Mostnina ptacana *• gotovini
Mannor, ponaeifeK is. juuja iajz
Stev. 160 Leto. VI. 0(111)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo lit upravni Maribor) Aleksandrov« eosta it, ta , rolaton 9M40lna46B tshaja razen nedeljo In praznikov vsak dan ob 16. url i Valja mesečno prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom IS Din # Oglasi po eenlku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Llubllanl , Poštni čekovni račun St. 11.40B
JUTRA
M
Amerika in svetovna vojna
K vprašanju črtanja evropskih vojnih dolgov
Po takozvanem »gentlemenskem agree-tnentii«, sklenjenem med državami upnicami Nemčije po lozanskem reparacij-skem sporazumu, je vsa usoda težko priborjenih rezultatov odvisna od vprašanja vojnih dolgov, ki jih te države dolgujejo Združenim državam Severne Amerike. Ce se ne posreči prisiliti Ameriko, da briše ali vsaj temeljito zniža te dolgove, potem lozanski sporazum ne bo ratificiran, vrnili se bomo k položaju pred Hooverjevim moratorijem in uveljavljen bo zopet Youngov načrt. To se pravi z drugimi besedami, da bo postalo vse lozansko delo brezpredmetno in Nemčija bo morala zopet plačevati reparacijske anuitete, kakor jih je plačevala prej.
Da bi Amerika vsaj sedaj zlepa brisala vojne dolgove ali jih tudi samo znatno Mižala, ni mogoče misliti. Vlada, ki bi se v tem vprašanju vdala, bi izgubila v arae-fiški javnosti vso zaslombo in morala bi •zginiti. Američani ne poznajo plemenitih Sest; trgovci so, vseskozi realni kalkulatorji. Radi bi sicer »dvignili« gospodarski Položaj Evrope, toda samo zato, da bi se dvignila njena kupna moč in bi potem z "io lahko zopet živahnejše trgovali. Vsa V' gospodarska asanacija bi se pa morala izvesti brez nihovih žrtev. Lastna »pro-sperity« jim je pač alfa in omega vse politike. Povprečnemu opazovalcu svetovnih problemov se bo morda zdelo to stališče Amerike pravilno: če se je Evropa v času vojne zadolžila pri ameriških bankirjih, naj sedaj svoje dolgove tudi v redu plača! Če pa si ogledamo položaj v pravi luči, potem se slika precej spremeni.
Združene države Severne Amerike so stopile v svetovno vojno razmeroma pozno. Prva leta so bile neutralne, to se pravi, da se niso eksponirale ne za zaveznike ne za osrednje sile. Izrabljale so ugodno konjunkturo in dobavljale živež, orožje, municijo itd. obema bojujočima se skppinama. Prav tako so za visoke obresti posojale tudi denar. Za Združene države je bila tedaj svetovna vojna sprva velekoristno, dobičkanosno podjetje. Bile so največji vojni dobičkar na svetu, edini prav za prav, ki je imel od svetovnega klanja ogromen dobiček. Čimbolj je v Evropi besnela vojna vihra, tembolj so si
ameriški bankirji, tovarnarji, farmarji in izvozniki zadovoljno meli roke. Njihova pšenica je šla v klasje.
Pa tudi njihov vstop v vojno na strani zaveznikov ni bil akcija ljubezni do zavezniških ciljev. Pridružile so se jim v prvi vrsti zato, ker so se po ruski revoluciji zbale poraza zaveznikov, svojih dolžnikov in odjemalcev, ter — boljševizma. In v Evropo so poslale prostovoljce, deloma izseljence bojujočih se evropskih narodov, deloma pa lastne najemnike. Nabora niso poznale, vojne obveznosti in dolžnosti tudi ne. Zato zanje aktivno sodelovanje v vojni ni bilo tako težko, kakor je bilo za evropske države. Bile so in ostale ogromni vojni dobičkar. Svetovna vojna se je končala sicer z zmago zaveznikov in porazom osrednjih sil: Nemčije, Avstroogrske, Bolgarije in Turčije, toda ta zmaga je bila samo politična in moralna! Gospodarsko so bili poraženi tako eni kakor drugi. Zmagala je od vseh aktivno sodelujočih sil samo — Amerika. Evropa, zmagovita in premagana, je postala dolžnica Združenih držav ameriških, izročena jim sprva skoraj na milost in nemilost. Zato ni čudno, če so se posledice pokazale v Evropi v tako u-sodni obliki kakor je sedanja kriza.
Če nastopi torej Evropa sedaj proti Ameriki z zahtevo po črtanju ali temeljitem znižanju vojnih dolgov, stori samo približno isto, kar so po vojni storile nekatere države z nastopom proti vojnim dobičkarjem. Zahtevala bo le opustitev dela ogromnega dobička, ki ga je Amerika izžela iz zavojevane Evrope. S tem bo razbremenila svoje proračune in našla zopet sredstva za večje trgovske in investicijske akcije. Zadihala bo svobodneje; njena splošna kupna moč se bo zvišala, konzum bo zrastel in padla bo brezposelnost, ki je le posledica stagnacije zaradi obubožanja. Nastop Evrope proti Združenim državam Severne Amerike je tedaj celo tudi z moralnega stališča opravičen, ne le z gospodarskega in bo moral uspeti, če bo dovolj solidarnosti in odkrite energije. In ameriški vojni dobičkarji bodo prisiljeni žrtvovati vsaj nekaj za izboljšanje položaja težko preizkušenega človeštva!
Krvavi boji v Altoni
12 OSEB UBITIH, 50 NEVARNO IN ŠE VEČ LAŽJE RANJENIH. SPOPADI MED HITLERJEVCI IN KOMUNISTI PO VSEJ NEMČIJI.
HAMBURG, 18. julija. Včeraj popoldne so bili v Altoni krvavi spopadi med narodnimi socialisti in komunisti, ki so se razvili naposled v pravcato ulično bitko. V bitki so bili trije bojevniki ubiti, 10 jih je bilo nevarno, okoli 30 pa manj nevarno ranjenih. Povod je bila neka hitlerjevska manifestacija, proti kateri so se komunisti že ves teden pripravljali. Ko so narodni socialisti prikorakali v delavsko predmestje, so jih pričeli komunisti obstreljevati iz hiš in s streh. Del narodnih socialistov se je umaknil, ostali so pa vdrli v hiše. Razvila se je bitka z noži in samokresi. Komunisti so pričeli obstreljevati tudi policijo, ki je prihitela mirit. Obenem so pričeli graditi barikade. Policija je morala pro-i ti njim uporabiti tanke. Več sto oseb je bilo aretiranih, i Bitka je trajala od 16. do 20. ure. Koliko oseb je bilo lažje ranjenih,
natanko še vedno ni znano, ker so komunisti nekatere svoje ranjence skrili po zasebnih stanovanjih. Manj ši spopadi med narodnimi socialisti in komunisti so bili tudi v Hamburgu samem.
AI.TONA, 18. julija. Po danes izdanem uradnem poročilu policije znaša število včeraj pri spopadih komunistov z narodnimi socialisti ubitih oseb 12, v bolnišnici pa leži okoli 50 nevarno ranjenih pristašev bojujočih se skupin. Nekateri umira jo. —
BERLIN, 18. julija. Včeraj so komunisti napadli skupino narodnih socialistov in ubili enega moškega in eno žensko. Narodni socialisti so pa nevarno ranili več komunistov. Pri manifestacijah v Greifswaldu, ki so se končale s spopadi, je bilo devet oseb nevarno ranjenih. En ranjenec je danes baje že umrl.
Izid romunskih volitev
VOLITVE SO POTEKLE V MIRU I N REDU, UBITE SO BILE LE TRI OSEBE, OKOLI 30 JIH JE BILO RA NJENIHr 174 PA ARETIRANIH. —
ZMAGA ZARANISTOV.
