Alenka Simikič DOKUMENTACIJSKI ODDELEK 50 fotografij in diapozitivov hiš, ki jih je Kraljevi etnografski muzej (Kr.EM) leta 1923 prevzel ob svoji osamosvojitvi z drugimi predmeti od Narodnega muzeja (NM)''', pomeni začetek današnjega dokumentacijskega oddelka ter seveda istočasno tudi začetek fototeke in diateke. Do leta 1945 naj bi po po- ročilih število fotografij v fototeki doseglo številko 2954 . Koliko fotogra- fij je do tega leta štela fototeka, verjetno ne bo nikoli znano, saj obstaja in- 3 ventarna knjiga le za del le-te in se konča pri številki 1060 (oz. 1197) . Ker smo naš pregled razvoja dokumentacijskega oddelka že začeli s fotote- ko in ker je fototečni fond še danes poglavitni fond oddelka, poglejmo, kako je nastajal, kako je bila in kako je danes fototeka urejena. 1. FOTOTEKA Od ustanovitve muzeja do leta 1945 nam o fototečnem gradivu največ povedo poročila, objavljena v Etnologih (E) ter poročila o delu Fanči Šarf, bivše so- delavke Slovenskega etnografskega muzeja (SEM), ki je bila zadolžena za urejanje fototeke. Iz poročil v E je predvsem razvidno, da je gradivo v mu- zej prihajalo slučajno, nenačrtno ter večinoma brez vsakih podatkov. Na- črtno so fotografirali le hiše in vasi ter noše in dele noš, kar je bilo seveda v skladu s tedanjimi teoretičnimi naziranji in z raziskovanji Stanka Vurnika, kustosa Kr. EM. Tako v E 1/1926 lahko beremo, da je arh. R. Kregar poda- ril okoli 380 fotografij hiš iz vse Slovenije, prof. M. Sternen pa fotografijo goriško-primorske skrinje; da si je muzej nabavil vse fotografije noš, da je fotografiral zbirko avb in peč ter da je Vurnik fotografiral hiše in dvore 4 po Dolenjskem in Gorenjskem. Podobne podatke najdemo tudi v naslednjih številkah E, tako da bi po teh poročilih moral imeti muzej leta 1945 več kot 3000 fotografij. Tudi v E I je navedeno, da "ima sedaj muzej okoli 1800 fo- tografij hiš, dvorov in vasi".^ Po podatkih iz inventarne knjige fotografij in negativov, ki je bila nastavljena po zadnji vojni in v kateri so na novo inven- - 169 - tarizirane tudi predvojne fotografije, pa lahko razberemo, da je fotografij, ki jih je podaril arh. R. Kregar danes v muzeju le 89, fotografij, ki so de- lo S. Vurnika le 34 in Nika Županiča 8. Odgovor na to, kje naj bi bile osta- le, nam morda pove podatek, da je npr. univ. prof. iz Lwowa dr. Adam Fischer, ko je leta 1927 obiskal Ljubljano, dobil od Kr. EM v dar zbirko fo- tografij hiš, tlorisov, noš, vezenin itd. ter za protiuslugo dal zbirko 45 fotografij iz Hurculskega narodnega življenja^, ki so še danes v fototeki; ali pa podatek, da je zbirka 179 (144) fotografij z motivi iz Primorja (dar 7 Vena Pilona 1928 . ali 1929. leta) prišla ponovno v muzej kot dar leta 1946. Verjetno je bilo takih in podobnih primerov še več. i^i-^- Kako je bila fototeka urejena, zvemo iz poročil ob urejanju te fototeke med l^ti 1950 - 1961. ,,,e>ef-Te^mc. Del fotografij (1060 inventarnih številk) je bilo nalepljenih na kartone ter g tematsko razvrščenih v štirih škatlah. Kartoni so bili na hrbtni strani o- premljeni z žigom muzeja, tekočo inventarno številko in kratkim komentar- jem. Med njimi je bilo tudi drugo slikovno gradivo: reprodukcije iz knjig, v. 9 časopisov, razglednice itd., ki so še danes shranjene v eni teh škatel. Vse to gradivo je bilo vpisano v inventarni knjigi že pred zadnjo vojno, le- ta 1950 pa je bil narejen še stvarni seznam. Ta seznam nam pove, da je bi- 10 lo med temi - 170 - Od tega je 154 fotografij iz Gorenjske, 86 iz Dolenjske, 42 iz Štajerske, 20 iz Prekmurja, 52 iz Primorske, 125 iz Bele krajine, 53 iz Koroške, 195 je fotografij predmetov Kr.EM