I» K O L E T ARKC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROII-ETAREC Glasilo Jiig»Nl«»vaii»b«' Norial¡wiírne Lwt.v in Prosveine Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU NO 1740 M mmm«m aattir. 0M 4. 1091. •« u. «M»« « «»»«•••. !«.. .»«• (M M* «I C«M»M» «t CHICAGO, ILL. 15. JANUARJA (January 15), 1941 PublUhed Weekly at 2301 8. LawndaltHva. LETO—VOL. XXXVI. Strah bogatašev pred delavsko stranko v Angliji AMERIŠKI PLUTOKRACIJI HITLER LJUBŠI, KOT PA ZMAGA VELIKE BRITANIJE. — ČEMU POMAGATI SOCIALIZMU, SE ZGRA2AJ0 "APIZARJI"? — MOČ PROPAGANDE PREDSEDNIKOV OSEBNI POSLANEC V ANGLIJI Proti podpiranju Anglije v ena hoče je mednarodni socia-njeni sedanji vojni vodi naj-ilizem, zapopaden v ideji sode-večjo opozicijo James S. Kem , lovanja dežele z deželo, v »kup-per, predsednik ameriške tr-.no dobro, ne pa "socializem", govske komore. On in mnogi drugi ameriški bogataši so namrei vprašujejo, kaj bi imeli od angleške zmage. Nočejo delavske vlade kakršnega gradi Hitler. Cerkve razumejo položaj Cerkve v Angliji so se že sprijaznile z resnico, da bo po vojni, ako Anglija v nji zmaga, te pred kakim pol letom jih odmevalo v gospodarskih zaje ostrašil bivši ameriški posla- devah delavstvo, pa so same na nik v Londonu, Joseph P. Ken- svojG roko proglasile načelo, nedy. Po prepričanju je Kennedy fanatičen kleiikalec in re-akcionar. Bogastva si je nagrabil največ na borzi. Ko je bil poslan za poslanika v Anglijo, ni bilo se vojne. Na krmilu je da mora biti bodoča družba u-rejena tako, kot uii delavska stranka. Le toriji v Angliji, komunisti in Hitlerjevi agenti tega ne priznajo in rujejo v prid naci- NAČRTI V ZBORNICAH ZA KONTROLO NAD UNIJAMI Nov pakt Nemčije z Rusijo ni povzročil presenečenja Vlede v Berlinu je mislila, de bo njen novi pakt z Rusijo, ki je bil podpisen od zastopnikov obeh dežel 10. januarja, povzročil v avetu veliko sen-zecijo. Pa ga je zatemnel RooeevcUov dramatični neatop pred zveznim kongreoom. Nove pogodba med Nemčijo in Ruaijo določa, da bo alednja pošiljala v tretji rajk več žita, PREDLOGI V LEGISLATURAH, KI IMAJO ZA CIU "OČISTITI" UNIJE RAKETIRSTVA. — WM, GREEN BRANI PRAVICO DELAVCEV DO STAVKANJA. — RESEN POLOŽAJ ZAHTEVA, DA SE CIO IN AFL ODLOČITA ZA SKUPNOST Ameriške unije, bodisi CIO » ne. Odborniki se puste plačati kot AFL, ki so nekaj let v času krize mahoma napredovale, so sedaj zgolj v defenzivi. Zakonske predloge, ki se v kongresu in v legislaturah posameznih držav pripravljajo proti njim, so tako elastične, da lahko v ugodnem .položaju postanejo po aristokratsko, vrh tega si ku-pujejo na stroške unije avte, za delo, ki ga imajo sami vrtiti, pa najemajo druge — seveda na stroške unij. Nobena tajnost ni, da preži-mu je v Floridi vsako sezono stotine unijskih odbornikov in bila torijska stranka, delavska jev\( pa v opoziciji. V Zed. državah delujejo v Ko je nastala vojna, je mora-; enafc naiTien zavedni nacijski la angleška vlada, hočeš nočeš, iskati sodelovanja z delavsko stranko in'ga je dobila pod pogojem, da se delavci ne bodo sam zM\nif izvršeni variše uvenl, da ako hočejo vz-|na(J armad tatvine in pre. trajati v vojni, jim je sodelova- , . d ih nje delavce stranke v vladi in j Giljotina ima več pos!a tudi v borbi neobhodno potrebno. |y Franciji Dne 8< januarja je 1 bila v nji po 52 letih obglavlje DOGOUKOV DOMA IX PO Predsednik Roo.eeelt i« želi osebno poučili o diplomatu nik. go.podar ... ... . • , .. , . .kih in političnih tokik v Angliji. K.r ne more t jo ^m, j« po.UI * Evropo I Vec tnduatrieln.h produk- •voje«« osjega uupn.k. Harryja Hopkin»«. Vidito «a na gornji »liki, ko »o tov. Dalje pogodbe določa IZ-v newyorškcm rmJotolucu poslovijo od druiiao. Odpelial ap jo s ameriškim meno prebivalstva V Baltiških letalom Yankee Clipper na Portugalsko in od tam v London. Hopkins jo bil JeieJ^, Namreč izaelitev Nem-nrei tajnik troorskeia oddelka ameriike vlado. . ... •• n proj tajnia---- ■ -- crv v tretji rejh, Rusija pa jim pleča imovino, ki jo puste za šefe 3 j. Imenovana je poaebne komisija obeh dežel «a določitev točne meje med baltiškimi deželami. ki so aedaj pod Ruaijo, in Nemčijo ter med Poljako, ki | je pod Hitlerjem, in onim de-Unije avtnih delavcev CIO ; *otrudnikl Calla, Podpiranju lom bivie Poljake, ki ga je vze-iina mnogokje boje s tistimi Anglije Thcmas več ne naspro- Rusija. x Kompanijami, ki se bodisi no- tuje, toda odpora naj bo samoj Pakt, ki je veljaven do avgu- /odbe, take vr te, da .^e z'njo ne za- DCina.a v tretn ram vec z,ta nevarne^e samo njihovim tra- trošij° ,den\r * n<*nih ^ I! v tretji rajn vec žita,, V* „jihnemu lih in i*raln»cah k<)t da 80 nafte, aurovin in iml, v iame- UiC|Jani» IUUI IIJ,m c,,,u| vr^ii hn«-nt»ii no pa bo Nemčije pošiljala Ru- obstoju. Boj proti raketirjem Ena izmed pretvez boja proti unijam je kampanja mnogih politikov, državnih pravnikov in časopisja, da se jih očisti ra-ketirstva. V boju proti raketirjem v unijah je prizadeta zgolj AFL, največ v Chicagu, New večji bogataši. Izhod možen brez zakonov Unije se iz tega ' položaja — kolikor je prizadetih — lahko izmotajo brez zakonov, pod pogojem, da se -začne članstvo brigati zanje, ne jim samo plačevati, in da imajo pri tem pomoč in zaščito narodne ekse- čejo ravnati v smislu pogodbe ali pa se unijo branijo priznati, pletemo v vojno, je njegovo sta prihodnje leto, ob enem določa, da ae bo zadeve med obe- Družbe pri tem zlorabljajo vla-j priporočilo. Meseca aprila lan-; me deželema vzajemno reaeva-jin |okajnih unijskih odborov, dna nafočila, češ. da jim -unija I sko leto je S P. na svoji kon- lo in odnosa je med njima pa pričakovati je ^ kjer s svojimi špetiri ovira produk- venciji s posebno resolocijo ob- gojilo v duhu aodelovanja. . "dobre slu- cijo v korist narodne obrambe", sodila vsako pomoč za vezni- He,-i)ica je, da je ravnateljem kom, Thomas jo h odločno bra- j n j u: P Workers b samo za pro- nil. Tall je urejevlan v duhu do ! Jilted Mine WOrKCfS tičnega sklepa, ki je uradno še v veljavi. / Komuniati v Angliji,so imeli "! prešlo nedeljo v Londonu Mljud ournal dol priznanje našemu koledarju V januarski izdaji v naslovu označene revije je pohvalno o- Večanje vpliva laboritov Od kraja so dobili laboriti v vladi le par mest, v znak, da je Anglija v vojni s Hitlerjem motna. Toda delavska stranka se s tem ni zadovoljila. Bolj in bolj je zahtevala ne samo dolžnosti v vojni pač pa odgovorne portfelje v vladi. Churchill — praktičen politik — jih ji je dal. Stari toriji so mislili, da! če že mora tako biti, dobro, naj bo — čc3, saj nam niso nevar na prva ženska. Obdolžena je prizadetih drufcb i it, ne pa za patriotizem in narodno obrambo. Unija avtnih delavcev je pripravljena delovati in je ponudila družbam celo svoj tehnično zasnovan na črt za pospešenje obrambne industrije. Predstavniki kompa- "nenrakfičen"pri'tem so!Pred berlinsko - moskovskim j teden je naročila še en izvod mislili samo na dobiček. ' ?*kt»m v demokracijo; koledarja za svoj arhiv. * in mir, in prej v slicni ligi proti----v- Franciji je ostalo po nem- Ušizmu. Kot je ob čaj, so imeli u-rrnnn Tknmn« vinHiu kupaciji še mnogo politi«."- v dvorani ra 1 "J Churchillovem kabinetu pokazali, da mislijo resno in so se dela v svojih podi^jih tudi resno lotili, so se stari toriji ustrašili, in bi napravili zmedo, ako jih ne bi znal držati na «zdi Churchill. V*a Anglija pa je v tem procesu spoznala, da ne-glede kako se vojna konča, njen stari ekonomski sistem je doigral. S tratenje "z narodnim aoclalizmom" Eden izmed delavskih ministrov je bil nedavno delegiran zoni je šlo na morsko dno 12,-000 vreč pošte, ki je bila poslana iz newyorškega pristanišča v Anglijo, in 9,239 vreč pošte, ki je bila naslovljena na Irsko, Iceland, Malto in Faraonske otok& Mnogo pošte pa je v Anglijo in druge kraje srečno dospelo. mier Largo CabuUir ». Poleg «ocialistov-beguncev Ima francoska vlada po J , policijskim nadzorstvom ali pa zapiti tudi francoske socialistične "odite-Ije, med njimi Leona B uma. Se veliko hujše pa se godi beguncem in domačim social» tom v okupirani Franciji, ki je pod nemško komando s sedečem v Parizu. Norman Thomaa piše v Callu o pred ,rHinikovi poslanici zveznemu kongresu (z ozirom na pomoč Angliji); jako previdno in stvarno, ne pa toliko drugi . . van radi nepoštenih dejanj, ne se vodstvom zljubi m v večini t sme biti odbornik ali uradnik slučajev niti članstvu ne sporo-j H . — ■ — > - ---- - . - iun« jn f»»» iiw.v |-i • v...»—p- J v.. ''L. ] UIIIJC. jem pro ?ramu zahtevajo mir University Round Table, v ka-l kako trošijo njihov denar. | >jedržavljane se r.e sme voli- nadzorstvi m vlad« v Vichy-: ^rnment of the People, for the man Thomas, v nedeljo 19. ja- ju, ali pa zaprti. Med te- Pecple, by the People". V svo- nuarja pa nastopi v Chicago mi je tuJi l)i an ki pre- .NHP^HHRR wtf/ftk^^^-------- BI |fjl . brez reparacij, brez odškodnin terem bo zaeno z drugimi raz- trdi oblast, in je v marši- t- y 0(^\y0re aH 8e jih uposlevati in osvojevanja '; reprezenta- pravljal o določenem predmetu tivno ljudsko vlado: prijatelj-i 0(i i :30 do 2. čikaški čas, ali ob stvo Anglije z Rusijo; svob>do 2:S0 do 3. vzhodni čas. za Indijo, fcboljiavanjd živi j en- - skei?a standarda in slične stva- -rL,, nrtmrty:nfl ri, ki jih pristaši svobodne člo- Ameriško Domovina veške družbe lahko mirne vesti se huduje popišejo. Narcbe s tem ljud- Ameriška Domovina v Cleve-.