Svetovna gospodarska konferenca
SKLICANA BO ŠELE NA JESEN. VABILA BO RAZPOSLALO ŠTVO NARODOV. AMERIKA PROTI LONDONU.
DRU-
LONDON, 18. julija. Reuterjev urad poroča iz Washingtona, da so pojasnila o značaju francosko-britan-skega pakta zaupanja, katero sta dala angleški poslanik Lindsay in francoski poslanlški namestnik ameriškemu državnemu tajniku, zadovoljila ameriško vlado. Britanski poslanik Lind-say je obvestil Stimsona, da bo vabila na svetovno gospodarsko in finančno konferenco razposlalo Društvo narodov. Po mnenju britanske vlade pa naj bi se ta konferenca sestala šele v jeseni, ker je Velika Britanija sedaj zaposlena z vprašanji, ki se rešujejo na Imperljski konferenci v Ottawi.
Ameriška vlada je po tainlku za zunanje zadeve Castlu sporočila britanskemu poslaniku, da ie tudi ona za to, da se skliče konferenca šele na jesen, sklicati se pa ne sme niti v Londonu
niti v katerem drugem svetovnem središču, ker noče, da bi se kakorkoli vezala z dovršeno lozansko konferenco.
Državljanska vojna v Braziliji
RIO DE JANEIRO, 18. julija. Vlada Je izdala poročilo, da se njena letala preletela vse kraje, ki so v rokah revolucionarjev. Pri Santosu so zažgala veliko skladišče municije, ki je med strašno ekslo-zijo zletelo v zrak. Med tem so vladne čete zasedle tudi Santos in prodirajo proti San Paulu, Revolucionarne čete so bile poražene in se umikajo v notranjost.
SILNA NEVIHTA V ROMUNIJI.
BUKAREŠT, 18. julija. V romunskem Banatu so divjale v soboto silne nevihte, ki so napravile ogromno škodo. Več oseb je .bilo ubitih, še več pa ranjenih. Najtežje je bil prizadet temešvarski okraj.
BUKAREŠTA, 18. julija. Včeraj so bile v Rumuniji državnozborske volitve, na katere so se vse stranke pripravljale nenavadno temeljito. Agitacija je bila posebno zadnje dni preteklega tedna živahna in srdita. Ponekod se je razvila v spopade, pri katerih je bilo več oseb ranjenih.
Korespondenca »Rador« poroča, da je bila včerajšnja volilna nedelja razmeroma mirna. Volitve so pote-
kle povsod v redu. Spopadi so bili le tu pa tam. V vsej državi so bile ubite le tri osebe, okoli 30 jih je bilo ranjenih, 174 pa aretiranih.
Rezultati glasovanja bodo objavljeni šele danes popoldne. Iz poučenega vira se vendar že doznava že sedaj, da so zmagali nacionalistični zaranisti, kakor je bilo pač tudi pričakovati, ker v Romuniji zmaga navadno vedno tisti, ki volitve vodi.
Nesreča treh mariborskih dijakov
RUŠE, 18. julija. Blizu Šumika na Pohorju se je pripetila včeraj popoldne večja nesreča, ki si je izbrala za žrtev tri mariborske dijake, 18-letnega Milana F a v a j a, 19-letnega Mirka O z v a-t i č a in 16-Ietnega Joška G r a d n e r-j a. V veselem razpoloženju so se vsi trije spustili po žlebu za spuščanje lesa, naenkrat pa je žleba zmanjkalo in dijaki so strmoglavili med skalovje v pet metrov globok prepad.
Pri padcu so se vsi trije hudo poškodovali. Favajev Milan sl je zlomil desno nogo pod kolenom, Ozvatičev Mirko se je hudo potolkel na glavi in dobil notranje poškodbe, Gradnerjev Joško se je pa opraskal po obrazu in si poškodoval levo nogo.
V prvem trenutku se fantje niso niti zavedli nesreče. Šele čez nekaj časa so se z največjo težavo izkobacali iz prepada, kjer so jih našli neki izletniki in nudili ponesrečencem prvo pomoč. Eden izmed izletnikov je pohitel v Ruše in od tam teleionično obvestil o nesreči mariborske reševalce, ki so pustili svoj avto v Rušah in se napotili peš z nosili na kraj nesreče. Vse tri ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
MADRID. 18. julija. Madridska policija je odkrila veliko komunistično zaroto in aretirala okoli 100 voditeljev.
Velika nevihta v Ljubljani
LJUBLJANA, 18. julija. Danes dopoldne je bila nad Ljubljano in okolico velika nevihta. Ob 10.30 se je utrgal oblak in med strašnim bliskom in gromom je lilo kakor skoraj nihče ne pojmi. Strela je udarila tudi v paviljon »H« na velesejmu, v katerem se prirejajo navadno higljen. razstave. Paviljon je pogorel in ogenj se je razširil tudi na veliki vrtiljak, ki stoji v bližini paviljona. Ostale objekte so ga siici obvarovali.
ODKRITJE RICHELIEUJEVEGA SPOMENIKA;
PARIZ, 18. julija. V Richelieuju je bilo včeraj slovesno odkritje spomenika velikega kardinala in državnika Richelieuja. Odkritju so prisostvovali tudi prosvetni minister de Monzie, mnogi člani akademije znanosti in drugi odličniki. Slavnostni govor je imel de Monzie, za njim sta pa govorila člana akademije Honotaux in mons. Grante.
TRAGEDIJA SIROMAKOV V NIZZI.
N1ZZA, 18. julija. V noči od srede na četrtek je zaradi silne nevihte nenadoma pridrvela visoka voda po strugi hudournika Cayona, ki teče skozi Nizzo In zatekla pod mostovi več siromakov, ki so tam spali. Voda je pridrvela tako naglo, da se reveži večinoma niso mogli rešiti in so se utopili. Število žrtev še ni znano,-ker nihče ne ve, koliko ljudi je iskalo pod mostovi zatočišča.
Močan razmah nacionalnega delavskega pokreta ob severni meji
SIJAJNO ZBOROVANJE NARODNE STROKOVNE ZVEZE. - BORBA NARODNIH DELAVCEV ZA GOSPODARSKO OSAMOSVOJITEV IN DELAVSKE INTERESE. — NEVZDRŽNE RAZMERE MARIBORSKEGA DELAVSTVA.
Od tovarne do tovarne, od obrata do obrata, od delavnice do delavnice so delili zadnje dni preteklega tedna delavski zaupniki letake, ki so pozivali in opozarjali delavce na včerajšnje zborovanje mariborskega delavstva v dvorani Delavske zbornice. Tam se je zbralo že pred napovedano uro okoli 200 delavcev, mož in družinskih očetov, da slišijo v teh težkih dneh vsaj tolažilno besedo svojih voditeljev.