ter 152 fotografij brez provenience. e 264 fotografij je bilo inventariziranih z oznako b oz. c in d. To naj bi bila 11 ^¦ Vurnikova fototeka. Ostale fotografije so bile nalepljene na kartone ter vložene v 10 mapah (1411 fotografij), nekaj fotografij pa je bilo shranjenih v t.i. črni škatli 12 (252) . Pri urejanju oziroma preurejanju fototeke se je izkazalo, da je 13 mnogo dvojnikov , zato danes ni moč ugotoviti točnega števila fotografij. Mnogo jih ni imelo negativov, kar je razumljivo, saj jih je bil velik del po- darjen oziroma odkupljen. Prav tako pa je bilo kar 542 negativov brez ko- 14 pij. Negativi so bili inventarizirani posebej v inventarni knjigi negativov in sicer brez povezave s fotografijami. Natančnega števila ni moč ugotovi- ti, saj je veliko inventarnih številk izpuščenih. To pa je tudi vse, kar vemo o predvojni fototeki. Neurejena je ostala do le- ta 1954'''^, ko so kompletirali vse kopije z negativi, leta 1957'''^ pa so jo za- čeli preurejati, dokončno pa so fotografije na novo inventarizirali in prile- pili na nove kartone šele leta 1961'''^, S podatki so opremljene le toliko, ko- likor so bili le-ti že na fotografijah oziroma kolikor so bili razvidni iz pr- votne ureditve« Na novo so jih tematsko razdelili in vložili v nove kartoteč- 18 ne omare leta 1961 . Tem so pridružili tudi fotografije, ki jih je muzej kupil oziroma dobil po vojni. Tako je od Tiskovnega urada pri predsedstvu 19 vlade LRS dobil 322 fotografij noš in arhitekture, predvsem iz Slovenske- ga primorja, od Narodnega muzeja 616 fotografij Ferda Vesela s posnetki 20 nos, arhitekture in interierov, pomembna je tudi zbirka 375 fotografij , - 171 - ki jih je posnela študentska ekipa leta 1951 na Koroškem (foto predvsem J. Šušteršič) itd. Tako je fototeka na kartonih do sredine leta 1961 narasla 21 do številke 6063 . Danes fototeka na kartonih šteje 15187 inv. številk in 9870 inv. številk ne- ^ gativov. Se vedno je 5317 fotografij brez negativov, čeprav vsako leto z re- produciranjem dobimo nekaj novih. Veliko teh fotografij je, kot smo že ome- nili, zelo slabo opremljenih s podatki, 2840 jih je brez vsake provenience,foto- grafij z oznako Gorenjska je 245, z oznako Dolenjska 52, z oznako Štajer- ska 34, z oznako Prekmurje 22, z oznako Notranjska 12, z oznako Bela kra- jina 198, z oznako Koroška 122 ter z oznako Primorska 76. Večina jih je narejena v formatu razglednic . Vzporedno s to fototeko pa sta se urejali še dve, ki sta nastajali po osvobo- 22 ' dit.vi. Prva je bila t.i. fototeka terenskih ekip. Fotografije v formatu 6x6 n ali 6x9 so nalepljene v albume in označene s tekočo številko terenske ekipe in tekočo številko posnetka. Tako so bile npr. fotografije posnete na terenu Šentjurij - Škocjan (l. ekipa) inventarizirane s tekočo številko ekipe ter tekočo številko posnetka - l/l, 1/2 itd. Inventarizirane so v poseben in- ventarni zvezek skupaj z risbami in terenskimi zapisi. Skupno število fo- tografij v albumih od št. 1-33 je 12 462. Vse so opremjene s komentarji (opis predmeta, avtor posnetka, datum). Fotografije, ki so jih sodelavci EM prinesli iz specialnih raziskovanj, pa so nalepljene v albume, označene z rimskimi številkami I (Koroška, Šta- jerska, Prekmurje) II (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Bela krajina), III (Slovensko primorje in Istra) in IV (fotografije, posnete na potovanjih v tujini). Vsi> so na lirbtni strani opremljene s podatki, še danes pa niso v celoti inventarizirane. Fotografij v albumih z rimskimi številkami je 6643, od tega v albumu št. I 1792 v albumu št. II 3451 jisjiriTB f žon v albumu št. III 997 v albumu št. IV 