«kim kongresom je bilo le to, )apdu v par člankih ostro kriti-da izpodkopava moralo za od- Proieurčevega urednika por proti Nemčiji v Angliji, ' zaradi njegovega komentiranja je Hitlerju indirektna podpora. ^hodH ki 8e je vršil v spomin Kajti naj angleški komunisti j pokojftemu dr. Korošcu in de-njihovi sopotniki še tako delu-|lomg pft bn "manjfestacija za (Nadaljevanje na 4. strani.) osvoboditev Slovencev". čem v pravem. Na primer, res |y uradih unij# je. ia mnoge unije ne dajejo toči».h finančnih poročil o dohodkih, |»osebno še o izdatkih V odbore unij in v urade se (Nadaljevanje na 5. strani.) Sovjetska Unija in Japonska na ameriškem trgu Od pričeti» sedanje vojne v bomb.»., K.jti te potrebščine gl«vTi. odjem.lk. «meritko, potrebičin, ki jih nujno r.br cd vl«de~tedel»ti nairt /.a g».; Evropi p. do konc. let« 1940 j. J.pcn.k. večinoma dobav- ma.ti Nemčija. Sedaj ji je do- Toda vlada ZadU dr« J J „podar.ko preuretfbo Anglije I j. i«voxila Sovjetak. Unij. ia 1 ja a v tej d.ieli VO, preko Atlant.ka .aprt. £ ^P"^« ^"''uL bU,o ko bo voina koriana z vidika ¡Zed. driav 108.855,900 funtov lavo« bakra in drugih vojnih ,i je dobila Japonako sa po- pogojem, da bo poM.no o , M ved aj d a bo 0 na z mag a I a vrafiniran... bakra. Predvojno potrebičin v Ruaijo je. o.iro- «redovalko. - £ J - «JJ „ji. Naravno, da načrt, na kale- ga j. tu prav malo kupovala. V m. bo u.tavljen, ker .mejnika .k. .rme men.^ da bo J.pon- Prednc, p. ,. ^ J ^ rern dela Bevin. ne more biti J.pon.ko g. je bilo «voieneg. vl.d. .m.tr. d. Rumj. kupu, ..tom». ,alo«. v Vl.d^o- o dol, wjno vari torijem bodici v Angliji v iatem č..u 225,065,811 fun- je to bl.go n.jveč .. Nemč.jo. .teku m *> poal.l. pr^io ..bir- tat. . o..«em '" P^ ^ ^ ali v Zed ¡njenih državah. I tov, torej nekaj več kot je zna- Poiilja ji i, Vl.divo.toka po .k« iele.nice Nemčiji. pHpr.vlj.- Kajti njegova preuredba eko- *«l n.kup v Ruaijo. lavo« b.- ieleani«. Ako je Ru.ij. I.hko prM,,ednik Roo^velt želi od PcgrJtm K . . ,TI ----1 ------- bre« n. njegovi atr.ni. Le pod tem jem j. Anglij. prip n. odnehati a blokado proti lil/irskega reda pomeni zaton kra na Japonako je amenika '«hajala pred to vojno ore. ktn „ poobl.,tilo a. hon-IV" T.T sedanjega »iatema. V Zed, dr-1 vl.d. uaUvil. i. koncem m.nu- «menikeg. b.kr., doc.m Nem- tro|iranje ilvoz. devetih v.i- jD.nij. ,e je n. to obn.il. v «arah KO viled tega bnataii j lega leta. v Ruaijo pa bo u.tav c.ja rnoula, je naravno, da nih koyjn {n municij.kih po- Ar..nt;' kj„ ^ j« pogodil, «vpili, "mar naj mi financira-1 Ijen ali vaj omejen letoa. Ja- ker g. Nemc.j. tu v.led .ngle- ,p|oh s tem bi dobi| ^^¿o ton pienic. in a. mo ustanovitev 'narodnega »o- pcn.ki je u.t.vljen rad. njene rke blok.de ne more vec ku- mo< vedal! poiilj.nje te- 350 ooo loo drugih ilrtt. Ar- < ializma v Angliji?" vejne n. Kifj.kem m ^ bolj pov.il, dob,I- v. po.redov.l- ^ mp|(.rij.u v k.terokoli de- bi jS „« up.„je. Seveda vedo. da če bi angle- v.led poo.trenih odnoi.j.v ko Ru.ijo, d. g. kupuje a.njo. ¡¡¿"r ^^ hi dobile '¿"¿¿¿^ ¡^»a mogoč. xka delavska »tranka hotela u- med njo in Z«l. drimmi. En.k .lucj j. aan.manj. . .. a pr o vcnti 'naredni aocializem' pot v Nemčijo, .u-n ,„„„,„ , se Vendar pa, .ko pride med to J.pon.ke za ameri.ko mul. ne bi borila zoper Hitlerja, ne- deielo in J.pon.ko do vojne, .e Do t. vojne je ni v Zed dri.- V.led blok.de je aelojr .t.- irn mu rvsv munuln Ir rti mil HA 1 bo slednja vojarala t pomočjo rah nikoli kupovala, ««daj pa tkah tudi Španija. V £•a bil |«1 termina fovarnar drUve Wi»c»n»in, sta v prednjih vrstah borb« proti podpiranju Anglija v njuni vojni • Hitlerjem. Oba poudarjata, da sta na-tprotna naciamu, toda Zad. driavo »a naj drsa proč, pa naj"Anflija ¡»»d« is konflikt« tako ali tako, kor to ni briga Zad. driav, pravila Robert in Philip Roo»evolta sta v njunih govorih oba silovito kritisirala in ga Joliita, da koča Zed. driave upreči sa resifev angleškega imperija, namesto d« bi »e brigal sa tukajšnjo probleme. Pristaši Rooseveltove vnanja politike, ki so v veliki večini, pa ta dva brata in druge njim stične dolše, da so "«pisarji", ki sa vodoma ali nevedoma prisadevojo pomagati f»»umu v smago in s tem spravljajo prav tako vedoma ali nevedoma tudi Zed. drsava v nevarnost. (Gornja slika obeh bratov je bila sneta pred 10. lati.) Urednik Cankarjevega Glasnika V onih dneh je imela sociali-' stična stranka v unijah mogo-j ino oporo. v u.kih de,etih dr-, q fiptftf^ družinskem koledarju V december s ki številki Can- razmere nenavadno bogata in lcarjevega Glasnika je Etbin I nam obljubuje se lep razvoj. Kristan napisal o letošnjem A- j Koledar je s tem pridobil, ob-meriikem d rutinskem koledarju enem pa je prispeval, da se je tako zgodilo. In če ne varajo znamenja — na primer v Mladinskem listu — imamo še talente v popku, iz katerih se u-tegne razviti nekoliko lepega cvetja. V leposlovnem delu najdemo žavah so bili predsedniki unij-; skih zvez (state federation of labor) socialisti. Stotine glavnih in lokalnih odbornikov unij je bilo v socialistični stranki. Lokalne ' podružnice unij, na primer lokali UMW, so podpirale na£e gibanje finančno, z naročanjem socialističnih časopisov in z agitacijo. / Pod okriljem socialistične stranke je bilo ona leta več "dobrih služb" kot pa jih je imela na primer socialdemokratska stranka v Franc-Jože-fovi Avstriji. Imeli smo v svojih rokah par sto velikih in malih občin, med njimi nekaj velikih mest. lllno-go tiskam, par sto angleških časopisov in revij, še več listov v drugih jezikih, zadruge, zastopstva v legialaturah in v mestnih odborih in še marsikaj. In kakor v Evropi, je tudi tukajšnje naše gibanje nudilo isto — namreč borbo za izbolj-šavanje živijenskih razmer delovnega ljudstva. . Vzrokov, da je to nekdaj sijajno ameriško socialistično gibanje zlezlo na ničlo, je mnogo. Vsakemu, ki je bil v njemu, ali je še v njemu, so znani. Nismo si pa edini, kdo je sedaj kriv, da je padlo na najnižjo točko v svoji zgodovini in da se celo v prodii volilni kampanji ni moglo pognati naprej nego je znova nazadovalo. Socialistična stranka v Zed. državah je že imela za svoj impuimu u« spevki Mef| ^..... uiad celo nadstropje, za kate- K* ne bo treba sramovati, gna- . Q Math Petrovicha VAme. rega je plačevala okrog šest ti-1 urednike v obup. Danes naj- rim fraternalizem," Franka soč dolarjev najemnine na leto, | demo v nJem toliko imen, da se «Evropa v znamenju in v istem poslopju pol nadstro-« ^oraj čudimo, odkod se je vze- nacijsk<; «vastike," Antona Gar- sledeče: To ni ocena koledarja, ki je pravkar izšel, temveč le kratek pregled, kateremu bo' pozneje še kaj sledilo. Nas urednik namreč ne zna take knjige kar v enem dnevu pogoltniti, am- . _ vnti kazala — pak hoče posamezne dele pre-i ... citati. premisliti in pifužiti. „Dekle preden izreče svoje mnenje o fovajtok: iz miado8t. njih. Koledar obsega 224 strani ra T Fnmk in na njih 14 plovnih spi-( dem pesmi, osem zgodo- Novak. .MrUunr. Jože Kranjcr vinskih črtic, pet potopisnih ..Matr. .jontoz: "Njen člankov, dolgo vn*to ilustracij |jubj kvartet-; Frank s. Tau. in povrh množin« informacij, j clw. ..pom'ot€ v iMjenju"; Ne le, da je čas neusmiljen go- Katkft Zupan'iW: »Pozabi"; L. spodar, ampak človek, ki hoče Kraigher: "Razočaranje"; Jan-čitati a užitkom, nerad meša ko z . . v slučajih onemoglosti za tklo, V boleznih, v brezposelnosti, v nezgodah In ha starost. 2. Navajati naše delavce v zanimanje ti unije iti jih usposabljati za aktivnoeti t njih. 3. Propagirati načelo solidarnosti na delavskem politic :em, industrialnem in zadružnem polju. 4. Delovati za enotno unijsko gibanje na temelju organiziranja delavcev po industrijah namesto po poklicih tn strokah, v kolikor in kjer je to praktično in izvedljivo. 5. Pomagati k graditvi SKUPNE politične stranke delavcev in farmarjev, ki bi se borila za njihove koristi, za ohranitev civilnih svoboščin in jih utrjevala ob enem. in ki bi se izrekla, da je njen smoter zgraditev nove družbe s temeljem demokratičnega socializma. 6. Podpirati mednarodno delavstvo vsepevsod v njegovih naporih in borbah proti fašizmu in totalitarnim režimom vseh vrst, in proti reakciji v demokratičnih deželah. - 7. Boriti se proti diktaturam, negle-de na njihove označbe, ako so trajne narave in je v njih naglašanje demokracije le slepilo. 8. Sodelovati s socialistično stranko Zedinjenih držav in z drugimi sorodnimi organizacijami na polju samostojne de-lavske-farmarske politične akcije v prid zahtev in programa, ki vodi v sistem demokratične kolektivne uredbe. 9. Glede veljavnosti sodelovanja odločuje skupni zbor JSZ, ali pa članstvo s splošnim glasovanjem. 10. Pomagati v propagiranju zadružništva dclavcev in farmarjev. i 11. V volilnih bojih pomagati socialistični stranki in drugim sorodnim organizacijam v kampanji za njihove kandidate in za program, zapopaden v prej označenih določbah. 