Ob napovedani uri je otvoril zborovanje predsednik tukajšnje podružnice Narodne strokovne zveze g. S i 1 i č, ki je u-vodoma toplo pozdravil navzoče tovariše, zlasti še tovariša Franja Rupnika iz Ljubljane. Nato je tovariš Rupnik povzel besedo in v nad enournem govoru obrazloži! zbranemu delavstvu današnji pokret narodnih delavcev, tolmačil navzočim postulate Narodne strokovne zveze v borbi za pravično socialno zaščito nacionalnega delavstva, naglašal nujno potrebo po gospodarski osamosvojitvi in socialni pravičnosti. Govornik je naslikal zbranemu delavstvu tudi nekaj konkretnih primerov kot dokaz, kako se izkorišča danes naš delavec in kako mora prav on, ki je gmotno najšibkejši, dopri-našati največje žrtve na račun splošne krize, kateri se je pri nas pridružila še denarna. Naglasil je, da delavski razred s skepso gleda na tiste, ki jim je poveril svoje zaupanje in od katerih je pričakoval socialne sočustvovalnosti in človeške obzirnosti. Skliceval se je pri tem na kraljev manifest, po katerem se mora reševati vprašanje delavske zaščite. V svojih na-daljnih izvajanjih se je govornik dotaknil stanovanjskega problema, ki tare najhujše
prav delavske sloje; spregovoril je o brez poselnosti in zaposlitvi tujcev po naših obratih; in navedel nekaj sramotnih primerov, kako teptajo ti tujci našega delavca in kako poniževalno postopajo zlasti v obmejnem Mariboru po raznih obratih tuji mojstri s slovenskimi delavkami. Na koncu svojega govora, ki so ga zbrani delavci večkrat prekinili z živahnim pritrjevanjem in ploskanjem, je govornik pozval mariborsko delavstvo, naj se čvrsto strne v močno armado, zavedajoč se, da je nacionalni proletariat steber naše države.
Za tovarišem Rupnikom je povzel besedo tovariš Jože Bajt, ki je orisal žalostne in nevzdržne razmere delavstva v Mariboru. Predočil je navzočim velike kri vice, ki jih potrpežljivo prenaša narodno zavedni delavec, in kako blati tujec njegov ponos. Naslikal je primer, kako morajo naši ljudje v tujini opravljati najnižja dela in kakšne položaje zavzemajo tujci pri nas, zlasti po nekaterih mariborskih obratih, kjer je slovenski delavec pravi hiapec mojstra tujca. Naglasil je nujno potrebo po organizaciji, ki se bo borila proti vsem krivicam in ki bo ščitila interese narodnega delavstva. Pozval je navzoče, naj bodo v lastnem interesu vneti agitatorji za Narodno strokovno zvezo, ker edino pod njenim okriljem se zbira armada tistega delavstva, ki ljubi svojo zemljo, na kateri hočemo biti sami gospodarji. Nato so spregovorili še nekateri delavski zaupniki.
Ko je odzvonilo poldne, je predsednik podružnice zaključil sijajno uspelo zborovanje, ki je poteklo zelo živahno in burno; a v najlepšem redu.
Obisk na vzornem veleposestvu
MODERNO VZREJEVALIŠČE PERUTNINE. SADJARSTVO, VINOGRADNIŠTVO IN KLETARSTVO.
Na zelenem Pohorju, v idiličnem Razvanju, je nastalo zadnja leta najmodernejše vzrejevališče plemenske perutnine v Jugoslaviji. Uredil ga je na veleposestvu Kuhn-T ausch Švicar g. Josip K u h n s pomočjo svoje gospe, prav tako moderne in visoko strokovno naobražene gospodinje. V poslopjih, zgrajenih po najnovejših izsledkih perutninarstva, se vale in vzgajajo pretežno štajerske kokoši čiste pasme, ki se razpošiljajo za oplemenitenje kokoši po vsej Sloveniji in tudi preko njenih meja. Mimo tega se prodajajo in razpošiljajo tudi plemenska jajca. Podjetje je bilo odlikovano na ljubljanskem velesejmu s prvimi nagradami in pri njem naroča plemensko perutnino tudi kmetijski oddelek banske uprave v Ljubljani.
Po posebnem sistemu se vsako pišče, takoj ko se izvali, opremi s številko in rodovnikom, pozneje pa še z označbo letnice, nesnosti itd. Natanko se zasleduje razvoj vsake kokoši, seštejejo se vsa jajca, ki jih znese na leto in stehta se tudi njihova vsebina. Na ta način se lahko od-berejo za vzgojitev novega zaroda samo jajca najboljših kokoši in petelinov. Prav tako sistematično in vzorno se kontrolirajo tudi kurniki in vse naprave v zgradbah, ki so namenjene vzreji perutnine.
Dasi je vzrejevališče plemenske perutnine glavna panoga podjetja Kuhn-T a u s c h, ima veleposestvo tudi vzorne sadovnjake, vinograde, kletarstvo, ribnik, živino itd. Vinogradi dajajo izborna sortirana vina in specialiteta kletarstva je brezalkoholno vino, pripravljeno na švicarski način. Znano je namreč, da so Švicarji prvi pričeli pripravljati brezalkoholno vino in brezalkoholni sadni mošt in so še danes na tem področju prvi na svetu.
Tako smo dobili v naši sredini podjetje, ki utka pot modernemu napredku na^ šega gospodarstva brez vsake subvencije In kakršnekoli druge podpore. Obenem pa tudi dokazuje, da se zasledujoč vse znanstvene izsleditve, ki so se tudi v praksi obnesle, lahko premaga vsaka kriza.
Te dni si je pod vodstvom referenta g. Zupanca in lastnika g. Kuhna ogle dal vzorne naprave veleposestva tudi naš mariborski novinarski klub, ki se za stro kovno vodstvo obema gospodoma, kakor tudi ge. Kuhn-Tauschevi najiskrenejše zahvaljuje.
Poroka.
V Ormožu sta se včeraj poročila gosp. Mirko Roš, sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča in gdč. Milena Pevčeva iz Ormoža. Bilo srečno!
Zborovanje vojnih žrtev.
Včeraj dopoldne je bilo na verandi pivovarne »Union« zborovanje vojnih inva lidov, njih vdov in sirot. Predsednik tna' riborskega pododbora g. Geč in tajnik g. Pravdič sta poročala o sklepih občnega zbora osrednjega odbora in raztolmačila navzočim vojnim žrtvam vsebino novega zakona, ki ga pripravlja ministrstvo socialne politike. Z novim zakonom bodo odpravljene krivice, ki so se godile zlasti ubogim vdovam in sirotam.
Zahvala.
Namesto venca na grob preminulega trgovca Hugona Starka sta darovala ga Ana Erhatičeva in g. Alfred Čelan znesek 200 Din tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu, zakar jima izreka vodstvo najlepšo zahvalo.
Streli iz zasede.
Ko se je snoči vračal v Zgornjih Zer javcih iz vinotoča čevljar Slavko Kukovec, ga je napadel neki fant, ki je bil skrit v grmu ob cesti. Napadalec je oddal za bežečim čevljarjem tri strele in ga ne varno obstrelil, da je obležal v krvi na cesti, kjer so ga našli mimoidoči napo nezavestnega. Hudo ranjenega čevljarja so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Za napadalcem poizvedujejo orožniki.
Nezgoda.
Pri svoji teti v Limbušu je preživljala 12-!etna Marica Rejčeva čas zlatih počit nic, in tam jo je doletela včeraj bridka nezgoda. Padla je s hleva, kamor se je bila povzpela po lestvi, tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Ponesrečeno dekle so morali spraviti v tamkajšnjo bolnica
Tradicionelno žegnanje pri Sv. Arehu na Pohorju
V veseli družbi fantov in deklet, mož in žena smo se napotili v nedeljo na Po-rorje, da prisostvujemo tradicionalnemu žegnanju. Šli nismo v romarski pobožnosti, niti po odpustke, ampak iz gole radovednosti, na kakšen način praznujejo prebivalci Pohorja god patrona sv. Areha. V naši družbi je bil tudi humorist »Miško«, ki nas je z svojimi veselimi dovtipi razveseljeval ter nam krajšal pot. Tudi pevci so bili z nami, in pri Bol-fenku je zadonela prva pesem »Na planine«, na vrhu razglednega stolpa pa Aljažev »Triglav«, ki je donel v dolino in naznanil, da je vesela družba dospela na vrh. Med sivimi velikani dreves in grmičjem, ki je rosilo na nas srebrno roso, smo šli proti cerkvi patrona Areha, kjer nas je pozdravilo vrvenje veselih romarjev in izletnikov.