403 - 172 - 23 Tak način urejanja si je zamislil tedanji ravnatelj EM pokojni Boris Orel. Nesporno je, da je pri takšnem številu fotografij (skupaj na kartonih in v albumih 34 292) popolnoma neustrezno, kajti le fotografije na kartonih so urejene tematsko in delno geografsko, fotografije v albumih pa, kot smo vi- deli, samo geografsko. Prav te zadnje (predvsem gre tu za fotografije te- renskih ekip), pa pomenijo izredno bogat fond, ki pa je zaradi take uredit- 24 ve težje dostopen. Kot kaže, so do te ugotovitve prišli že leta 1965 , ko so izbrali iz 6 ekip najbolj značilne fotografije iz posameznih področij in jih kot duplikate nalepili na kartone. S tem delom bo potrebno nadaljevati, kajti preureditev vseh fotografij v albumih bi vzelo eni sami delovni moči v dokumentacijskem oddelku ob vseh ostalih dolžnostih preveč časa, pove- zano pa bi tudi bilo s precejšnjimi stroški. Neinventarizirane so vse fotografije z zadnjega terena Notranjska ter foto- grafije predmetov SEM, zadnjih dveh let fotografiranih v depojih. Z uredit- vijo čakamo zato, ker upamo, da bomo v letu 1984 le prešli na nov način inventarizacije in shranjevanja vsega dokumentacijskega gradiva, o čemer bomo spregovorili v posebnem poglavju. Potrebno je omeniti še fotografski arhiv fotografa Jožeta Kramariča iz Tr- novega v Ljubljani, ki ga je muzej odkupil leta 1972. Ta fototeka vsebuje okoli 2200 negativov (plošč) ter precej večje število fotografij (ok. 7000). 26 Fotografije so nastale med leti 1925-1945 ; to so predvsem posnetki kra- jev na Slovenskem in Hrvaškem. Med njimi je tudi veliko posnetkov Ljublja- ne ter fotografij, ki jih bo pri dokončnem urejanju tega arhiva potrebno iz- 27 ločiti (posnetki živali, cvetja, portreti otrok). Žal podatkov, koliko fotografij je iz posameznih področij t.i. ljudske kul- ture ter koliko je fotografij iz posameznih krajev, še nimamo, čeprav je bilo tudi pri tem že veliko narejenega. (Vse fotografije v albumih terenskih ekip so klasificirane tematsko in krajevno, prav tako so klasificirane tudi vse fotografije na kartonih, razen iz krajev z začetnicami od Š do Ž). Vse- kakor obdelava ter prezentacija teh podatkov ostaja ena prvih nalog doku- mentacijskega oddelka. - 173 - Ob koncu pregleda fototeke v SEM je potrebno omeniti še dva problema: V zadnjih letih opažamo, da negativi na ploščah ter negativi iz prvih povoj- nih let vse bolj propadajo. Vzroki za to so v starosti plošč, slabem povoj- nem fotografskem materialu ter nepravilni shrambi negativov. (Negativi bi praviloma morali biti shranjeni v prostoru s stalno temperaturo med 12° - 16°C.) Problem začasno rešujemo z reproduciranjem negativov, predvsem plošč. Problem, s katerim se srečujemo prav v zadnjem času, pa so barvne foto- grafije, prinesene s terena za reproduciranje. Ljudje vse več fotografirajo v barvni tehniki in tako etnologi dobimo na terenu vedno več takih fotografij. Tu pa se pojavlja problem reproduciranja - reprodukcije v črno-beli tehniki so slabe, dobre le za dokumentacijo, ne pa za objave ali razstave. Če bi jih reproducirali v barvni tehniki, bi se pojavilo vprašanje obstojnosti, saj je znano, da je zaenkrat barvna fotografija slabše obstojna kot črno-bela. Ali naj barvne fotografije sploh prinašamo s terena in kaj bo v prihodnosti, ko bo barvnih fotografij vedno več in med njimi najbrž tudi veliko takih, ki bi nam bile za prikaz načina življanja v posameznem obdobju nujno potrebne! ? 