12. Pomagati k obnovitvi interna-cicnale demokratičnega socialističnega de'av»tva ni mu po svojih močeh nuditi pomoč kjerkoli je pogaženo ali zatirano. » * NAŠE 02JE NALOGE 13. Jačanje že obstoječih klubov JSZ in ustanavljanje novih, kjer jih še ni. Dalje: 14. za boj proti nazadnjaštvu in političnemu šarlatanstvu, pa naj se pojavlja v kakršnikoli obliki; in: a) proti zavajalccm, ki slepomišijo pad masko bodisi radikalizma ali lažnega patriotizma. b) za sodelovanje naših članov v podpornih organizacijah v prid njihovih splošnih koristi in resničnega bratstva; c) negovanje prosvetnih aktivnosti pod pokroviteljstvom Prosvetne matice; d) širiti kolikor največ mogoče naše glasilo Proletarca, Ameriški družinski koledar, Majski Glas ter knjige in druge liste, ki služijo delovnema ljudstvu; e) vzgajati našo mladino za konstruktivno delavsko gibanje v smislu socialističnih načel; f) ščititi tujerodne delavce pred šika-nami histeričnega patriotizma in pred krivičnimi zakoni. g) služiti ljudskim interesom v vseh drugih ozirih kolikor je v naši moči. Kdor je za ta program, ga vabimo, da pristopi v JSZ, ako še ni v nji. Članarina v klubih je 25c in 30c na mesec, za brezposelne pa po 5c na mesec. Kjer klubov ni. pristopite direktno. Članarina je $1 na leto. *.Za nadaljna pojasnila pišite na J. S. Z., 2301 S. Lavvndale Ave., Chicago, lil. ^•ja okrajna organizacija v Chicagu. Že samo v tema ura doma je bilo nad 80 "služb". Bili so časi,-ko smo imeli prvomajska slavja, ogromne udeležbe na piknikih in v volilnih sodrugi stvarno dokazovali, d|l|kamPanjah shode tako dobro obiskane, kot kapitalistčine je nespametno, ako nekateri tako vztrajno mečejo očitke na nas ,dočim pred dejstvi miže ali |)a jih čelo taje. Napačno je trditi, da je bila lo toliko duševnih delavcev, ko dena "Kaj smo priseljenci dali slišimo neprenehoma tarnanje, I Amtrikr in Fred A Vidra "V da izmiramo in turobno napo Gettisburghu in Waahin«tonu.M vedovanje, da nas v par letih Joáko Qven pa ^ em) stranke. Vsakdo, ki ni zaslepljen, ali fanatičen pomočnik onih, ki so krivi te stagnacije, ve, da so to JSZ kdaj "smatrana za akade- dejstva. In tudi oni. ki jih taje, mijo job-seekerjev", ali "za JeBtvo, po kateri se spleza do raznih pozicij". Je pa dejstvo, da je marsikdo JSŽ. zapustil zato, ker je "splezal" v kako slUŽblco, v kateri se je moral hrfniti, da ni socialist. Morda jih dopisnik nekaj takih pozna ... Krivično je trditi, da je kdo med nami socialist zato, ker hoče " s tem samemu sebi koristiti." Pravilno pa bi bilo, če bi zapisal, da je pustil ta ali oni klub prav radi tega, ker se je bal, da bo to njegovemu delu aH službi škodovalo . <. Oziroma ga spravljalo v nevarnost, da jo izgubi. Da, bili so časi, ko je socialistični znak "vlekeP' in tudi kaj pdmenil. Toda ne samo na kon* vencijah SNPJ, nego takrat v unijah UMW, 1LGW, WFM, ACW, v mednarodni zvezi strojnikov itd. ali zakrivajo, vedo prav tako dobro, da je nekdo temu stanju kriv, in da ta nekdo nismo tisti socialisti, ki smo delali za gibanje v vsakem vremenu in v vsakem slučaju In bomo to svojo dolžnost vrftili v bodoče. Frank Zeidler o stanju socialistični strank« Frank Zeidler ja tajnik S. P. v VVisconsinu. Ce kdo, je on, ki njeno stanje dobro pozna. Ker je bil v par dopisih v Pro-aveti narejen vtis, da se gre za obrambo stranke proti nam, ki jj po mnenju takih kritikov skušamo škodovati, je bilo potrebno položaj S. P. v VVisconsinu pojasniti kakršen je v resnici in to ne z našega vidika, nego kakor ga je opisal njen tajnik. Njegova izvajanja so na 5. strani v tej številki. sploh več ne bo. Največje zado ačenje daje delo, kakršno je ta koledar, tietim, ki so orali ledino in vidijo, da gre seme v klasje. Iz majhnih začetkov se je razvilo nekaj velikega in lepega, na kar so slovenski delavci po pravici lahko ponosni in kar jim kaže, da smemo še vedno govoriti o življenju in še ni čas za pogrebno jadikova-n je. 2e lani se je koledar bolj kot kdaj prej približal temu. kar izreka njegovo ime. To je seveda največ pripisati razmeram v starem kraju, ki so ovirale »z razumljivih razlogov sodelova- Prireditev Svobode V nje ondotnih pisateljev. I^tos: Detroitu za SND najdemo sicer nekoliko več imen iz stare domovine v tej antologiji, toda ameriški *o-trudniki so zastopani v takem številu, da je množina ameriških slovenskih prhroevateljev črtico o svojem potovanju po Mehiki. Ze ta pregled kaže bogatijo, kakršno najdete v kakšnem a-meriškem almanahu le, Če plačate zanj vsaj tri dolarje. Pri tem pa še nismo omenili ilustracij, ki tudi kažejo lep napredek. Spisi seveda niso vsi enake vrednosti, toda nekateri so med njimi, ki bi delali Čast vsaki zbirki in so avtorji in u-rfednik lahko ponosni nanje. Vsaj o tfrh povemo ob priliki kaj več. Detroit, Mick. — Prihodnjo soboto bo imel prireditev v korist SNI) v domovih prostorih pevski zbor Svoboda. Zbor in dom se trudita vzdr- Udeležite se te zabave v čim večjem številu. skoraj presenetljiva in ona da- žati naprednost naselbine, je koledarju njegov pravi značaj. Ce se vzame v po*tev, da imamo razen teh še nekoliko _ _______ pisateljev, katerim se to ime ne more odreči, tedaj prihajamo Jaz se izražam v svojih pis- do zaključka, da je na*a lite- mih jasno in določno, tako da rama njiva, zlasti z ozirom na ve vsakdo v prvem hipu, pri naše socialne in gospodarske čem je. — Cankar. IZ KANSASA RazpeČavanje I)ruž. koledarja je bilo letos ložje kot smo pričakovali. Zaradi zvišane cene smo bili precej skeptični, da-li bomo tudi letos dosegli uspeh. Toda imamo gotovo število stalnih odjemalcev, ki ne gledajo toliko na par grošev, kadar jim ponudiš koledar, na katere se vedno lahko zanesemo, da jim je ta knjiga dobro došla. Setn In tja je bilo pa seveda treba nekoliko bolj ponujati, prigovarjati in hvaliti, če tudi pfavi pregovor, da se dobra roba sama hvali. Toda so ne velja vselej. Po naših kansaških naselbinah smo sicer prodali malenkostno Atevilo izvodov manj kot lani, kar je bilo pričakovati, toda je še vseeno veliko bolje kot smo se nadejali. Kot druga leta tako smo si pri soc. klubu tudi letos nekako razdelili to delo. Naselbine Breezy Hill in Mulberry je prevzel sodr. P. Kumer; Gross s. John Shular; Tale sodruginja Bratkovich in Mineral Anton Potočnik. Ostale naselbine kot: Armo, Cockerill, Frontenac,| Franklin, Radley, Filler. Edison in kamp 50 sem oplete sam. človeka doleti pri tem pritiskanju "kljuk" od hiše do hišo marsikaj; ne le da te včasih doma? pes potrese za hlače, temveč še razne druge zanimivosti; pa o tem drugikrat. Naravni pojav je, da Tsako leto zmanjkaSfotovo število naših stalnih odjemalcev koledarja, ker Jih* je med letom pobra- la bela žena. In tako nastane vprašanje, kako jih nadomestiti, da obdržimo prodajo na isti višini. Oital sem, da nekateri priporočajo, naj koledar prinaša več štiva v angleškem jeziku, da tako polagoma dobimo odjemalce tudi med našo mladino. Ampak tudi to vprašanje ima več strani in se da argumentirati za in proti. Po mojem mnenju je veliko vprašanje, če ne bi koledar zaradi take spremembe, na drugi strani izgubil več na svoji priljubljenosti pri starih odjemalcih, kot pa pridobil s tistimi, ki bi ga kupili zaradi več angleškega štiva. Zanekrat še ne vidim kake resne potrebe za tako radikalno spremembo, dasi moramo priznati, da bo to vprašanje od leta do leta akutnejše in se bo| treba žnjim resno* pečati, če hočemo ohraniti naso važno publikacijo, koledar, na isti vi-šini. * Naš radikalni izdajatelj in! založnik knjižic "Blue Book" In drugih publikacij, K. Halde-man-Julitts v Girardu. Kans., lastnik tiskarne nekdanjega socialističnega lista "Appeal to Reason", tudi hoče doprinesti oombo, ker nekako toliko fcta ne. in še sto dolarjev za gaso-lin. če pa kaj preostane od te vsote, pa naj imajo potem fantje letalci za to primeren "li-kof". Tukajšnje Časopisje, ki se pri vsaki-priliki zgraža nad "brezvercem" E. Haldeman-Juliu-som, pa piše, da s tem išče le publiiitetv. Ampak eno se mu i mora priznati, da je namreč hud in dosleden nasprotnik vseh diktatorjev. A. Shular. Tole mi ne gre v gla vo ? 1 j «voj delež za poraz diktatorji__ jev. Tukajšnje časopisje je po-j ročalo, da je pisal angleškemu premierju Churchillu, da naj v | njegovem imenu in na njegr>Ve StroUke pošlje dobrega letalca z najmanj pol tone težko bombo, t označbo "pozdrav od E. H.-J. in jo vrže na Bechtesgar- 1 ' den, kadar se bo Hitler nahajal Cemu se ljudje najrajše jete tum. Pravi, da je pripravljen I ne titte, ki jim niso njihov« ne-plačati tisoč dolarjev ik tako i jevolje prav nič krivi? M»M»MM»MM -kot se spodobi. Kočij ne mani- odklonili prijaviti •« merodajni oblasti sa registriranj« v prid ob*e«n. to-ka, konj je pa toliko, da bo jaik« službe. Ve« j« onih. ki »o »e registrirali > protestom. New Leader vsak vesel, ako se ga usmilim."1 rr*vt> da »o tisti. ki m registriranj« demonstrativno odklonili, vočinoma se- Ciian si» ip nasmehn i Veči- in ob enem člani ali pa simpatMarji Tko.aser« »troje v S. P. Lljail se je nasmenn.l. V eci- KampaIlio^ ^I^aov sluibov.nja v armadi vod« YPSL. V* njenih vodil- noma se je bil potikal Mahne nk ¿Unov j. d«lo dru|im .m.rnice S posebnimi tejavami, ki so bil« rnspo- zadaj nekje okroig prateža, in slan« v pismih in par pa objavljenih v Callu. Na vrh« jo skupin* somišlje- Dne 6. januarja 1941 m m pričele volitve v odbor JSZ in Trajale bodo do vitevšega 10. februarja. Tajnike prosimo, da naj izid glasovanja sporoča takoj po omenjenem datumu. Potrudite se tudi, da dobe glasovnice vsi ¿lani in članica, namreč tudi oni, ki se seje v tem mesecu ne bi ude-'•»rili. Varno jo le, da kadar glasovnice odsotnim razpošljete, da jih dobe VSI, z navodilom, da naj jih vrnejo takoj čim jih izpolnijo. Kandidati so: Eksekutiva, člani iz čikaškega okrožja. - (Glasujte ne več kot za «pet kandidatov) ARTACH ALICE DRASLER JOSEPH GODINA FILIP TURPIN KRISTINA VIQER FRED A. ZAITZ FRANK hneta ni bilo nikjer. Zdaj se pa i ¡¡tt9^???