Kljub hladnemu vetriču, ki je pihal od vseh strani, kljub sivim oblakom, ki so se podili po nebu, je bilo razpoloženje nepopisno razigrano. Med mnogimi šotori se je sprehajala ogromna množica, kateri so krošnjarji ponujali razno blago. Tu si slišal vesele dovtipe, tam videl fante in dekleta z odpustki okoli vratu, z velikimi'srci iz lecta in raznimi drugimi igračami. Okoli ll.ure je prišla med grmenjem možnarjev in sviranjem godbe procesija romarjev iz štiri ure oddaljenega Sv. Martina.
Vrvenje in razpoloženje se je stopnjevalo in popoldne se je množica začela razhajati. Veselo prepevajoč med gosto šumo se je ustavljala deloma pri Mariborski koči in Pohorskem domu, največji direndaj pa je bil pri »Kopu«, kjer je rajala vesela mladina.
Kor smo že pri opisovanju tega tradicionalnega žegnanja, naj še omenimo zgodbo o sv. Arehu. o mrzlem vrelcu poleg cerkve in o tradiciji, ki je udomačena med prebivalci, . ki nam jo je pravil starček, ki je že 2Q krat obiskal žegnanje. Dejal je takole;
»Veste, ko so naši .svetniki, še hodili po zemlji, je sv..Heinrih (Areh) prišel tudi na Pohorje in prav na tem mestu kjer stoji cerkev, je počival. Bil: je utrujen in trebuh ga je bolel. Napil pa se je vode iz studenca in čudežno okreval. Zato naj vsakdo, ki pride tu sem, vsaj malo vode popije in bo vedno zdrav. Voda ima tajno žilo po vsem Pohorju in pride na dan ,pod cerkvijo v Studencih.«
Na vprašanje, odkod'to. ve, je dejal: »Neki posestnik je nekoč pri zajemanju vode izgubil prstan, padel mu je v vodo in — našel ga je potem pri vrelcih v Studencih.«
Druga zanimiva tradicija se pa tiče bolj žensk.
Sredi stare cerkve je kameniti sarkofag s kipom sv. Areha. Kip je gladek in se sveti kot marmor. Stare, pa tudi mlade ženske, ki žele biti srečne ali pa se hočejo poročiti, hodijo na žegnanje ter z molki drgnejo kip. Nazadnje pa darujejo še kakšno svečo ali nekaj dinarjev in se potolažene vrnejo domov. Če so pptem srečne in se poroče, kdo ve?
Tako se praznuje vsako leto žegnanje vrh Pohorja v znamenju tradicije, ki se je ohranila med našim ljudstvom.
Omeniti moramo nazadnje še krasen tabor Sokola Maribor . I. in vojakov, ki je bil center vsega zanimanja.
K. V.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefo* ve« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Poslednja pot Zemljičeve mame.
Turobno so doneli ljutomerski zvonovi preko gričev in holmcev, ko so v petek popoldne v metropoli Slovenskih goric polagali v grob vzorno slovensko ženo in mater Elizabeta Zemljičevo. Kako velik krog prijateljev in znancev sl je pridobila na svoji 77 letni poti življenja, je pričal njen veličastni pogreb. Tudi od daleč jih je prišlo veliko, ki so se ob odprtem grobu' spominjali blage dobrotnice. Od pokojnice se je ob odprtem grobu med drugimi poslovil tudi šolski upravitelj gosp. Fran Cvetko iz Krčevina pri Mariburu. Ko je odpelo domače društvo zadnjo ža-lostinko, ki je pretresla vsa navzoča srca, ni ostalo brez solz nobeno oko. Sladko spavaj v zemlji domači zlata slovenska mati!
Slovo od profesorja Rezmana.
V soboto dopoldne so na poljčanskem pokopališču položili k večnemu počitku nenadoma preminulega profesorja Rezmana. Na zadnji poti je pokojnika spremila ogromna množica ljudstva. Od hiše žalosti se je razvil pogreb, kakršnega poljčanska fara še ni videla. Sprevod ja vodil mariborski stolni župnik g. Umek ob številni asistenci duhovnikov, pokojnikovih prijateljev. Za pogrebom so šli za,-stopniki raznih cerkvenih organizacij, profesorski zbor mariborske klasične gimnazije z ravnateljem dr. Tominškom na čelu in številni pokojnikovi prijatelji iu znanci, ki so' prišli od blizu in daleč. V farni cerkvi je opravi! žalno mašo in rekviem domači župnik g. Cilenšek. Ob odprtem grobu pa so se poslovili od dragem ga pokojnika stolni župnik Umek, ravnatelj dr. Tominšek in urednik dr. Vatovec, Domače pevsko društvo je pelo turobne žalostinke in zemlja je zakrila krsto. Bodi vzornemu dušnemu pastirju in vzgojitelju lahka domača zemlja!
Zahvala.
Namesto venca na grob pokojnega figovca g. Hugona Starka je darovala ga. Pavla Pajtlerjeva znesek 200 Din tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu, za kar ji izreka poveljstvo najprisrčnejšo zahvalo.
Regulacija Mure.
Za regulacijo Mure ob avstrijski meji je predvidena vsota 1.519.832 Din. Dela so bila oddana že pretekli mesec na javni licitaciji in prično z regulacijo že prihodnje dni.
Obup na življenjem.
Naglo se je raznesla v soboto zvefcei po Novi vasi vest, da je Braunikova Angela segla po strupu in se hotela zastrupiti. V duševni zmedenosti je izpila večjo količino nekega strupa. Mladenko so našli domači zvijajočo se v hudih bolečinah v njeni sobi. Poklicali so reševalce, ki so jo spravili z rešilnim avtom v bolnišnico. Kaj je dekle pripravilo do tega koraka, ni znano.
Čuden kandidat smrti.
Pri Brundulovih v Studencih je prišlo v soboto med domačini in sinom Francetom do prepira, kar je mladega.fanta tako potrlo, da je sklenil napraviti konec živ-ijenju. Napil se je neke jedke tekočine in zbežal v studenški gozd, kjer so ga našli domači v poznem mraku napol nezavestnega. Ko je dospel na kraj, kjer so našli fanta, poklicani reševalni avto, se je fani zavedel in skušal zbežati. Le s težavo si' ga nato spravili domov.
Ukradene kokoši.
V Dušanovi ulici stanujoča železničarjeva žena Marija Reismanova je prijavila policiji, da je preteklo noč nekdo vlomil v njen kokošnjak na dvorišču in odnese) tri najlepše kokoške, vredne 150 Din.
Karmahov horoskop.
Nadaljevanje Karmahovega horoskopa rojenim od 15. julija do 15. avgusta bomo priobčili v prihodnji sobotni številki našega lista.
Ceneno svinjsko meso.
Jutri v torek bodo od 7. ure naprej prodali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 400 kilogramov svinjine po 8 Din, in sicer po 2 kg na osebo.
Športne srajce v vseh barvah in izdelavah, po želji v vsaki obliki od Din 48.-naprej. I. Babič. Maribor.
Popravljam vse moško perilo po jako nizki ceni. I. Babič, Maribor.
Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj.
Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj mariborskega Slovenskega trgovskega društva je vsak dan od 9. do 10. ure v razredu na državni trovski akademiji na Zrinjskega trgu. Šolnina za prihodnje u-čno leto je znatno znižana!
Moško perilo po meri pri I. Babič, Maribor.
V torek od 6.-8. ure specialni koncert v kavarni »Park«.
Iz »Nanosa«.