2. DIATEKA Že na začetku našega prispevka smo omenili, da je Kr.EM od NM poleg fo- tografij dobil tudi diapozitive. Koliko jih je bilo, ni znano. Kasneje v E II zasledimo še podatek, da je "muzej nabavil zbirko nad 40 diapozitivov po 28 lastnih fotografijah noš, namenjeno za propagando in poljudna predavanja". To je vse, kar vemo o predvojni diateki, saj inventarne knjige . diapoziti- vov niso vodili. V diateki, ki jo ima muzej danes, z gotovostjo lahko trdi- mo, da med diapozitivi hrani samo 5 črno-belih v velikosti 13x18 iz pred- vojnega časa. 4 med njimi so iz Bele krajine, tematsko pa sodijo pod stavr- barstvo. Očitno se je tudi z diapozitivi dogajalo nekaj podobnega kot s foto- grafijami in negativi. - 174 - \ -i Kako se je fond večal po vojni, vemo le po ustni informaciji F. Šarf, ki pravi, da je Boris Orel imel v prvih letih po vojni 50 - 55 diapozitivov, izmed katerih jih je navadno izbral okoli 33 za predavanja po terenih, kjer so se mudile terenske ekipe. Nekaj od teh je bilo posnetih po vojni in sicer so to predmeti EM, nekaj pa je bilo sposojenih. Od teh, če lahko rečemo, Orlovih diapozitivov, jih hrani SEM še 21. Po letu 1963 je diateka začela naraščati, tako da šteje sedaj 963 inventar- nih številk. Med njimi so pomembnejši posnetki Šantlovih akvarelov noš ter posnetki panjskih končnic. Vsekakor pa je diateka eden izmed tistih fondov v dokumentacijskem oddelku, katerega bo potrebno čimprej izpopol- niti in to z vseh področij t.i. ljudske kulture ter seveda iz vseh delov Slo- venije. Za objave se namreč vedno več uporabljajo diapozitivi, pa tudi dru- ^ ^ 29 gi uporabniki za različne namene vedno več povprašujejo po njih. Naj o- menimo še to, da so inventarizirani diapozitivi urejeni v posebnih predal- čkih za diapozitive ter vpisani v inventarni knjigi. V načrtu je tiskanje po- sebne kartoteke za diapozitive, ki bo urejena po istem sistemu kot fototeka. 3. ILUSTRATIVNO GRADIVO Pod tem terminom razumemo predvsem umetniška dela raznih slikarjev z etnološko vsebino, reprodukcije, prostoročne in tehnične risbe, narejene na terenu, ter makete. To je fond, ki je v dokumentacijskem oddelku naj- manj urejen in kjer nas čaka še največ dela. Če zopet pogledamo v zgodovino, vidimo, da sega njegov začetek že v leto po ustanovitvi muzeja, ko je "EM nabavil 38 modelov orodja in male lesene plastike iz Belo krajine, delo šolskih otrok v starosti 11-12 let,izvršeno v 1. 1921 do l')24. So to kolovrati, cajnice, krošne vozovi ... "'^^ Skoraj ni številke E, ki bi v kroniki ne prinašala poročila o nakupu te ali one slike, o risanju na terenu itd. Iz tega prvega obdobja EM so tudi številne risbe in akvareli predvsem noš in običajev Maksima Gasparija, kar pa seveda, kot vemo, ni slučaj, saj je bil Gaspari dolga leta uslužbenec EM. Pomemb- - 175 - , nejša je tudi zbirka risb Petra Žmitka, ki so nastale med leti 1905-1914; med njimi so 4 dokumentacije hiš iz Stare Fužine, risba Bizeljske kmečke hiše, vzorci čelnikov itd. Ena najpomembnejših pridobitev pa je zbirka 40 Šantlovih akvarelov noš, ki jih je EM prejel od Visokega komisarijata leta « 31 1943. Tako je, če se zopet naslonimo na poročilo Fanči Šarf iz leta 1950, muzej hranil do leta 1945 724 slik, risb, reprodukcij in ostalega ilustra- ') tivnega gradiva. Tako veliko število gre predvsem na račun raznih repro- dukcij iz knjig in časopisov ter različnih razglednic "narodopisnega" zna- čaja, ki so bile shranjene v mapah in škatlah (kar 682). Mnogo tega gradi- va pa so, kot smo že omenili,vodili tudi v fototeki. Gradivo ni bilo inventa- rizirano, z izjemo slik, ki so bile inventarizirane v inventarni knjigi pred- metov . Fond je izredno narasel že v prvih letih po vojni, ko je muzej dobil od Osrednjega državnega arhiva Slovenije "Slowianscyzno" Korytkov album slovenskih in jugoslovanskih noš v