^ bi,° £ TT . * hoteli registrirati, obsojenih na Mto dni sapora. Ako s« upošteva, da je balo hoče v kočiji peljati domov, bi- ^„¿»nih registraciji kakih 1« milijonov fantov in moi, j« to malonko«tna cer ni napačna njegova misel, tpu«icijal Naravno, da to ne pomeni, kot da so registrirane! aa vojno, kajti naj se le pelje, si misli Cijan, ▼»•kdo raji« sivi v miru kot v ognju na bojiščih. tudi on bi se peljal, če bi se imel kam "Kako pa ti misliš. Cijan, nič ¿j^j ne rečeš?" ga vpraša Ponikvar. vjj0 "Do včeraj si bil še zgovoren in živahen, .danes pa se mi zdiš kar nekam klavrn. Ne boj se, tovariš, nič več ne bo hudega. naprej. Krdelce je prestopilo | je okrog njegovih podrtin pa most pa prijazno pozdra- j opazil polno neznanih stano-kakor se spodobi, ako pri- ivalcev. Presunllo ga je in je de nekdo k sosedu. Fantje so sicer odzdravili, a vprašujoče gledali tujce. Kaj hočejo tu? No, nič nočejo, samo zaradi re zbežal proč, kajti tisti neznani stanovalci so spali smrtno spanje . . . Zdaj jih ni več. Nikjer ni Ži- S sovražnikom se še pobotamo lU ^ pri5|i Hm red g0 fantje ^ duAe pai nekaj je vendar zaradi meje, potem pa juhe! že ^^ napravili, in sicer vzo- tu: lesenjača! Kdo neki bi jo — veselo domov! če se pa za slovo še enkrat spopademo, no, I ne stori nič, saj zato smo tu.", "Kdo bi se bal spopada. Še mar mi ni," reče Cijan. "Ako smo vzdržali do dans, bomo pa še jutri — in do Božiča ali do Velike noči, če bo treba." "Tako je," pritrdi Mahne. mo pa odjemali umikajočim sej jan. "Kaj čem o tem govoriti krdelom vse, kar je imelo kaj vrednosti. — "Orožje dol! Tu je zdaj nova, jugoslovanska država, in nihče ne sme skoz njo z orožjem v roki !'*- Tako so zapovedovali prihajajočim četam. in te so, kajpak iznenade-ne, polagale orožje. Naglo so delali fantje; ena, dve, tri — in krdelo je bilo razoroženo, pa zbogom! Moralo je oditi in napraviti prostor drugemu, saj so se trume vrstile kakor na vež-bališču. Ob goriškem mostu, ki vodi preko Soče, je bila glavna straža, kajti tega mostu se ni moglo izogniti nobeno krdelo. In vsi so imeli polne roke dela. Nekateri so odvažali pratežne vozove v kraj, drugi razkladali in nakladali živež, tretji znaša li na kupe bojno opremo, četrti odkazovali smer odhajajočim ren red. utegnil postaviti tu? Cijan sto* Se je pa nabralo prihajačev Pi in zagleda v nji borno ognji-več in več, in v nekaj dneh soi*č*. nekaj živrl in orodja. Srce bili že v veliki premoči. Potem mu zatriplje: ognjišče, sladko so se pa kar na kratko pome- upanje, štiriletno koprnenje! nili: hvala fantom, ker so zbra- Ter gleda in posluša: udarci li tako velike vojne zaloge; kopač in neko govorjenje, ka- zdaj pa lahko gredo, in sicer li? Gre.in pogleda v bližnjo do-ia*u je, pritrui xn«iimr., f ^^ ^^ j|h , ]inico< pri priči SC mu zarosijo rotem pa na Konje m veseli; ln fantje so morali opr- oči. Oče — mati — sestra! Us-lov' tati svoje oprtnike — in zbo-! mil jeni Bog. življenje se vrača, gom Gorica! Polk je nastopil življenje, življenje! Glej, kako tedaj pot proti Ljubljani. giblje šest rok, kako koplje! Cijan se je poslovil od vojnih Na sredi dolinice so leseni kri-tovarišev pa žalosten gledal za tLstih neznanih stanovalcev, njimi. Tudi Ponikvar ni jezdil na konju, kakor je nameraval, in Mahne se ni peljal v kočiji, mov "Hm, domov, pomišlja Ci- rajši vaju poslušam, ko imata tako lepe nakane." Fantom se je mudilo. Kako krdelo se je obotavljalo in ni hotelo položiti orožja: "No, pa zbogom, kar izvolite lepo na- prej, vas bodo že v Ljubljani 'temveč oba sta z drugimi vred obrali." Potem je prišel če*ki k *vrno brodila po cestnem polk, vesel in vriskajoč. "Žive- *>latu* li Cehi! Živela češka republi-; Cijan je stopal po cesti proti ka! Naj bi odložili orožje? Mirnu, od tam je pa krenil na "Ne, braje, vzemite si kolikor kraško višino. Nič ni bil posko-vam drago. Srečno pot naj vam čen njegov korak; pot iz vojne Bog da in srečno državo!" mu je prav tako bridka kakor Dnevi so potekali in polago-! J* bila pred štirimi leti pot v ma je ginila neizmerna sila av- j vojno. Morda še bolj. Takrat je stro-ogrske armade. Njeno vre- imel kljub teži časa še nekaj lo je končno usahnilo in ceste mladih upov, danes pa se mu so se »praznile. Potem so se pa zdi, da je vse pokopano. Da, prikazala bela banderca. Mir,1 vojna ni nič dala, samo jemala mir, izmučeni zemlji! Krdelce je in podirala, konjenikov, znanilcev miru, se Prišedši na kraško višino, se je ustavilo onkraj mostu. Fan- je Cijan bridko nasmehnil. Tu tje so se zganili, narednik je pa Je torej njegova zemlja, razo-krdelom, peti seganjali konje,; brž odredil, naj se most razže-1 r»na in do golega pokončana, ki so motovilili. po cestah, ter ne. te poprej je pripravil v ta l*«. tu so neizbrisni sledovi voj- spravljali v kraj klavno živino.' namen zaboj razstreliva pod da se ne bi razgubila ali morda mostom; treba prižgati samo celo poginila v cestnem blatu, t še vžigalno vrvico —■ in most ne, besne in dolgotrajne, ki so se zajedli v zemljo in dušo. Paziti moraš, kako stopaš, da se ki so za večno ostali tu... Poleg križev pa kopljejo roke, grebejo kamenje, rahljajo tu izmučeno zemljo, da jim bo dala novega kruha . . . Da, kruha iščejo, za novimi upi grebejo te koačene, osirotele roke ... Fant gleda, obraz se mu jasni in novo moč začuti v sebi. "Oče, mati, Nuša!" zavpije in zdrvi nizdol, kakor otrok, kadar hiti materi v naročje. "Andrej!" kriknejo vsi trije j in se vržejo sinu v objem. Joj, kako srečno snidenje!) Po vsem brezupu in trpljenju j dero po licih solze sreče, na razvalini domačije se iskri v očeh novo upanje. Saj ne morejo niti do besede. Kaj bi jih izpraševal Andrej, kako je bilo oktobra v Ljubljani. Star je bil 86 let. Zadel ga je mrtvoud 15. | oktobra in po sedmih dneh trpljenja za zmerom zatisnil svoje blage oči. Sestra nam piše, kako si je želel, da bi še ozdravel in živel, toda bolezen je bila jačja kakor njegova volja. Naš pokojni oče je imel zelo trnjevo pot že iz mladosti. Oditi je moral v svet, dasi je bil doma z najboljše domačije ali grunta, v vasi Koprivnik na Gorenjskem. Mater je izgubil zelo zgodaj, na njeno mesto pa je prišla mačeha. Vse je šlo po-1 tem rakovo pot. Pokojni oče si je dobil nato delo na vodni žagi, kjer si je služil kruh, končno pa si ustanovil svoj dom v Savi pri Žireh, kjer je vzgojil svojo družino. Od tu so ga pregnali Italijani, dasi je bil tu njegov dom okrog 50 let. Taka je usoda, ki udarja po ljudeh. Ko smo prejeli poročilo, da je preminul, je nam bilo hudo, dasi počitek zasluži. Blag mu spofrin. V Ameriki zapušča dva sina (Jakoba in Franka) in pred šestimi Jeti umrlo hčer Mary (poročeno Olivani), osem vnukov, trinajst vnukinj, pet nečakov in tri nečakinje, v domovini pa dve hčeri (Franči&ko, poročeno Trček, in Urško, poročena Žvan), dalje tri vnuke, štiri pravnuke, štiri pravnukinje ter sestri Jerco in Marjano. Frank Ambrosich. Pasja natura po- če siromak dobrohotno svari — kriva ali ne: uporno zakriči, besni da strah! A če veljak ji kaj veli — kriva ali ne: v bègunském taborišču:' bere Je tleh' molči in liže jim na licih vso bedo neskonč- Strelci Cijan, Ponikvar in j bo razklan na dvoje. Preden pa ne zlomi korak ali da ne zade- Mahne so skladali puške ob cesti. Slednja dva sta se venomer razgovarjala, * Cijan pa ju je verno poslušal in bil kar nekam se je to zgodilo, je prišlo od vodstva povelje, da se to ne sme zgoditi, temveč se morajo glasniki miru neovirano pustiti Januarska prodaja svetilk neš v nerazgnane granate, ki leže pod nogami kakor potuh- nega časa. In kaj bi vpraševali oni njega! Živahen mladenič je odhajal z doma, zdaj je pa kakor postaran mož. No, hudo je minilo, samo da še toplo srce bije in so roke zdrave.. Dvignili si bodo nov dom in nove nji- prah Katka Zupančič. njene, opasne zveri. Sicer Ci- jana taka pot ni ovirala, vajen I V€ l,reorah' l)a bo vzkhl noV je je bil bolj kot bele ceste. vendar je bil njegov korak ne- kruh za bodoči rod. In da bo ta rod močan in odporen, kakor gotov, a njegov pogled žalo-1^ <*»0Tíl* U bridka zem,ja Dokler trajajo Nekaj vacuum ¿i« '•tilcev, polic sa vloiko. gladilnl. kov in dragik predme- ( manjiih ' tov • • • Po sniftani ceni! PUBLIC SERVICE COMPANY ~ OF NORTHERN ILLINOIS Ker smo naročili veliko število svetilk pred podražitvijo, vam lahko nudimo istfe po izredno znižani ceni, vi pa boste nekaj prihranili obojestransko pri nabavi istih. r .0 Ur° *,ati rmadi rčin° Ti > kih, ki so se v njih trajno po- Poleg tega daru je še precej- r se veselijo nje- J verne Finske na Norvežko in bi , ¿nje ftevlU posameznikov, ka- rarrti, ki so odšli; tako dobila svoje prvo svobo- ___ , terih imenTa do8lej ^ ni» Princezinj. Kdor torej gornje je prizor z ene takih nesreč, ki tanije, na primer Joe Curran in Har- trdi, da smo Slovenci brez Žlah- { Eaajat letalcev je bilo ubitih v nji. tj Bridges. Že dolgo tega sta pripela tltega plemstva, je V 7rrvnti.