V torek 19. t. m. ob 20. uri bo v društvenih prostorih, Grajska ul. 5, sestanek ženskega odseka. Pridite vse, ki imate veselje do petja! Načelnica.
Proti mučenju živali pri klanju
BESEDA O PEREČEM SODOBNEM VPRAŠANJU.
Društvo za varstvo živali v, Leobnuv Avstriji je pokrenilo akcijo proti mučenju živali, ki se dogaja ob priliki klanja radi malomarne porabe naprav za pobijanje in klanje goveda in drobnice. Način današnjega klanja povzroča zlasti velikim živalim pogostokrat prave muke, za drobnico pa predstavlja naravnost grozovito natezalnico.
Društvo odločno obsoja to klanje in je zaprosilo deželnega glavarja, naj bi izdal proti mučenju posebno naredbo. Da pa to deloma z ogorčenjem združeno obsojanje doslej še ni prišlo javno do izraza, je .vzrok pač dejstvo, da so neposredni o-pazovalci teh muk (ljudstvo na deželi in mesarji sami) deloma že otopeli, deloma pa se radi pomanjkljive spretnosti v izražanju boje javnosti, dočim se konzumenti za zadevo sploh ne brigajo.
Velike živali se celo v klavnicah, ki so urejene z mehaničnimi napravami, kakor s strelnimi ali udarnimi puščicami za o-motenje, pogostokrat pobijajo z udarci po čelu. Tako pobijanje povzroča živalim velike bolečine, katere izražajo, ker se braniti ne morejo, le z zamolklim glasom. Drobnica se pa vobče mrcvari brez orno* tenja, pri čemer se radi naravnega upora živali dogajajo sirovosti, ki jih ni mogoče popisati.
Klanje prašičev se zdi človeku kot mo-rilni napad na nedolžna bitja, ki jih vkljub usmiljenja.vrednemu kričanju sirovo po-dero in zabodejo, dokler njihovi bolesti h°lni glasovi ne potihnejo v smrtnem uropenju.
Se večja groza pretresa srde vsakega
ljubitelja živali ob klanju telet. Teličke odvzamejo v najnežnejši dobi ljubeznivi in skrbni kravi. Težko se ločijo od nje in toplega hleva. Sujejo in vlečejo jih po klavnicah, kjer jim človeške pesti zadrgnejo zadnji nogi in jih obesijo, nakar jim brez omotena prerežejo vrat. Pretresljiv je smrtni boj teh mladih živali, ki so radi navala krvi k glavi do zadnjega vzdiha pri popolni zavesti. Zvijajo in krčijo se v mukah brez pomoči in v nemo tožečem pog’edu se zrcali neznanska bol.
Ti načini klanja, ki se v prav ničemer ne razlikujejo od onih v starih časih, vzbujajo na mednarodnih kongresih za varstvo živali ogorčenje v srcih zastopnikov zapadnoevropskih držav, ki imajo vzorno urejene klavniške naprave.
Pri dosedanjem delovanju za olajšavo muk in trpljenja klavnih živali je ugotovljeno, da ljudstvu v splošnem niti ni znano, kako se postopa z živalmi pri klanju. Še manj pa so znane ljudem muke in trpljenje, ki ga občuti žival.
Dobrotljivost in usmiljenost do živali sta kulturni zahtevi, njuno udejstvovanje pa kulturna dobrina. Naše ljudstvo ljubi živali, s katerimi je v najtesnejši zvezi. Ljubezen do živali pa je mnogokrat pod-zavedna in ni negovana. Pogreša se namreč spoznanje, da zahteva ljubezen do živali dobrotljivosti in usmiljenja.
Način dosedanjega klanja živali pa navaja zlasti mlade ljudi, ki opazujejo muke in trpljenje živali, pogostokrat do skrajne sirovosti. Slehernik bi se moral, zavedati, da občuti žival bolečino prav tako kakor človek.
Šport
Dvodnevno gostovanje SK Voitsberga v Mariboru.
V soboto in v nedeljo je gostoval v Ma-rjboru SK Voitsberg ter odigral na igrišču ISSK Maribora proti SK Svobodi dve prijateljski tekmi. V soboto je končala tekma z zmago domačinov v razmerju 4:0 (2:0). Svoboda je pri tekmi nastopila po-iačena z znanim internacionalcem Allmer-jem (Grazer Sportklub), Novakom (Grafika, Ljubljana) in Efferlom (SK Železničar) in je zasluženo zmagala. Domačini so predvajali lepo in koristno igro in so bili
v .vsakem oziru boljši nasprotniki. Sodil je g. Bergant. Včeraj je Svoboda nastopila v spremenjeni postavi brez poprej o-menjenih igralcev ter je tudi tekmo izgubila z 2:5 (2:2). Gosti so včeraj igrali mnogo bolje in so tudi po poteku igre zmago popolnoma zaslužili. Pri včerajšnji tekmi je bil navzoč tudi naš vrli podpira-telj športa podžupan g. Golouh.
Medklubske plavalne tekme.
Na Mariborskem otoku so bile včeraj ves dan medklubske plavalne tekme. Nastopili so člani klubov Ilirije, Primorja, Sokola, GAK in Maribora. Radi slabega vremena sicer ni bilo mnogo občinstva,
zato pa je bila športna vrednost včerajšnjih tekem bolj izdatna. Postavljena sta bila dva nova slovenska rekorda, in sicer na 400 in 1500 m prosto, seniorji.
Rezultati so bili naslednji:
400 m prosto senjorjl: 1. Jesih Jule (Ilirija) 5:50:08 (boljši od slovenskega rekorda), 2. Hardlieb .Maraton) 7:04:02, 3. Vezjak (Maraton) 7:06:02.
200 m prsno dame: 1. Roza Karner (Ra-Pid) 1:53.
100 m prsno senjorjl: 1. Jandel (Maraton) 1:18:07; istočasno je tudi plavala štafeta 2x50: Rostaher in Šauli, oba Maraton, v času 1:19:2.
1500 m prosto: 1. Jesih (Ilirija) 24:07:03 za 29 sek. boljši od dosedanjega slovenskega rekorda: 2. Vezjak (Marat.) 29:22; 3. Hardlieb (Maraton) 29:52:08.
50 m prosto juniorji: 1. Šavli (Maraton) 36; 2. Rostaher (Maraton) 42:03; 3. Brun-čko (Sokol) 43:02.
Waterpolo med Maratonom, pojačenim z Jesihom od Ilirije, proti kombiniranemu moštvu ostalih tekmujočih klubov 5:1 za Maraton. Sodil je g. Šef.
Dopoldne so bili tudi propagandni skoki s stolpa 10 m in z deske 3 m, ki so jih predvajali v lepem stilu Huber in Jandel od Maratona, Kukovec od Primorja in Bran-čko od Sokola.
GradjanskhISSK Maribor 5:2 (2:1).
ISSK Maribor je v soboto odigral svojo najtežjo tekmo v tekmovanju za državno prvenstvo, in sicer v Zagrebu proti Grad-janskemu. Mariborčani so čisto po nepotrebnem tekmo izgubili, in sicer radi nekvalificiranega obnašanja igralca Najžer-ja. Čudno se nam sploh zdi, da je vodstvo ISSK Maribora postavilo tega igralca, ko so vendar na razpolago boljše moči. Takšni eksperimenti se še nikdar niso obnesli in škoda je le, da je ISSK Maribor dober vtis, ki ga je zapustil pri prvi tekmi v Zagrebu, zaradi enega igralca pokvaril.
ISSK Maribor:Slovenski teniški klub Ptuj 16:2.