akvarelih K.v. Goldensteina ter 12 akva- 32 relov dalmatinske noše, od NM 6 map risb iz Grebenčeve zbirke (1489 risb) ^33 ter 44 kopij akvarelov slovenskih noš Nikole Arsenovića. Do leta 1954 se je ta fond povečal za 5 novih kopij Nikole Arsenovića, 12 slik z etnološkimi motivi Birolle, Miheliča, Piščančeve in Gerličeve ter 13 slik ljudskih noš iz S Primorske (rekonstrukcija Marte Ložar na osnovi zapisanega ustnega • -1 ^34 izročila) . Najbolj pa se je povečalo število risb po uvedbi terenskih ekip, saj je bilo v ^35 18 Orlovih ekipah narejenih 4559 prostoročnih in 507 tehničnih risb. Prostoročno risanje smo po terenu XXII (Drašiči) popolnoma opustili. Ta del slikovnega gradiva je urejen krajevno (po ekipah) in tematsko. Omenimo naj še serijo 34 popolnih dokumentacij hiš s tehničnimi risbami ^ in fotografijami, ki so nastale med leti 1957-1960 predvsem na Gorenjskem ter v Beli krajini v zvezi z referatom za etnografijo pri Zavodu za spomeniš- ko varstvo LRS. - 176 - i Poleg že omenjenih modelov hrani muzej tudi 19 maket predvsem s področ- ja ljudskega stavbarstva. 10 maket so naredili učenci osnovnih šol. Oktobra leta 1967 je namreč Zveza prijateljev mladine razpisala natečaj za makete orodja in domačih naprav. Razstava teh izdelkov je bila v prostorih SEM in tako je muzej nekaj teh izdelkov obdržal. Omenili smo že, da je to fond, ki je najmanj urejen; izjema so risbe teren- skih ekip, ki so inventarizirane v inventarnih zvezkih le-teh in skoraj vse sli- ke, ki so_bile pred kratkim časom inventarizirane. (62 inv.št.). 4. TERENSKI ROKOPISNI ZAPISKI Iz predvojnega obdobja dokumentacijski oddelek hrani le del terenskih za- piskov Stanka Vurnika v zvezi s stavbarstvom in nošo v njegovi zapuščini. To pa so žal edini ohranjeni zapiski iz tega obdobja. Zato pa je toliko boga- tejši fond, ki je nastajal po vojni in sicer zopet (podobno, kot je bilo z ris- bami) po uvedbi terenskih ekip. Tako hrani danes muzej 514 zvezkov zapis- kov iz terenskih ekip in 94 zvezkov iz individualnih raziskav. Od tega je 354 zvezkov prepisanih oz. pretipkanih na posebne kartotečne liste, ki so urejeni tematsko in krajevno. Dokumentacijski oddelek vodi inventarne knji- go, iz katere je med drugim razvidno, ali je zvezek pretipkan ali ne. Pra- viloma naj bi sodelavci pretipkali zapiske čimprej po prihodu s terena. Za- radi obsežnosti in zahtevnosti tega dela, pa je le-to šlo vedno počasi in neenako- merno od rok; predvsem velja to za zapiske Orlovih ekip. Da bi to pospešila, je RSS med leti 1977-1981 denarno podprla akcijo prepisovanja teh zapis- kov. Žal pa zaradi zgoraj navedenih vzrokov ter pomanjkanja finančnih sred- stev akcija ni bila zaključena. 5. HIŠNI ARHIV Pod tem imenom vodimo razne dokumente, predvsem pravne listine (ženi- tovanjske pogodbe, darilno pogodbe, spričevala, delavske knjižice ipd.), pa tudi stare knjige, koledarje, razne dnevnike, skratka vse, kar sodi v liišni arhiv in hišno biblioteko. - 177 - Fond je začel nastajati že med vojno, ko je muzej nakupil več knjig; neka- tere med njimi so iz 18. stoletja, močno pa je narasel po vojni z uvedbo ekip. Ekipe so s terena prinesle razne kupoprodajne pogodbe, poročne liste, zemljiške posestne liste ter nekaj popolnih hišnih arhivov, ki so postali skupaj z omenjenimi knjigami osnova za ta arhiv. V zadnjem času so se iz- virnim listinam pridružile tudi fotokopije, saj nekateri ljudje dokumente ne- radi odstopajo. Med knjigami, ki jih hrani arhiv, so tudi Kolomonov žegen, Duhouna Bra- ;[ nua iz leta 1740, Romarske bukvice iz leta 1775, Sanjska knjiga, snopiči Umnega kmetovalca iz let 1875-1877, Malo berilo za pervošolce