|-svojo pamet k Stalinu. Te vrste Iju- ¡mam0 "vitezov" in dje niso toliko repreaentaati je zdručeiso z mnogimi nevarnostmi, med njimi se pri vajah pogoste do-kaka hiba v letal«, p« t rese i na tla. se je dogodila blizu San Diega, Calif. škega delavstva kot agenti ruske vna- I V6Č kakor Pa AvstrO-Ogr- nje politike. Thomas in La FolUtte ska pod rane-Jožefom. John jih prav tako nočeta za zaveznike, Jerič pa setoi ni dal še nobene- prince- üjanom v New Yorku, ki sma- kakor se branita zavezništva z ljudmi kot so Henry Ford, Ernest Weir, Tom Girdler in Col. Lindbergh. Vzlic temu, obžalovati je. da je njuna politika slična njihovi, čeprav vsled drugačnih namenov." ga "žlahtnega" plemenitaške-ga "titlna", ker ae mu pač bolj izplača, da jih drugim deli. Pri A. D. na St. Clairju še . *> «i vedno ne vedo, da pravljice, pa Tako je torej sedaj tudi Paul: če ao še tako filozofske in po- Porter, ki ima veliko zasluge. da strankin tednik Call še iz haja (tiska se v Kenoshi), po stal "war monger". zneje priznane za resnico, niso zgodovina in ne resnica. Pomote letalcev imajo tragične posledice. Po pričetku vojne med Grčijo in Italijo so Mussolinijevi letalci zamenjali jugoslovansko mesto Bitolj za grško in ga bombardirali. Ubili trajo Roosevelta za .sovražnika svoje rodne dežele, je Marcan-» tonio vSeč edino vsled grmenja j proti predsedniku in "vojnim j hujskačem". Tako ta "radikalni" mož po avoje pomaga Mus-I solinjiu in Hitlerju, dasi v slepilo oba napada, a še veliko bolj pa Anglijo. 1 Pravi, da ni med njo in Nemčijo nobene razlike. S to svojo taktiko po-1 maga samo Nemčiji, kar je v1 soglasju s paktom in v duhu| "nove linije". Ubogi radikali-zem, kaj vse taki švindlerji po- Mussolini izgublja prijatelje. Dokler je zmagoval (a klerofa-šizmom v Avstriji, v Etiopiji in v Španiji proti republiki), je j čno v tvojem imenu! bil hvaljena osebnost v vseh slovenskih klerikalnih časopisih v Ameriki. Sedaj, ko mu IKPH ... zre trda, pa ga zapuščajo in se so kak ducat ljudi in napravili Mrt^ejo iz njega, posebno mnogo materialne škode. Itali- ^ ^ janska vlada je obljubila, da ae njeni bombniki ne bodo več| Narodni Glasnik, ki je "pre-' motili". A ae vseeno motijo! kinir vse stike s '^prejšnjimi" italijanski kot nemški. Slednji lastniki in postal last istih ljudi j „¡^ Nabrala je že zlizu $3000. so vprizorili par napadov na ir-jpod novim imenorti in ob enem1 ska mesta, daai je Irska strogo še njihova privatna avojina, o-nevtralna. Jugoslavija pa Itali-1 tvarja kampanjo za tisoč novih ji in Nemčiji materialno poma-' naročnikov in v sklad za $3000 ga. A vlada v Beogradu se na | denarne podpore, čemu je tre-njune letalce nič ne zanese, po- ba privatnemu, popolnoma ne-sebno sedaj ne, ko karavane i strankarskemu listu tri tisoč nemških leta» plovejo iz Nem- podpore? Za samo nestrankar-čije Italiji na pomoč, mnogi istvo in čisto "nepriatranoaf je preko alovenakih krajev. Voja- i škoda denarja. A hrvatske rad-ško poveljstvo je po nalogu iz^nike menda komunisti lahko Beograda pred dobrim tednom 1 vlečejo za noa v vsakih okol-narocilo Ljubljančanom in Ma- ičinah in v vsakem slučaju. riborčanom, danaj gredo v za-| Kongresnik Vito Marcanto-klonisca čim zacujejo nad sabo njo j jme| je že fino zakolje nagajati Angliji. Kajti Irci, distriktu, v katerem imajo veči- vane 2Ve2e z Nemčijo, za trans-pa naj bodo še taki katoličani, no Italijani, se strogo ravna po ferjranje mehiškega olja v tre-kadar se gre za sovraštvo, so komunistični "novi liniji". Ita- pa mu je na^rt prepre- -, , ■ ------"i ■ ii ' =c ¿jia vojna. Od tedaj deluje za mir v prid Hitlerja. Bil je zelo deloven tudi v lanski predsedniški kampanji — namreč za Willkieja. in zatrjeval, da je nadaljevanje vojne kriv edino-le Roosevek. (Kajti če bi nje?a ne bilo, bi bil Hitler že zmagal in Davis pa grabil atotisočake dobička. Ampak če poslušate 'a p i za rje', vedo samo o M organu in njegovih sorodnikih, češ, £ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET mt^iXlSSSm iSki ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO borba Monranove familije.) letala kake tuje države. Coughlin, O'Brien, O'Connor in cela krdela drugih katoliških duhovnikov irskih imen se Nesavisna Hrvatska Država, ki izhaja v Pittsburghu, pravi, da je bolj narodna kot bivši hrvatski komunistični Radnički Glasnik, ki je sedaj le Narodni Glasnik. Vsled tega smatra, da je bolj vredna podpore narodnih Hrvatov kot Narodni Gla*- Najlažje delo na svetu je kritiziranje. Ako samo kritiziraš, lithko ozmerjaš vlado vsake države, vsakega posameznika in vsako organizacijo. Tako ae po-j staviš nad vae ljudi in nad ves i svet, ne da bi ti bilo treba količkaj delati za kako stvar in sprejemati dgovornosti. Kaj je s Naprejem? Morda je šel kam nazaj, da poišče svoje izgubljeno protifašistično geslo. Za sabo zapušča le neprijetne spomine. William Rhodes Davis je I mednarodni oljni špekulant; j skozi njegove roke so šle trans- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 9 2(1.17 Ko. Lawndale itvcnnr { Chicago, Illinois Naročnina «a Zdruiene drfave (i«ven Chicaga) In Kanado $6.00 na letoi $3.00 s« pol leta; $1.80 sa éetrt letat aa Chicago in Cicero $7.SO «a celo letot $3.75 sa pol lata; sa ImmmiIv« $9.00. Naslov zo list in tajništvo je: I s Bogdan Philoff, ki ima v sedanjih nevarnih dneh službo premierja bolgarske kraljevine, je bil pozvan na Dunaj. Seveda le zaradi, "zdravja". Philoff je namreč bolan na želodcu, na Dunaju pa ao zdravniki (oziroma bili ao do nacijske invazije), ki so veAčaki. v takih in v drugir boleznih. Toda Bogdan Philoff se je % Dunaja vrnil bolj bolan kot je bil predno je šel tja. Nemčija vztraja, naj postane Bolgarija njena provinca, kot je sedaj Rumunija ali fehoslovaška, ali Madžar-aka, a Bolgari pa d stranke, ker ni dobra—oziroma večkrat povdar-jamo, da je sploh ni. Na drugi strani bi se po mojem mogel zavedati, da je tudi on eden tistih, ki jo hoče graditi, oziroma na vseh nas delavcih je ležeče, da se zgradi močno aoc. stranko. Kakšne so možnosti v teh časih in razmerah, je pa drugo \ prašanje. če Zaitz alf Pogorelec pravita v izdaji Proletarca z dne 2. okt., "najUoljše je, da se Ben Parker vrne v Cleveland in prične gladiti organizacijo, ako hoče, da postane aoc. stranka v Ohiu spet stranka kakor je bila nekoč." Kar takole poveriti nalogo eni osebi se mi vidi pa že mak) preveč. Ali ga morda celo dolžiti, da je on kriv, da stranke v Ohiu sploh ni več. ► Mi. ki poznamo soc. gibanje v Ohiu vemo, kako amo se a «kupnimi močmi trudili stranko oživeti, in najemali spoaobne organizatorje, pa se nam po Ruthenbergovem razkolu ni več posrečilo. In ravno zato, ker je bila soc. stranka v Ohiu že pri lično močna, ao zastopniki kapitalističnih strank v državni iegislatu-ri sprejeli drastični volilni zakon, s katerim ae je hotelo preprečiti manjšinskim strankam postaviti avoje kandidate: Zaitz nadalje pravi, kadar bo atranka res stranka, ji sedanji volilni zakoni ne morejo dosti škodovati. (On menda ne misli na "direcf action".) Gotovo je, da more socialistična «tranka napredovati le a politično akcijo. £ Ako delavsko gibanje ene ali druge vrate nima ničesar nuditi svojim članom, ne bo uspelo. Takih idealistov, ki se iz ljubezni in nesebično žrtvujejo za svoje ideale, je zelo malo. Te skušnje imamo tudi ml Slovenci v JSZ, katero se je avoj čas in morda tudi še sedaj ?matra* lo za akademijo "job-aeeker-jev" in nje klube za lestve, po katerih se rpleza do rarcnlh pozicij pri naših javnih' ustanovah. Torej so socialisti 7.ato, ker si tipajo a tem samemu sebi koristiti. Ne vsi — to ne trdim — povsod so izjeme. Ampak v mojem dolgoletnem opazovanju me je to popolnoma prepri- čalo. Je že dolgo od tega zborovali srno še n Birkovi hali, k<> I«' pO aeji kluba št. 27 pristopil k meni rojak, ki je postal član kluba in,me zaupno vprašal, ako bi mu mogel pomagati dobiti/delo v pivovarni. Kajti čul je, da so v nji sami aocaliati, in da dobe delo tam edino le ao-cialiftla. Odgovoril s sem < mu: "Prijatelj, tega vpliva pa aocia-liati v tej deželi¡¿e nimanflo, da bi mogli ,komu delo preskrbeti. V tem slučaju se pa mora vsar kdo kar sam preskrbeti in potruditi kot ve in z na." Dotičnika ni bilo več med . . • M, i- Tudi se tpominjam, kako ao pristopali v klub in poravnali avojo članarino ter ai nabavili strankine enake, ki ao bili takrat v modi in šli na konvencijo SNPJ. Tiste čase je to vleklo. Sezidali amo svoje narodne domove. Tudi tam je vplivalo, če si nosil socialistični znak. In v veliko slučajih, kateri so po tej lestvi prilezli do kake pozicije, ao na socialistično gibanje kmalu pozabili. Če je bilo socialistično gibanje v evropskih deželah številčno močno, je bil temu pač vzrok v tem, da ai je priborilo vpliv in tudi kaj dalo avojemu članstvu, posebno še, ker je bilo a svobodnim unjjskim gibanjem tesno povezano in ae je absolutno zahtevalo, da si bil član organizacije, ako si hotel dobiti delo* pa naj ai je bilo v unijskih delavnicah ali v obratih, katere ao ai osvojile socialistične administracije; poleg tega enako v konsumnih društvih in bolniški blagajni (krankenkasse). Vsega tega a-meriško socialistično gibanje še ni doaeglo in če nima prilike v volilnih kampanjah nomkiirati svojih kandidatov, pa naj kdo pričakuje, da ae da to gibanje tako enostavno organizirati. V stari Avstriji je aocialisti-čno gibanje šele oživelo, ko ao ai delavci priborili splošno in enako volilno pravico. In tako je tudi tukaj najbolj važno vprašanje, kako jo vpeljati v tej deželi, proti kateri so se kapitalisti v raznih državah Unije tako zabarikadirali. Kako misli soc. stranka to doseči, mi ni znano. Najbrže po unijskem gibanju, katero bo po mojem vidiku v bodočem delavskem gibanju igralo najbolj važno vlogo. Pridobiti bo treba potom istih sposobne in zanesljive ljudi rz svojih vrat, kateri se bodo zavezali delati zakone, ki jih jim bo v svojih zakonodajnih zbornicah delavstvo narekovalo. So morda še druga pota, katera ima izvršni odbor na vidiku. Pomagati mora pač vse delavstvo. In tudi Slovenci smo en del tega gibanja, če je kritika pri našem listu še svobodna, se mi morda ne bo spet predbaci-valo, da se skrivam za Kriata-nrf ali se me celo obsodilo za su-roveža. Povedal sem s tem le dejstva in s temi bi moral urednik Proletarca tudi računati. Lahko $e marsikomu v spominu, da sem na wasViingtonski konvenciji soc. stranke aprila lansko leto glasoval z manjšino proti tisti nesrečni resoluciji, ki ae je tikala strankinega stališča s ozlrom na sedanjo vojno. Pa zaradi tega ai vaeeno ne bom nekaj pričakoval ali komu au-geriral, kar vidim, da v danih razmerah ni mogoče in da mi aocialiatično gibanje v tej deželi tudi ne , more biti tuje in da bi se domišljal, da smo le ml nezmotljivi, ali da amo z našim delom res doaegli kakšne posebne uspehe. Kar smo dosegli, so pač zgorai navedena dejstva. Ker se je med nami vse gibanje razvijalo v tej smeri, je tudi materijalno kaj nudilo svojemu članatvu. fcni ao celo več pričakovali in danes . preklinjajo marsikaj kjer so aodelovali in vložili kak dolar ali cent, ki jim ni prinesel obresti, ki so jih za avojo požrtvovalnost pričakovali. , Zatorej smo z organiziranjem tudi mi morda pri kraju. Joseph Jauch (Op. ur.