Na krasnih teniških igriščih ISSK Maribora so bile včeraj ves dan tekme med »Mariborom« in Slovenskim teniškim klubom iz Ptuja. Rezultati so bili naslednji:
Posamezniki: Novšak (Maribor :Megli-čeva (Ptuj) 6:0, 4:6, 6:0, Hribar (M.):Me-glič (P) 6:0, 6:0, Mandil (M.):dr. Muhič (P.) 6:1, 6:3, Gašperin (M.) .-Boris Gorup (P.) 2:6, 6:1, 6:2, Voglar (M.).-Borfs Gorup (P.) 7:5, 6:1, Wiplinger (M.):Zdenko Gorup (P) 5:7, 6:2, 6:2, Mastek (M.): Megličeva (P.) 6:3, 6:2, Mešiček (M.):
Zdenko Gorup (P.) 6:3, 6:2, inž. Černigoj (At.):dr. Muhič (P.) 6:4, 6:3, Mešiček (M.) :Tobijas (P.) 3:6, 8:10, Mandil (M.) Jeglič (P.) 6:2, 6:2, Voglar (M.):Meglič (Pl 6:3, 6:4.
Igre v dvoje: Mastek-Wiplinger:Me-glič-Gorjup Zdenko 6:2, 6:2, inž. Černl-goj-Mastek : dr. Muhič - Gorup Zdenke 5:7, 6:4, 6:4, Mandil-Mešiček:Gorup-Me-glič 3:6, 5:7, Hribar-Gasperin : Meglič-Boris Gorup 6:8, 6:4, 7:5, Novšak-Voglar* Meglič Tobias 2:6, 6:2, 6:4.
Organizacija in vodstvo sta bila v rokah vrlih mariborskih propagatorjev teniškega športa gg. Šepca, Gillyja in Ba> biča.
Table tenis.
Radi izostanka Ljubljančanov medmestna tekme Ljubljana:Maribor včeraj ni bilo. Namesto medmestne tekme je pa bil na verandi »Uniona« propagandni turnir* katerega so se udeležili najboljši mariborski igralci z Denesom iz Ljubljane kot gostom. V singlu je zmagal Denes nad Gerziničem po težki in napeti borbi z 21:19, 18:21, 21:15. Tretje mesto je zasedel Girgon, četrto Vodeb in peto Jančič Igra teh petih igralcev je bila precej izenačena. Rutina prvih treh pa je vendar odločila za placement. Lepo zmago je dosegla gdč. Nada Gerinič, ki je porazila g. Lorberja v finale 21:13, 21:8. V igrah v dvoje sta zmagala Denes in Vodeb nad Girgonom in Gerziničem s 21:14, 22:20.
SK Železničar, nogometni odsek.
Radi prihodnjih tekem bo jutri ob 17.30 na igrišču strogo obvezen trening prvega in rezervnega moštva. Načelnik.
»Glej, gospod doktor nosi večinoma je obleke!«
* ? ? ?«
»Toda pred menoj!«
Ante Novak;
Podlistek
Velecenjeni gospod urednik!
Včeraj sem — kakor vedno — sedel v kavarni in razmišljal o vseh mogočih stvareh. Želodec in moje razpoloženje sta hlepela po črni kavi, da sem jo navsezadnje res naročil. Nesreča pa je hotela, da sem bil »suh«. Toda prav nerad ostanem v kavarnah dolžan. Problem plačevanja sem po velikem duševnem naporu razrešil takole: Pri prvem natakarju (ki mi je stregel) sem si izposodil štiri dinarje, da sem lahko »obru« (oprostite, to je mednarodni titulus glavnega natakarja) plačal svojo kavo. Pri drugem natakarju pa sem si izposodil dinar — za napitnino prvemu. Tako sem se za prvo silo oddahnil.
K meni je prav ta čas prisedel mlad mož, tako sijočega obraza, da sem precej zaslutil, da je pri denarju.
»Kaj se držiš tako klavrno?« me je Vprašal.
»Suša me tare!« sem mu pojasnil s slabo prikritim upanjem.
»Ali ti smem pomagati iz zadrege?« je vprašal uslužno (pomislite, tudi take ljudi najdeš še na svetu), in mi je diskretno ponudil stotak.
»Kdaj pa moram vrniti?«
»Bo že! Saj je to malenkost zate! Na-Oišeš podlistek in zadeva je v redu!«
Gospod urednik, brez zamere, ampak ta človek res ni normalen. Tak optimizem, dandanes, to je naravnost nezaslišano!
»Ali misliš, da je to zares tako enostavno?«
»Brez dvoma! — Zate, ki znaš!«
»Pa se motiš! Ni tako lahko — najmanj Pa zame, ki za časniško literaturo aknam niti namenja, niti sposobnosti.«
»Smešno! Če znaš sploh pisati, znaš tudi to! Če ti ne leži — se pač malo potrudiš. Nekaj denarja ti le dajo!«
Pa mi je potem pravil, kako naj podlistek napišem, in mi navsezadnje ukazal:
»Tako! Zdaj grem k drugi mizi! Čez uro se povrnem in ti mi predložiš podlistek!« In preden sem utegnil ugovarjati, je odšel. — Tako me je ta zlodej le ukanil! Vzel sem papir, vgrižnil v ustnico in v svinčnik ter napisal.
Nasedel sem...
Jaz sem najnesrečnejši človek na svetu. In sicer zato, ker se zmirom vmešu-jem v stvari, ki se me prav nič ne tičejo.
Tako sem bil zadnjič predstavljen ljubki, pravzaprav preljubki devojki.
»O, saj vas že dolgo poznam!« je dejalo to preljubko dekle.
»Kako to?«
»No — tako pač!« je dejala hudomušno (pa je le nekoliko zardela...).
»Kako? — Tako?«
»Veste, precej sem že čula o vas, pa tudi čitala sem tu pa tam kaj vašega — od tod vas poznam.« Oddahnila se je. (Sele sedaj razumem, zakaj...)
V pogovoru, ki je temu sledil, sem jo dodobra spoznal: bila je, in je pravzaprav še sedaj, prav ljubko dekle. Zares, brez pretiravanja, ravno to, kar dandanes tako težko najdeš.
In tedaj je nenadoma dejala: »Poročila se bom kmalu!«
»Z Viktorjem?« (Viktor je bil namreč njen fant...)
»Ah ne! Z inženirjem Maksimilijanom Klaverničem!«
»S tem?«
»Zakaj pa ne?«
»O, gospodična Milica, nikar sc n* no-roStte!« *
»Pa hočetfrf«
»Toda vendar ne že sedaj?«
»Pač! Morda zveni nekoliko čudno, če rečem: ker hočem biti preskrbljena! Pa je le tako! Nočem se mučiti! Hočem imeti moža, ki bo skrbel zame!«
»Pa prav tega ste si morali izbrati?« (Nisem mogel doumeti, kako si je mogla takega ... takega... izbrati za moža.)
»Zakaj ne? Prvi mi je stavil resno ponudbo — in meni se je godilo dobro ob njegovi strani.«
»Hm. In Viktor?«
»Tega imam prav rada! Toda on še študira. Bogve, kako dolgo bo to še trajalo. In če si do takrat ne premisli?... In potem: čakati ne maram nanj...«
»Toda, morali bi počakati, gospodična! Viktor je dostojen fant, ostal vam bo zvest, poročil vas bo...«
»Ničesar mi ni obljubil!«
»Obljubi lahko še zmirom!«
»Tega ne bo nikoli!«
»Pa bo!«
»Kako pa vi to veste?«
»Saj ga vendar poznam. In jaz bi tudi tako ravnal na njegovem mestu!«
»Res?«
»Seveda!«
»Dobro! Potem pa vi obljubite zanj!«
»Saj vendar ne morem za Viktorja obljubiti!«
»Obljubite! Če Viktor potem svoje obljube ne drži, jo držite vi!«
»Dobro! Obljubljam! Saj menda poznam Viktorja!«
Smeje sem ji segel v roko in obljubil.