iz leta »i 1857, med rokopisi pa Antikrist iz začetka 19. stoletja, Zravniška knjiga, Sibiline prerokbe ter večje število starih rokopisov, ki jih je po vojni poda- ril Štefan Taussig. Od pravnih listin naj omenimo le Delovsko knjižico čev- ljarja Franca Negra iz Zg. Gorij, hišni arhiv "Tožbarjevih" iz Trente, ar- hivske dokumente grofa Attemsa s Pohorja, popolni hišni arhiv iz Petrušne vasi na Dolenjskem ter pred kratkim pridobljen popoln hišni arhiv s hišno biblioteko male kmetije iz Gabrovke , ki vsebuje poleg molitvenikov, koledarjev, časopisov tudi Zgodovino slovenskega naroda Josipa Mala iz le- ta 1928 in knjižico Hitri računar iz leta 1898; med listinami je izpustnica iz ljudske šole iz leta 1901, razne pobotnice, odločbe o davčni olajšavi itd. S svežnji voščilnic in pisem šteje ta arhiv kar 267 enot. Gradivo je inventarizirane ter vpisano v inventarno knjigo. Listine so vlo- žene v mape in kuverte, vendar je žal zaradi pomanjkanja prostora (t.j. primernih omar) po več listin vloženih skupaj. Zadnja inventarna številka je 499. 6. RAZNO Poleg vsega do sedaj naštetega v dokumentacijskem oddelku hranimo tudi vse klišeje Etnologov in Slovenskih etnografov. Narodopisja I in Narodopis- ja II, katalogov razstav itd. Klišeji so oštevilčeni in inventarizirani(265 inv. št.). - 178 - 36 Statistični obrazci prvih sedmih ekip so urejeni v 11 fasciklih; narejen je tudi seznam popisnih obrazcev. Hranimo tudi več zemljevidov, ki pa še niso urejeni in inventarizirani. Omenimo naj še 2 filma; predvojni dokumentarni film Metoda Badjure "Bloke, zibelka smučanja na slovenskem" in "Kurentovanje". Dokumentacijski oddelek vodi še eno inventarne knjigo, v katero so med drugim inventarizirane tudi razne zapuščine - Vurnikova, Šantlova, tu so inventarizi- rane tudi stare inventarne knjige ipd. , skratka vse, kar sodi v dokumentacijski oddelek, pa se ne da uvrstiti v nobenega od prej naštetih pododdelkov (89 inv.št. S tem je zaključen pregled nastajanja dokumentacijskega oddelka in posamez- nih fondov ter pregled in urejenost le-teh. Ob tem naj bi mogoče omenili le 37 še, da so delo v oddelku, ki je postal samostojen šele leta 1978 pred vojno opravljali takratna kustosa S. Vurnik ter kasneje F. Kos, ki je tudi uvedel in- ventarni knjigi za fototeko in negativoteko, po vojni pa Milko Matičetov; leta 1947 je bila za delo v fototeki zadolžena Vida Matičetov, prof. iz Stične, 1. 1949, ko je nastopila službo, pa Fanči Šarf, ki je za celotni oddelek z manjši- mi prekinitvami skrbela skoraj do upokojitve, do leta 1980. Občasno so v fo- toteki delali tudi razni muzejski honorarni uslužbenci. 1963 je prevzela delo v oddelku Tanja Tomažič, 1975. leta Barbara Jemc, 1978. leta pa avtorica prispevka. 7. PROBLEMI IN NAČRTI DOKUMENTACIJSKEGA ODDELKA Dokumentacijski oddelek jo poleg knjižnico najbolj "prometni" oddelek ter poleg depoja predmetov temeljni oddelek za uspešno delo v muzeju. Zato bi morala biti ena glavnih nalog muzeja njegova posodobitev. Iz napisanega je razvidno, da je gradi\|o sicer shranjeno ter večinoma tudi inventarizira- ne, toda vse na najbolj preprost način, brez vsake povezave. Že sama '¦ 3 8 shramba predstavlja pq'seben problem. Leta 1958 je oddelek dobil svoj prostor nad pisarno, l/jer pa so bili poleg dokumentacijskega gradiva shran- - 179 - jeni tudi Etnologi, Slovenski etnografi, katalogi, pa tudi pisarniški arhiv. Po preselitvi le-tega, ko je že kazalo, da je oddelek končno le dobil svoj prostor, pa so lansko leto tja prestavili tiskarski stroj, tako da je sedaj skrčen na polovico bivšega prostora. Drug problem so omare. Fototečne omarice so polne,tako, da