je človeStvo ustvarilo do cianes, so namreč meščanske). Eden od takih meščanskih mitov, ki Je bil šo močno zalcoreninjen na Slovenskem, je na primer mit o materinstvu. Da smo končno pometli tudi z njim, se imamo zahvaliti nadvse naprednemu publicistu Iztoku Geistru (Problemi, november 1970).  Posebno se mu moramo zahvaliti, ker ta mit ni le nagnusen, ampak tudi družbeno rnočno škodljiv.  Družbeno škodljive mite pa je treba energično iztrebiti. Najtx>lj škodljiv pa je gotovo nacionalni mit, ki so mu Problemi posvetili kar celo številko, lahko pa bi mu še kakšno.  Vsega, kar je na Slovenskem narobe in zavoženo, je namreč kriv ta mit, saj onemogoča tako normalen gospodarski i-azvoj kot tudi zdrave odnose med ljudmi.  (MoJa opomba: zlasti odnose med kulturnimi delavci.) Zato Je za nas edina tolažba napredni evangelij o koncu naroda in o harmoniji mednarodnih kultur, čeprav Jaz - ki nisem tako napreden, kot sta Sperans in nanj sklicujoči se dr.  Pirjevec - v tako harmonijo ne verjamem kaj preveč. - Med zelo naprednimi sodelavci Problemov je tudi Dimitrij Rupel, politik, publicist in pisatelj, ki pa je meni ostal najgloblje v spominu iz TV oddaj kot humorist. V zadnjem času na široko piše o problemih socialistične (se pravi naše) kulture. Meni, ki nisem napreden,  sicer ni Jasno,  zakaj Je naša kultura socialistična in v čem se razlikuje od zapadne (najbrž kapitalistične) kulture, toda Rupel, ki je napreden, mora to že vedeti. O proletarski kulturi (za latero se zavzema)
47
napredni Rupel piše, da je "koncept produktivne,  racionalne kulture, kjer vsakdo lahko postane umetnik" (NR, 25/12-70). To je potemtakem edini poklic,  za katerega ni potreben noben poseben talent, pa je razumljivo, zakaj je na Slovenskem toliko umetnikov in zakaj se je tudi sam Rupel odločil zanj. Jaz, ki sem nenapreden, pa Ruplu le ne morem čisto verjeti, da lahko vi^akdo postane umetnik,  saj prav on sam s svojim delom (produkcijo) to tezo bo}] ali manj zanika.
O naprednem in naprednih bi lahko pisal še in še (o naprednem v politiki, o naprednem v gospodarstvu), ker pa pri nenapredni reviji Kaplje ni nobenega honorarja,  se mi to ne splača.  Zato za zaključek le še to; biti napreden na Slovenskem danes ni težko.