— Nekaj omemb na ta izvajanja je na 2. strani.) Novi odbor "Save" Chicago, IIL—Mešan pevski zbor Sava je na avoji aeji dne 7. januarja izvolil sledeči od-bor: John Rak, predsednik; Chas. Pogorelec. pod predsednik ; Joseph Turpin, tajnik; Marya Omahen, zapisnikarica; Frank Vidmar, arhivar.—Družabni o'Jsek (Social Commit-tee) : Edward Drasler, John Rak. Mildred Simcic, Klaine I Turpin in Francaa Vider. Vaje zbora se vrše vsak torek ob H. zvečer v Centru. Sava vabi vse, ki imajo dar petja, da se pridružijo zboru. Savin~Pe-vovodja je že mnogo let Jacob Muha in zborova pianistka pa 1 Mary Muha. Prihodnji koncert Save se vrši v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. LISTNICA UREDNIŠTVA Redni prispevek Zvonko Novaka, pod naalovom "čez drn in strn", smo morali iz te številke zaradi raznega izrednega gradiva opustiti. Objavljen bo prihodnjič. Isto velja za dopise, ki smo jih prejeli prošli pondeljek. Kegljišče na Syjanu Sygan, Fa. — Društvo Bratstvo št. 6 SNPJ je znano daleč naokrog že nad tri desetletja. Ima v tej naselbini avojo dvo-ii»no. v kateri ae je vršilo že veliko različnih »priredb, in ima pikniški vrt. Kdor je prišel na Sygan, ae je gotovo oglasil v dvorani tega društva. Nedavno je otvorilo v nji novo, moderno kegljišče a štirimi alejami. S tem je po«tal naš dom še bolj popularen, kajti kegljanje je v modi in posebno pozimi ima ta šport mnogo prijateljev. Tudi dvorana bo večja, ki jo predelujemo. S temi izboljšavami je društvo Bratstvo pripomoglo avojemu lokalu apet do zanimanja. Prej ao posebno mlajši ljudje trdili, da sama dvorana in klub (pivnica) ne zadoatuje. Upoštevali amo njihove želje in se odločili za zgraditev kegljišča. S tem smo ustregli ne le mladim, nego vsem. ki jih veseli ta šport. Kadar vas pot privede v za-padno Pennsylvanijo, oglasite se tudi pri nas. Lorenc Kavčič. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje a 1. at rani.) jejo za mir in naj imajo še tako lep program, dokler ne porazijo fažizma, ga ne bodo doaegli, pač pa poatane v slučaju Hitlerjeve zmage Anglija otočje mizerije in fašiatična ob enem. Borba proti fašizmu bi morala biti za anglešKe komuniste torej'važnejša kot pa zahteve za mir, ki je mogoč za Anglijo samo na dva načina: ali da se poda Hitlerju in Mussoliniju, ali pa, da ju premaga. Tudi zahteva glede prijateljstva z Rusijo je zagonetna stvar. Nedvomno bi angleška vlada sama' rada takšno prijateljstvo, toda sedaj uživa koristi *od njega Hitler, ki ae ponaša, da je minuli teden sklenil z Rusijo Še boljšo pogodbo kot pa je bila prejšnja. Pisatelj Theodore Dreiser je "ljudskemu zboru" v Londonu dne 9. januarja iz New Yorka brzojavil. da je ameriška radikalna javnost z njim in njegovimi nameni. Izrekel je v brzo-javu željo, da bi "ljudski zbor" čimprej strmoglavil vladajoči sloj v Angliji in ga nadomestil z vlado delavcev, farmarjev in klerkov. Ostro je okrtačil angleški imperializem, ki ni storil za 600,000,000 tjudi, ki jih ima pod seboj, še nikoli nič dobrega. Theodore Dreiser je pred okrog osmimi leti priatopil v komunistično stranko in agiti-ral za Browderja. Sedaj deluje v smislu strankine "nove linije", to je proti Angliji. Delavci pa se z lepimi gesli iz nezanesljivih krogov ne puste varati, ker vedo, da če bi bili komunisti v Londonu in v New Yorku iskreni, bi zahtevali svobodo za "ljudske kongrese" tudi v Nem čiji in pa poraz fašizma, brez katerega Anglija ne more dobiti take vlade, kot jo priporoča Dreiser in J. B. S. Haldane. urednik londonskega komunističnega dnevnika Daily Worker. kateri sme v "imperialistični" Angliji svobodno izhajati ter voditi propagando proti vladi in njeni borbi z Nemčijo in italijo. Zanimivo je, da k/o-muniati v Angliji in v Zed. državah ne pošljejo v Nemčije nikomur uikake "proteatne" resolucije, ne zahtev za mir, ne za osvoboditev nemških komu-niatov. V Illinoisu ao prišli v državno vlado po osmih letih spet republikanci. Tudi v Indian! in v Missouriju ao pri zadnjih volitvah nastale spremembe v državnih uradih, toda baje "ne-1 pravilno" in z malimi večinami, pa ae sedaj bore tisti, ki so jih izgubili, z onimi, ki jih bi imeli ta mesec prevzeti. A spori te vrste se v njima peča legislatu-ra in sodišča. • - (| Bolgarija je že par mesecev ! ena izmed glavnih točk pozor-! nosti v svetovni javnoati. Nemčija trdi, da ako njena armada ukoraka v Bolgarijo na pomoč i Italiji proti Grčiji, se Bolgarija ne bo branila, ker je Rusija vladi v Berlinu aporočila. da nima nič proti. Toda sovjetska časni-aka agencija Tass javlja, da Rusija o kakem takem sporazumu ničesar ne ve. To je auro-Ijivo zato, ker se je enak proces izvrtil glede Rumunije. Nemčija je takrat rekla, da jo je zasedla z odobritvijo Rusije, j Moskva je to zanikala, a Rumunija je vzlic temu postala nemška posest ne da bi sovjet-| aka vlada kaj protestirala, pač ! pa je minuli teden podpiaala z ! Nemčijo norvo pogodbo. Tajna diplomacija ima avoje muhe. Očividno je, da ae Berlin in Mo-I akva dobro razumeta nanjo, še •celo bolj, kot so ae atari impe-1 rialističnr režimi. c ..............................................m t m, ZA LIČNE TISKOVINE V8EH VRST PO ZMERNIH CENAH\ SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSK0 TISKARNO- Printing ; ; 183ft N. HALSTED STREET* CHICAGO, ÍÍL ¡ Tel. Lincoln 4700 Moletarec se tiska pri nas ............Mini II ffill Ulli! II IM U11IHH» t« TTTÏÏTt ■ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu. ■ " Ciceru in Berwynifc ■ I Parkview Laiindry to. j * FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastni** ■ ■ Fina p» »strežba — Cene smerne — Delo jamčeno m ■ Telefoni: CANAL 7172—TltS Q " 1727-1731 W. 21 st Street 1 CHICAGO, ILL. ■ Načrti v zbornicah za kontrolo nad unijami n* (Nadaljevanji * 1. strani.) sme nameniti Je take, ki so delali najmanj tri leta v stroki svoje unije (sedaj je v uradih in v odborih unij baje stotine takih, ki ni«*o v stroki unij, katere zastopajo, Se nikdar delali, nego se urinili na vodstvo z Wm. Green ie minuli teden izjavil, ila je proti vsaki postavi, ki bi unijam prepovedale la* vt-Jv^ih"':: delajo «âttaAy. ki je l.il toliko let in-' j:« „i v celoti dovo.i. priori vrt.„j. prort JSZ. | ïu^fflun je za , « . aH ^ P0^^»"^« «««»■' ielektual.il «lasnik in tflavni U- s takimi metodami je bila uničena socialistična stran- . t franke' eden ki'je oil o dohodkih in izdatkih in nji- e, bo to udarec za delavstvo bTzaslûJ ia|c stcr,U 1 JSZ' V Cemer PV" ka,padm m° ,J°. t v gifted away) ; in edem, k je hove knjige imajo pravico pre-' ln korist za delodajalce, ki se V**™}*?*9 bl Kakšna jo stranka v Wi.con.inu? Naj to pojasni njen , bil socialist, a je pod prltUki !>tedovati posebni državni nad- bi s tem na lep način iznebili >*klJucltev • tajnik Frank Zeidler (ki je, mimogrede rečeno, brat seda- t unij imlorsiral Roosovt ita, la omiki. njim nevarnega sredstva in bi Predobro je namreč znano, r j#ga milwauikega župana in njegov politični nasprotnik.) dobi v njih zaeno podpor* tjj Unijam se prepove prispeva-« delavce potem poljubno izko- aa so komunistične izključitve y strankini "publikaciji Hammer And Tongs je s svojega di za U Folletta. ti politične kampanje/(Naj-i ribali. ; sU ar najtrših spletk. I)va blv-l .tallica sedanje stanje nekdanje strankine najsijajnejše Po •„ več so v ta namen prispevale, Ako bo deset milijonov ame- it glavna tajnika kom. stranke t postojanke, ki je «acela iti nagloma navidol po famoxni six ci, citmoKrau in mnogimi leta 1936 unije CIO za Rooae- r ikih uaiiskih delavcev na .tu že med ♦•izključenimi" m konvenciji leta 1936 v Clevelandu. takole opisal: cmlisti ^avaioveio mwyenje, <** ve 11 a, nekatere unije AFL in -trati, ni nevarnosti, da bi bili ,,daj s, jo izobčencem pridni- __ ?Lnke ^aiTlorTppT ud ; IO tudi v zadnji kampanji za' načrti, ki so predloženi protliM!» Hathaway, kije bil leta stranke. Naj se.torej n r u* HoosevelU nekaj pa tudi za ajim. sprejeti. V nasprotnem • ,„ leta oflaàan poleg Browier- Dvanajst delavskih vodite- nu ne imela kaj počet.. Op.