precejšen del kartonov hranimo v kartonastih škatlah. Del ilustrativnega gradiva je shranjen v stari omari s predali, ki se zelo slabo zapira, zvezki terenskih zapiskov, hišni arhiv, zapušči- ne, klišeji itd. pa v omarah iz časa Rudolfinuma. Le negativi in albumi ter pretipkani terenski zapiski so shranjeni v treh novih, kovinskih oma- rah, ki pa so že prenapolnjene. Predvsem to velja za omaro terenskih za- piskov, kamor ne spravimo niti listka več. Dokumentacijski oddelek je v načrt dela ter finančni načrt za leto 1984 dal tudi nakup novih omar. Na ta nakup pa je vezan tudi nov način klasificiranja ter shranjevanja gradiva. Če nam bo finanser omogočil nakup kartotečnih omar in tiskanje novih kar- tonov ter bo istočasno preseljen in izpraznjen tudi depo izvenevropskih zbirk, bodo izpolnjeni pogoji za nov začetek dela. V preteklih letih je bila narejena nova klasifikacija, ki temelji na klasifi- kaciji za etnološko bibliografijo. Ta omogoča klasificiranje vsega gradiva na enoten način. Do sedaj je bila namreč v rabi ena klasifikacija za foto- grafije, druga za zapise ter zopet tretja za predmete. Istočasno je v na- črtu izdelava novih kartonov ter pomožnih kartotek. Osnutki le-teh so že narejeni. Tako naj bi fototeka imela štiri vrste kartonov, ki bi se razliko- vali po barvi ter nekaterih spremenjenih rubrikah: - kartone za fotografije, ki so jih posneli kustosi na terenu, - kartone za reprodukcije starih fotografij, prinesenih s terena, - kartone za fotografijo mu/,ojskih predmetov, - kartone za fotografije drugih ustanov oziroma posameznikov. Zadnji kartoni naj bi predstavljali tudi osnovo za posebno fototeko, v kateri bi hranili duplikate fotografij iz drugih muzejev, do katerih bi prišli z za- 39 menjavo . S tem naj bi bila postavljena osnova za osrednji etnološki do- kumentacijski center, kjer naj bi nekoč imeli evidenco vsega slovenskega - 180 - etnološkega dokumentacijskega gradiva iz vseh muzejev in sorodnih insti- tucij v Sloveniji in izven naših meja. Ob teh kartonih naj bi uvedli tudi po- možne zbirke kartoteke. Uvedli naj bi tudi kartoteko diapozitivov s pomož- nimi zbirnimi kartotekami ter stvarno in krajevno evidenčno kartoteko o- stalega gradiva. Ob tem bi bil nujen tudi ponoven kritičen pregled vsega gradiva; izločili bi vse gradivo brez osnovnih podatkov, oziroma gradivo, za katero jih ne mo- remo več dobiti. Pregled fotografij, ki ga, kot smo omenili, že delamo, bo pokazal tudi, s katerega področja in krajev nam manjkajo; podobno bo potrebno narediti tudi pri ostalem gradivu. S pomočjo študentov etnologije, ker možnosti za nastavitev dodatne delovne moči ni, z novimi prostori in opremo, bi oddelek lahko preuredili oziroma posodobili v nekaj letih. Tako bi bilo gradivo mnogo bolje izkoriščeno, kar je seveda tudi končni cilj, saj ga ne uporabljajo le muzejski delavci, tem- več tudi sodelavci drugih ustanov, študentje, dijaki, novinarji, ilustrator- 39 ji in drugi, in to v različne namene. - 181 - OPOMBE ^ Kronika, referati in kritike, Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njegova zgodovina, delo, načrti in potrebe, Etnotog I, Ljubljana 1926, str. 140 2 v Fanči Šarf, Koncept za p)oročilo, 9. maj 1950, rokopis 3 Od inv. št. 1061 - 1197 so po vojni inventarizirane fotografije Vena Pilona 4 Kronika, referati in kritike. Etnolog I, Ljubljana 1926, str. 140 - 143 Kronika, referati in kritike. Etnolog I, Ljubljana 1926, str. 140 ^ Kronika, referati in kritike. Etnolog III, Ljubljana 1929, str. 198 7 Knjiga dohodov 1945 - 1965, opomba Milko Maticetov Fanči Šarf, Poročilo o delu v III. tromesečju (julij,avgust, september 