Tedaj pa mi je padla okgli vratu in me poljubila. »Ti me boš poročil!«
Branil sem se. »Milica, nikar! Kaj bo Viktor dejal?«
»Naj reče, kar hoče!« In zopet me je poljubila.
In preden sem se otresel svojega strahu, mi je zašepetala v uho: »Z Viktorjem ; sem že zdavnaj končala, ker je grdo rav-Inal z menoj. To z inžeuarjem Klaverni-
čem pa sem si izmislila — da bi te malo potegnila... Toda tebe, tebe bom poročila! Že dolgo mislim na to!«
In me je poljubljala — in jaz sem se hočeš nočeš moral braniti z istim orožjem.
Toda sedaj, ko sem sam! Strašnol Jaz se naj poročim — Bog se me usmili — jaz se naj poročim...
To se pravi, da sem osel! (Oče zmirom pravi: »Vsak moški, ki se poroči, je osel!« — in mora že vedeti...) Toda pravzaprav sem bil že prej osel — kaj se pa umešavam v ljubezenske zadeve svojih soljudi...
Toda hvala Bogu: take obljube ne vežejo (dandanes pa celo ne)...
In končno: morda bom pa hotel biti osel! Milica je res ljubko, o. prav ljubko dekle...
Po uri se je mladi mož zopet vrnil.
Prečital je in me potrepljal po rami; »Fajn! Dobro si sledil mojim naukom. In če so uredniki še take pošasti — to bo vsak sprejel!«
»Sprejel! Mene je pa sram samega sebe. — Toda, človek, zakaj si mi tako prigovarjal, da napišem takle podlistek?«
»Hudiča! Vedeti moram, kako naložim svoj denar!«
Pa sva se še predobro razumela. Tu je vse bussines — kupčija. Za izpremem-bo sem enkrat vzel svet takšen, kakršen je.
Vse to Vam, gospod urednik, pišem* da Vam pojasnim, kako je do tega podlistka prišlo.
Upam, da ga sprejmete, in mi kmalu nakažete moj honorar — ker bi silno rad vrnil del svojega dolga.
In da bo honorar nekaj par več:
beležim z odličnim spoštovanjem, pa
brez zamere
Ante Novak, Študent.
Pošast
Stran \
Mariborski »VE ČER NI K« Jutra
VOHUNI
te tajnih arhivov.
Kolikor se je dalo ugotoviti, je pri izbruhu sovražnosti pravkar študirala italijanske obalne utrdbe. Z ozirom na dvomljivo ponašanje tretjega zaveznika trozveze je bil to zelo potreben ukrep. Kasneje je najbrže šla v Pariz, kjer so potem francoski agenti bili presenečeni nad drznimi in naglimi potovanji neke vohunke. Tam pa ni dolgo ostala, in je zelo verjetno, da je potem odšla v Belgijo, kajti to deželo je še najbolje poznala, la.
Kasneje je nekaj časa delovala pri pro-tišpijonaži v Berlinu, kfer je razkrinkala razne francoske vohune, med njimi tudi dva častnika, katerima je v zmešnjavi prvih tednov vojne uspelo dobiti službo pri nemškem poročevalskem uradu.
Mem tem je polkovnik Nicolai trdo delal, da bi popravil škodo, ki Je nastala z aretacijo nemških vohunov v Angliji, Franciji in Belgiji. Annemariia je bila precej udeležena pri podrobnem delu reorganizacije, vendar je stalno prosila, naj jo pošljejo s kako misijo v inozemstvo. V tem času je pričela uživati mamila, kokain in morfij.
Napravila je tudi nekaj napak. Lody in še nekateri drugi nesrečni vohuni, katere je angleška policija naglo odkrila, so bili njeni učenci. Kasneje pa je sama odšla v Anglijo in ji je uspelo ustvariti tam četo domačih vohunov.
Večkrat se je mudila tudi v Parizu, kjer je bila njena navzočnost, neobhodno potrebna. Tu je Nemčija imela za vodjo poročevalskega ifrada zelo sposobnega moža, nekega starejšega Francoza, ki je vohunil pod krinko trgovca z avtomobili. Zdi se, da je nekaj časa'dobro delal, toda izgube njegove domovine na bojišču so napravile tudi njegovemu delu konec; nekega dne je v svoje največje začudenje bil poklican k vojakom, nakar je izvršil samomor.
Mile. Docteur je za nekaj časa zavzela njegovo mesto, toda v izbiri svojih agentov, ni imela vedno srečne roke. Neki Grk se je dal podkupiti, da jo izda za neko veliko vsoto. Njegovo nakano pa je izvedela od nekega narednika, ki je bil pri francoski protišpijonaži in ki se je smatral za njenega 'zaročenca. Hitro je obiskala Grka in mu rekla, da so njegovi delodaja'ci pripravljeni dati mu veliko vsoto denarja, če jim napravi neko posebno uslugo. Potem je dogovorila sestanek z njim in.nekim možem, ki naj bi mu pri tej priliki izročil denar; predala
mu je tudi neko pismo, ki naj bi mu služilo kot legitimacija. Potem pa je francoski policiji anonimno sporočila, da je do-tično Grk nemški vohun, in da ga lahko prihodnji večer ob sedmi uri aretirajo v Docteur. Grka so aretirali; Pri njem so našli tudi pismo, katero mu je bila dala. neki kavarni, kjer se bo sestal z Mile. Besedilo je bilo zelo skrbno sestavljeno, tako da ni moglo izdati njene identitete; Grk pa je. bil z njim popolnoma kompromitiran. Ko je povedal, -kdo mu je izroči. pismo, mu tega niso verjeli. Grka so potem ustrelili.
Mile. Docteur je napravila kaj kratek proces z ljudmi, ki so se pokazali, slabotne ali izdajalske. Zgodba o usodi Holandca von Kaarbecka bo najbrže resnična. Bil je njen učenec, dal pa se je zapeljati, da jer v. pijanosti govoril o svojem pravem poklicu. Francoska policija pa ga še ni hotela aretirati, ker je upala, da bo lahko odkrila tudi njegove pajdaše; toda kljub vsej pazljivosti ga je nekega dne našla umorjenega v neki samotni ulici Monmartra. Nož, ki ga je imel zasajenega v hrbtu, je imel napis neke nemške tvrdke iz Solingena. Zopet je Mile. Docteur za vedno zaprla usta nevrednemu. agentu, preden jo je mogel izdati.
Mogoče je, da je sama izvršila tisti smrtni sunek, ker je bil? v tistem času
bržkone v Parizu. Vsekakor je ta primer v zvezi s prejšnjim pokazal, da je bila v izberi svojih agentov najbrže premalo da-lekovidna, kajti iz degeneriranega pijanca kot je bil von Kaarbeck se ne da nikdar napraviti dobrega vohuna.
Prav tako pa lahko sklepamo, da je bila o njegovi popolni nesposobnosti prepričana in da ga je uporabila samo za vabo, da bi tako prikrila delovanje nekega drugega agenta, ki je istočasno delal na istem kraju; Sicer moramo priznati, da bi jo bil lahko izdal, toda to nevarnost je lahko prevzela nase, kajti smrt bi ji bila samo dobrodošla rešitev.
Mjle. Docteur je opravila za nemško fronto mnogo koristnega dela. Neprecenljive vrednosti je bilo njeno delo, kadar je šlo za razkrinkanje francoskih agentov. Prišla je na sled celemu omrežju vohunov, ki so v letu 1915 delali vzdolž vse nemške fronte. Toda nemška policija jih je pustila na miru vse do januarja 1916. leta. Malo pred napadom na Verdun pa je v enem dnevu aretirala šestdeset vohunov. Posledica tega je bila ta, da je prišel napad na Verdun popolnoma nepričakovano in da so tako Nemci zavzeli trdnjavi Douaumont in Vaux. Bil je to zelo težek udarec za francoski tajni urad, in skozi več mesecev je bilo zasedeno ozemlje Francije očiščeno vohunstva.