- dra v demokratski strank., s> vSieia) • slučaju pa je možnost, da bodel ja /a glavno komunistično «ve- Ijev (večinoma v Milwaukee- Vse podérUnje je naše.) ; osvoji njen ustroj in potem z * ! njihove pridobitve zadnjih leti ¿do v Zed. državah. I ju), k j ao bili člani socialistične Naravno je, da so se v tem , gotovostjo računa na zmago Ta načrt je za illinoisko le- J .............. .. . „ Iz par depisov v Pros veti, ki jih je pisal Joe Vidmar, in Iz cigovcrov nanje, bi nepoučen čitatelj dobil vtis, kot ('i mu je glavni smoter varovanje soc. stranke v Milwau-keeju, kateri je JSZ nasprotna in nevarna, torej naj se tajše uniči JSZ. Tako smo ¿nova primoranl pisati O .tvari, ki nam je neljuba, pa se ji v interesu poštenosti in zvestobe I, . i dc socialističnega gibanja ne smemo izogniti. Naj tu poudarimo. da ko je neki dopisnik iz Milweukeeja v Proleiar-cu in t enakim besedilom v Prosveti v času zadnje kampanje metal očitke na wisconsinsko S. P. in na enega wiser i/mkega člana eksekutive S. P.. smo v tem listu poziva M, cla se naj pristaši stranke v Milwaukee ju oglasijo proti njemu. Nihče se ni odzval, pač pa so par mesecev pesne je skupno z njim udarili po uredniku Prosvete, ker j!m ni v celoti dovolil priobčiti vrtanja proti JSZ. S takimi metodami je bila uničena socialistična stranke in tedaj menda nekateri nevedoma, ali pa iz zlobe sku-tajc storiti ilto z JSZ, v cemer pa se kajpada motijo. Kakšna jo stranka v Wisconsinu? Naj to pojasni njen tajnik Frank Zeidler (ki je. mimogrede rečeno, brat seda-r jega milwauikega župana in njegov politični nasprotnik.) V strankini ¥p«blikaciji Hammer And Tongs je s svojega stališča sedanje stanje nekdanje strankine najsijajnejše postojanke, ki je začela iti nagloma navzdol po famozni konvenciji leta 1936 v Clevelandu, takole opisale vzela vod tvo La Foljettova Odbor kluba Št 27 JSZ fkupina s pomočjo svojega pre- Cleveland, O.—V odbor klu-4idža in večjih gmotnih sred- ¿t. 27 JSZ »o bili izvoljeni:, štev. Tako je kampanja PPF, j0hn Krebelj, tajnik-blagaj-namesto da bi se vršila enotno,! njk; organizatorja Ixiuis Zorko bila razbita v male kampanje;! ¡n Frank ßlarsich; tajnica med vsak kandidat je gledal zari wubili (soc:u- ¿e vgi y chicagu in v bližnji o- stema dveh strank s soc. stran-1 ^ti) barvo toliko, da se mno- ko,icif ki ^ delničarji, in vsi i«! „,1 lil.arulnAti iin\ lin i-g v 1 i L' II . ' . . ... . . . i • «... j _ (Dalje prihodnjič.) Občni zbor delničarjev Slovenskega Delavskega Centra Chicago. — Kakor je bilo že oznanjeno in oglaša no, se vrši občni zbor Slovenskega delav- i«" * ■ed.ijo 6. «priu » snd m si skega centra v soboto 25. janu- ^HICACO, ItL, CHICAGO, ILL. Slovenskega centra januarja. . marec CHICAGO. ILL. — Priredba r kc rist Prolelarca v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ. . APRIL CLEVELAND, O—Koncert "Zar- » - IV v', I V. I, IVI i"' UHIM«-«1 J »t ■»• '•»• j Ki ml liljer«lcpv nii ne rnxliku-1 člani klubi» át. 1. ki ima nad sto branijo plačati po »50 $100 ali ' "^—J- -e " d branil, napisal n!i koliko ilan- parm.irjk, (i.,Uv. v leaaracijo so raen u>m pri- ;:ilstoi, Se celo višje pristopnine. ' HiLlmV^htreh deiel^h kov I»'«" Roo":eUu in nJe«0vi .kl ^rLv^Tederacii ii -^P»" -'«vi ¿lani. ki niso imeli kluba", v tem ozlru so prizadete „olj Hitlerjem. \ \«eh treh deželah, .. po je po. socialistične ve- Na ""¡je AFL. |e predmet dnevne*» pomenka } v propaifan(,i. ki ima na- Pro^resiv« socialiHično j Manfni Prva faza te.^a boja je bila | ustanovitev Farmarske - delav- jejo. V federacijo so med tem pri< delnic in bo vsak navzoč član zastopal eno, ostale pa tajnik Koncert Save, v nedeljo ?0f aprila v dvorani SNPJ. junij CHICAGO. IU~ — Piknik r kori.l Prolelarca v nedeljo 22. junija pri Keglu v Willow Spring««. magal v propagandi Ker se te zakone, ki jih ute- j vprašanje, koliko -ča-m bosta men koristiti tretjemu rajhu. gne sprejeti kongres in posa- Husija in Nemčija v stanju de- ______ mezne legislature, lahko zlora-i ,ati ft|{Upaj# y K|avnim meMu, bi tudi proti poštenim unijam., da konfHkt; ki so v ogromni večini, ako ne .. u bodo na straži, je potrebno, da ■ med nj.ma ™ ** potrebne. upo,rel)it. prl.oi»o.U si CIO in AFL zasnujeta cbram- Nemčija ne bo čakala, da po- • # ' bo skupno, če že do združenja teče nenapadaln^pogodbe med zbiranje prispevkov v nje- med njima ne more se priti, njima. gov tiskovni »klad. i Tak«» nov kol \ovo lele! JUUJ CLEVF.LAWD, O. — Piknik klub« ..„ dnevnem redu bodo fi-li4- 27 in M Party Federation &0 v »ncUIietlčiio; nančna poročila in pa~vpra.*a-Nastala je pod pritiskom Branko, ker ni imela več di-! nje predelave poslopja. To bo ___Wisconsin Federation of La- rektne politične akcije, nehali j važno, ker je s tem v zvezi tudi «p moffel i. in njenega predsednika ter pH-topati. vprašanje stroškov, ki bi zna- Proletarcc ne bi mogel .a- ^^ ^alista pokojnega Posledica teza je bila, da so-; ¿ali nad par tisoč dolarjev Ko-hajati brez podpor. Ker »o mu ^ ^ Namen je prj. cialistična stranka ni imela več j liko, to boste čuli na seji in la- niorati progreaivm» in sociali- novega dotoka (new blood) hko sklepali po svoji najboljši stično stranko imeti skupno ru- «kcii celih pet let, razen kar je briko na glasovnici da se pre- prišlo novih članov iz \PSL; a preči v volilnih bojih pogubno ti slednji so se iz nje kmalu iz-cepljenje glasov v liberalnih in gublli, ali pa se razklali v sku socialističnih okrajih. P»ne, kakor je bila že obstoječa Pod imenom Progressive moda njihovih sporov. Druga Party Federation e je sodali- i posledica tega stanja je bila. 'io udeležiti, naj pooblasti koga j stična stranka odrekla direktni da so kandidatne liste federa- drugega, da ga bo zastopal naj otpoint električni štedilnik z umerjeno toploto iS 3 I Z m THE NEW CENTURY SAMO in Htari štedilnik Nova površinska rdi nična priprava za določevanje vročine, ki na. janur.rjo. imajo doniokiati v . Slane sa celo leto $6.00, pol lota $3.00 ) Ustanavljajte nova društva. < » Oos^t članov(ic) je treba za ) novo društvo. Naslov sa list in 41 ta tajništvo je: 26S7 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL. volitvah je izgubila vojno. Ta-! senatu tri mandate manj kot v prej-ko j ko je bila doseftena, je pre-!^m' v lbornici |iOMlancpv pn Scst . ___i Po Mevilu se dele sledečo: S kom so Bolgari? Naznanjevalni vročine. kazalec Bolgarija je bila žoga v prejšnji vojni in je enako v sedanji. Dokler sta v Evropi prevladovali Francija in Anglija, se je Bolgarija držala taktno, a pri tem vedno želela, da pride čas, ko Turčije In Grčije, v Malo Azijo. Bolgarija lil pe rada povečala in postala močnejša in bolj neodvisna obenem. Toda Nemci ne dajo ni^p-ar zastonj. Ta* ko se bo lahko maVevala nad ko so se nekateri Bolgari oslo- Rumunijo, Grčijo in Jugoslavi- i nili na Rusijo, in pri tem enako jo, ki so jo oskubile v prejšnji! spoznali, da jim tudi ta ne bo vojni. dala zaščite njim v prid. ™ , , •» i * 'i V Tako ho Bolgari decembra Ta čas je pnArl s padcem . , . . „ p .. minulo leto prišli v neprgeten rr*ncue- položaj, ko jim ni kazalo dru- Bolgarija se je oslonila *«-jgega kot da se morajo nekomu eno t Madžarsko na osiiče In, predati, niso pa se mogli zedl- dobila nazaj od Rumunije zna-, nm komu. len del Dobrudže. A rada bi Pripovedujejo, da je bolgar- vso. Od Gr<čije hoče nazaj njen Bori* ie lanskega no- del Macd thru a organisation. Jst of the U. S. Department of Agri- We have *n»n>ena€ effective demand culture. ,<■ for low interest credit; we have large "Our studies of the dicta of thou- *nd *™*inf units, but we lack the sands of American families lead us to I cohesion that marks a mature move-the conclusion that at least a third ! mt'nt' be pointed out of our families-^ million people— j killed in highway sre below the safety line. mishaps "They may not be hungry—and , . u . . i * * they may not show symptoms of pel- ! Tht> •«tomebUe, mMiU, lagra. rickets, scurvy, or other diseas- ^muxxU • toll of 84.600 lives es produced by deficiency in the diet. *940' mn increM€ ot 2'000 over But they tire easily—they lack pep 1 , .. 4U # snd energy—their digestive systems In reporting these figures, the Nasi e frequently upset—they arc suK- tlonal Council asserted that jeet to all kinds of aches and pains. I11""* of these casualties might hsve They may not be sick in bed. but prevented by proper traffic re-they are in the general condition of ^tUrn. and enforcement In proof being below par," Dr. Stietxling *t*tement * cited the fact that 44 cities ended the year without a single fatal accident 1,100,000 JOBLESS GET WORK IN YEAR The U. S. Department of Labor re- Labor Highlights of 1940 (Continued) JULY tt A campaign to stoo the granting J of government contract* to Wagner the International Brotherhood of Teamsters, Chauffeurs, Warehousemen and Helpers (AFL), President Roosevelt formally opened his campaign by promising to preserve the New Deal Conscription became a reality for language film. Katharine Hepburn gave the best female performance and John Ford was the best director of the year for his work on "The Grapes of Wrath" and "Long Voyage Home." This is the verdict of the New York OCTOBER Henry Ohl Jr., president, of the Wisconsin State Federation of Labor The Grapes of Wrath" is the best, violaters wai Intensified by the English-language film of 1940. CIO. Charles Chaplin gave the best male * Ml co-operation in the national ___ performance of the veer in "The defense program was pledged to 130.000.000 Americans a* the senate Great D?ctator , Piesident Roo^^H in a letter signed «nd house in short order approved Baker's Wife" is the best foreign- by 1« officials of the AFL, CIO and the Burke-Wadsworth bill and Pres. railroad brotherhoods. ! > 240 distinguished educators, re- ruled __ given a special award for outstanding l«*«o«w leaders write»*, professional A ,houftl|n<1 c|erjrymenf fcbor ,etd. work in the field. business pfeopl^ , Mudent« and co-operative leaders Sen Robert M La Follette Jr. in , ^ jf) h nitjonal ^ an address in Kenosha strenuously ;1 ^ Chj opposed compulsory militai-y training. r .... ... Oregon anti-labor initiative 1131. AUGUST severest law of its kind to be en- . _ , AAA acted in recent years, was outlawed A threatened strike by 7,000 mem- b tho „utc RUpremc court birL°V,h? Inte™tH>ral Association • C|0 prtlWtnt John j, LewiB nme of Machinists (AFL) at the Boeing 0||t for ^ clection of Wendell L. Aircraft plant in Seattle was averted WjUkie jn a ra(Ho Hpecc)| 0ct 25> through arbitration Picketing for a closed shop is legal An NLRB order calling upon the In California, the state supreme court Western Union Telegraph companyl y 1 Social Club Elects 1 to end »"PZZ uni?" Th* APL clin* to tradition- u All- I lO^l was upheld by the United SUtes cir- artilMin licy in thc pres. New Officers for 1941 < cult court of appeals in New York^ elcoUonf the AFL exeCutive CHICAGO.—>At its annual meeting ' .. Labor s opposition to the Burke- eounci, decided. Most AFL unions in- states. 40 CO-OP BURIAL ASS'NS REPORTED BY LABOR BUREAU At the close of 1940, there were 40 co-op burial associations in five mid-1 ^^ that' in ^Cem^r,' iy4o7non-western state«iw.th a membership of agricultural employment, exclusive of more than 30 000 according to a sur-lthe arm#d forces, reached 36,536,-vey by the U. S. Bureau of Labo. 000, over 1,100,000 greater than in Statistics. November. 1939. According to the survey, the aver- 1 age cost of complete funeral service U. S. LABOR GROUPS TO in the co-ops was $166 as compared ASSIST WORKERS OF BRITAIN with an average of $S«S for private Formation of an American Labor profit mortuaries. . Committee as a division of the Lea- The states of Minnesota and Iowa KUe for Human Rights, Freedom and lead the rest of the country in burial Democracy, to Aid British Labor, was co-operatives. In each of these states, announced by Matthew Woll, vice- federations of co-operative burial societies have been esUblished to serve as clearing houses to solve president of the A. F.^>f L. in New York recently. The League plans to appeal to all problems common to burial co-opcr- the international unions of the AFL ative« and to provide information to to organise special committees to people interested in thc organisation , work with the American Labor Com-or similar co-ops. time is ripe for central co-op Bank in u. s. "Tbe time is ripe tor a strong cooperative hankinir system in the United States,** Dr. Henry Saosxkies, former director of the Central Co-oper- mittee to Aid British Labor. The Committee plans to raise funds, collect clothing, blankets, medicaments and other goods to be distributed by British labor for the relief of its members who become victims of indiscriminate bombings and destruction by the Axis air raids. Last year. "Wuthering Heights'* received the critics awsrd, after a grueling four snd s hslf hour bsttlc to stop "Gone with the Wind." "Harvest" was voted the best foreign-language film in 1939. John Ford was voted the best director for "Stagecoach," "Vivian Liegh, the best actress for "GWTW" and James Stewart the best actor for "Mr. Smith Goes to Washington" in 1939. ♦♦ SWA NOTES ♦♦ By "A SAVAN K A" Wadsworth conscription bill was made unanimous when the AFL and railroad brotherhoods joined the CIO in denouncing the measure. The first NLRB order for back pay held at the Slovene Labor Center last Saturday, the Slovene Labor Center Social Club elected the following officers for the present year: Frank Tauchar, Pres.; John Alich. V ice-Pres.; Fra n k Sod n ik. Sec.; Jo- seph Turpin, Rec. Sec.; John Rak,, , , .... . , . Rav Bozicnik. M. Cukale, Joe Jasbetz ^tivities, was upheld by the United and Frank Zaitz, auditor*. I **»tes circuit court of appeals in After discussing at length the B<™t°n. „ , matter of enlarging the Club rooms,! Tho N«w Yo,k ordered dorsed President Roosevelt. NOVEMBER Mrs. Franklin D. Roosevelt addrcs- . . . . . . • I I , ses packed house at Town Hall pro- and jobs to workers never hired, but ( „>onsorrd by Kenosha teachers' denied employment because of union unjon Herman Seide, Milwaukee, elected the entire matter was left up to the Board of Directors with the recommendation of the Club's members that the improvement be undertaken just as soon a* finances permit. Over seventy members attended and participated not only in the dis- by the NLRB to stop violating thc Wagner act Bethlehem Steel company finally ngrccd to pay thc 62cents hourly minimum under the Walsh-Healcy act. Eighteen officials and members of cussions but also partook of the tasty ! *be State. County and Municipal Slovene dinner, a donation of Mr. and 1 Workers (CIO) were held in con-Mrs. Anton Kegle, two steady, out- tempt for refusing to surrender the standing boosters of the Club. i union " membership list to a Califoi^ _ nia legislative committee. "OLD RELIABLE" The airplane has a lot of handi- SEPTEMBER The gains of labor must not be president of the Wisconsin State Federation of tabor. Wisconsin State supreme court upholds anti-labor Peterson act State Federation of Labor plans appeal to United States supreme court tabor prdved to be the deciding factor in the election of President Roosevelt, AFL President William Green said in a post-election statement. In accordance with his promise to resign as CIO president if Willkle were defeated. John I*. Lewis stepped down at the CIO convention. Vice-President Philip Murray was elected in his place. A record membership of 4,247,* caps to overcome before it can be destroyed by war jitters. Labor day ( ^ WR}| rCp0rted at ^^ conven-a serious competitor for the "Iron rpeaksrs reiterated in all parts of the tjoT1 ^jj 0ffjceni unanimously Tforse." For four days recently, fogs ; country as millions of workers mark-hung over LaGuardia Field, nesr ed the SHth snnhrersary of the holi-New York City, snd cancellations day. poured into airplane offices so rapid- Unionization of the Ford Motor ly that it is estimated they lost $1,-1 company was accelerated as the CIO 000,000 in business. Of course, no one j and United Automobile Workers each thinks of postponing a railroad trip nave 950,000 for the drive, because of weather conditions. Before the cheering convention of re-elected. The United States circuit court of appeals in New York reversed the convictions of 11 union furriers on s tf-year-old anti-truat indictment. Minority parties were barred from | the ballot in more states than in any nrevious election, the American Civil Liberties union reported. Organised labor was largely ignored in appointment* for draft board*, averaging only 5.7 per cent throughout the nation, a Federated Press survey indicated. The first major strike in the air- Savans began the New Year in s hi^h key of enthusiasm and a lively tempo, with all our discordant notes soft-pedaled. Plans for Spring concert and festival are getting into a full \wing of rehearsals, snd with all this prevailing interest and spirit of our much enlarged chorus, we will be promising fine renditions of some of the most beautiful Slovene songs. « Thc following officer* for 1941 were elected at Sava meeting: Pres. —John Rak; Vice-president—Charles Pogorelec; Secretary—Joseph Turpin; Recording Secretary*—Marya Omahen; Custodian—Frank Vidmar. The Social Committee is composed of Edward Draslcr, John Rak, Mildred Simcie, Elaine Turpin and Frances Vider. Wfith these members filling our important offices, we will surely overcome any difficulty that may arise, and further strengthen and improve our chorus. * The Program Committee for this Spring Concert, which consists of Andrew Miftko, Katherine Bcrnik, Marya Omahen, John Rak and Alice Artach, reported that, with all things considered, a very fine selection of songs has been made, and assured that the very best possible will be rendered to make this concert an outstanding One. * We are glad to anounce the Initiates of 1941: Arley Bozicnik, Marge Bozicnik. Ernest Drcshar, Helen Dre-shar, Theresa Drasler. Arthur Papp, Frances Rak, Alice Reven, Dorothy 8odnik, Leo Vider snd Frank Vidmar. * -No amount of persuasion could alter Anton Garden's refusal of the ing and progressive-minded worker to refrain from hysteria; avoid prejudice and work constructively with all those who are prepared to work during the present critical period. • This is by no means a light task. Especially when one finds all around him confusion, with no proper support on which to relv with the assurvty that it will not stability. We are living m a period when historical events move faster than in any preceding generation. ^ Our Federation coheres to its life-long principles—bearing the Vultee Aircraft strike waa intrn the torch of knowledge and enlightenment for the workingman Ernest astounded: "Gosh! I decline!'* e •v Jliva undertakes difficult programs and this necessitates punctual and regular attendance of all mambar*. The importance of thi* canot be ever-ntressed—please observe, Savans!