Ljub a v no in zakonsko življenje
Malgašev
OBIČAJI NA MADAGASKARJU.
Malgaši, meščanci Papuancev in Malaj-cev, ki tvorijo veliko večino prebivalcev velikega francoskega otoka Madagaskar ja sredi indijskega oceana, ne ljubijo strastno in sebično, kakor večinoma južni narodi. Njihova ijubezeu je bolj posvetno prijateljstvo brez duševnjh in srčnih bolečin. Malgašu je žena samo ena izmed žensk. On ljubi vse. Od ene gre k drugi, kakor se nihajoča bilka dotakne mnogih drugih. Življenje mu je podobno plesuj kjer se menjajo plesalci. To se zrcali tudi iz malgaške narodne pesmi. Za Romea in Julijo na Madagaskarju skoraj ne bi bilo prostora. Nilhova poezija Je pa vendar lepa. Primer:	,
Lepa je deklica Jabvel6, kakor banana je njeno telo.
Vtrgal sem jo kar tako med potjo. Ko sva na severu’ skupaj bila, z isto sva žlico tam jedla oba, legla na ista pregrajena tla.
Skupaj sva šla na zelene gorč skupaj v potoku sva kopala se.
Misli pa le — so različne bilč ...
Kakršni so moški, take so ženske. Mlade deklice imajo pred poroko številne ljubimce. Radodarno, vendar ne zastonj, delijo svojo ljubezen. Kadar se poroče, imajo že vse portno izkušenj. Nedolžnost na Madagaskarju nima cene. Izjema so baje samo Antajmori, ki žive ob vzhodni obali na severu. Njihov zakon ni zgrajen na zvestobi zakoncev, ampak na ljubezni do otrok, mnogih otrok. Porod je mnogo večji dogodek kakor pa poroka. Čimveč nezakonskih otrok prinese nevesta v zakon, tembolj je cenjena. Preden se pa dva poročita, preizkusita temeljito, če spadata skupaj. Zakon ni večen. Besede večnost Malgaši ne poznajo. Važen je le da«
gaskarja lepih pregovorov, rekov, jezi-našnji dan, jutrišnji je brez pomena, Jutri pridejo morda drugi možje, druge že-ne. .
Zakonci, ki se ne počutijo srečne, se hitro in lahko ločijo. Mož repe preprosto: »Ne dam ti več denarja!« — in zakon je razvezan. Zena se vrne k staršem. Svatbe niso izredna posebnost, so pa pestre. Svatje plešejo, pojejo, smejejo se in zabavajo. Včasih po več dni.. Zanimivo pa je sploh, da Malgaši tudi nimajo izrazitih narodnih običajev. Njihova fantazija je majhna, oblikovna sila slaba; manjkajo jim demonične in religiozne predstave. Umetno obrt poznajo samo Merinci (Ho-va) na visoki planoti Imerini, pa še te so' se naučili večinoma od tujcev.
Zelo mnogo pa imajo prebivalci Mada-
kovnih fraz in oblik. Pesniško in muzikalično ljudstvo so. Njihova glasba je prijetna, a le na prostem, v zaprtih prostorih ne. Zelo radi se zabavajo in porabijo za to veliko časa. Govorijo, pripovedujejo, klepečejo vedno in povsod. Porodi so veselice. V pokrajini Bezanozano, ki meji rna Betsimisarako, govore starši snubcu nekako takole:
»Svoje hčere ne moremo zadrževati. Mladenka lahko zapifštl'svoj dom kadar in kakor hoče. Snubitev jahko sprejme ali odkloni. Ce pa jo sprejme in se poroči, potem je mož ne'sme tepsti z metlo ali palico. To ne bi bilp v skladu z običaji ■pradedov. Ne sme pa je tudi brcati, ker bi to lahko škodovalo njenemu zdravju. In naposled ji, to se razume, tudi zob ne sme izbiti. Če z njo ni zadovoljen, naj io rajši nazaj pošlje, toda celo in zdravo!«
Tako je ljubavno in zakonsko življenje Malgašev, ogromne večine madagaskar-skega prebivalstva, ki je sicer sprejelo že davno krščansko vero.
.	
	fli
	• • v :	/;	
Ameriška skrb za lepoto
Ameriške ženske silno visoko cenijo svojo lepoto in žrtvujejo vse, da si jo o-hranijo. Pa tudi njihovi možje so s tem zadovoljni, in pravi Američan, ne trene niti z očesom, če mora plačati nekaj tisoč dolarjev, ki jih je potrošila njegova žena za ohranitev lepote. Pa ne samo doma, tudi drugod si skušajo Američanke ustvariti tako okolico, da pride njihova lepota čimbolj do izraza. Svetloba v prostorih, kjer se kreta Američanka, ne sme biti premočna. Biti mora omiljena z raznimi zavesami. Američanka nikdar ne obeduje in tudi ne večerja pri polni dnevni svetlobi. Najbolj ljubi električno luč, ki daje l.cu posebno barvo. Tudi v restavracijah oe mara dnevne svetlobe. Na mizi stoje svetiljke s širokimi rdečkastimi senčniki, ki dajejo posebno rdečkasto svetlobo. Zato pa Američanke niso posebno zadovoljne s solnčno svetlobo v evropskih hotelih, kjer se vidi vsaka guba na licu. Prav tako imajo tudi v ameriških gledališčih le medlo luč. Američanka hoče imeti za svojo lepoto povsod primeren okvir. Vse to pa velja seveda za premožnejše, reve se tudi v Ameriki ne boje zdravega solnca.
Potegavščine.
»Poznam moža, ki ima tako tenek čut za vreme, da ti na minuto napove, kdaj bo deževalo.«
»To ni nič. Jaz sem poznal moža, ki je znal tako oponašati petelinovi glas, da je solnce vzšlo!«
Kupujte svoje po-trebičine pri naših inserentih I
Nova trlstanovanjska biša v bližini Maribora ceneno na prodaj. Naslov, pove uprava Usta. 2243	Jos. Tichy i Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stapovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega. b laga po konkurenčni ceni. 1603
Kupim takoj dobro ohranjen otroški, voziček. Ponudbe na: Pekarna, Sv. Rupert v Slov. gor. 2258	
Kolo popolnoma novo, Se nevoženo prodam za Din 1.100. Tattenbachova ul. 1.1. 2263	
	Sobo in črkoslikanie, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«. 3
Novo zidana HlSa na prodaj, Pobrežje, Lovska ul. 12.	
Veliko izbiro
notDihkovcekov
po najniž|ih cenah nudi
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ulica 49	Telefon	2358
. .	La»tnik	in vodja _
kirurg dr. Mirko Černič
Najmodernejše urejen za operacije, zdravilni epa-reti: višinsko solnce, dia'ermija, tonizator, žarnica .Hala' Entarodeaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli)
Cene zmerne I	sa
"Veternik"!
Naročnikom in čitateljem „Večernika" priporočamo te-le mariborske tvrdke, naše inserente
..Elite
specialna modna trgovina za gospode
Maribor, Gosposka ulica 34
Vrt Diamonla :
cvetličarna
Gosposka ul., vrt Koroščeva 21
Sluga Ivan
prevoznik
Maribor, Tržaška cesta
Blatnik Vilko
trgovina s čevlji
Maribor, Gosposka ulica št. 1
wmm&~
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajate'ia in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
STANKO DETELA V, Maribora,