1954), tipkopis *^ Fanči Šarf, Poročilo o delu v I. tromesečju (januar, februar, marec 1957), tipkopis 1^ Stvarni seznam fotografij od 1 - 1060, RA 88 (inventarna knjiga - razno), arhiv SEM Ustna informacija Fanči Šarf, avgust 1983 12 Fanči Šarf, Koncept za poročilo, 9. maj 1950 13 ^ Fanči Šarf, Poročilo o delu v I. tromesečju (januar, februar, marec 1962), tipkopis Fanči Šarf, Poročilo o delu v III. tromesečju 1954 15 . - Fanci Sarf, n.d. 1^ Fanči Šarf, Poročilo o delu v I. tromesečju (januar, februar, marec 1957), rokopis 17 ^ « Fanči Šarf, Poročilo o delu v IV. tromesečju (oktober, november, december 1961), tipkopis Fanči Šarf, Poročilo o delu v II. tromesečju (april, maj, junij 1961), tipkopis 18 - 182 - 19 . ^ Fanci Sarf, Koncept za poročilo, 9. maj 1950 20 ^ V- Fanči Sarf, Poročilo o delu v I. tromesečju (januar, februar, marec 1961), tipkopis 21 Poročilo o delu v II. tromesečju 1961 22 Po osvoboditvi si je muzej zastavil nalogo, da z etnografskimi ekipami sistematično razišče slovensko ozemlje. Gradivo se je načrtno zbiralo, zapisovalo, risalo, fotografiralo. Fotografije, ki so jih posneli sodelavci teh ekip, so nalepljene v poseb- nih albumih. Čeprav prvotni cilj, da bi bila raziskana vsa Slovenija, ni bil dosežen, pa je zbrano gradivo zelo pomembno, saj je med drugim v nekaterih pogledih (risbe, terenski zapiski) to osnovni fond osrednjega etnološkega muzeja v Sloveniji, fond iz katerega muzej pri svojem delu vseskozi črpa. 23 Ustna informacija Fanči Sarf, avgust 1983 Fanči Šarf, Poročilo o delu za leto 1965, tipkopis 25 Na ta način so urejene fotografije 12 ekip; skupno je nalepljenih na kar- tone 749 duplikatov. P6 Prepis računa R - 320/1972 27 Tudi drugi fotografi nam ponujajo v odkup svoje arhive. Ponudbe so vabljive in v naslednjih letih bi morali misliti na posebno akcijo, ki pa bi zahtevala posebna finančna sredstva ter čas kustosa - dokumentalista, saj bi bilo potrebno pogledati vsako fotografijo posebej in zanjo dobiti potrebne podatke. 28 Kronika, referati in kritike. Etnolog II, Ljubljana 1927, str. 81 29 v Ze pri črno-beli fotografiji, tu pa še bolj, pa se pojavi vprašanje oprem- ljenosti kustosov - etnologov s fotoaparati ter drugimi pripomočki (blis- kavice, objektivi, svetlomeri). Naši kustosi so s tem izredno slabo opremljeni; večina jih sicer fotoaparat ima, vendar brez ostalih pripo- močkov, ki so nujno potrebni za dobro fotografijo. Vse to pa je prav- zaprav eno od kustosovih osnovnih sredstev za dobro in uspešno delo. 30 Kronika, referati in kritike. Etnolog I, Ljubljana 1926, str. 141 31 III. inventarna knjiga predmetov SEM 32 ^ ^ Fanči Sarf, Koncept za poročilo, 9. maj 1950 - 183 - 33 Boris Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge. Slovenski etnograf I, Ljubljana 1948, str. 118 34 ^ - Fanci Sarf, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 11. decembra 1947 do 31. decembra 1953, Slovenski etnograf VI/VII, Ljubljana, 1953/1954, str. 292 - 293. 35 V ekipah so sodelovali tudi risarji. V začetku so bili to predvsem učen- ci Šole za umetno obrt, kasneje pa stalni oz. honorarni delavci EM kot sta bila npr. Sibila Kekrep in Ivan Romih. 36 Statistični obrazci so vsebovali popis oseb v gospodinjstvu, hišni popis, družinski popis in zemljiški popis. 37 ^ Čeprav je bilo mesto za kustosa - dokumentalista sistemizirano že prej, so pred tem vsi kustosi, ki so imeli na skrbi dokumentacijski oddelek, imeli tudi druge zadolžitve, šele od tega leta vodi kustos - dokumenta- list samo ta oddelek 38 Fanči Šarf, Poročilo o delu v IV. tromesečju (oktober, november, de- cember 1958), tipkopis 39 Prvi tak dogovor je bil sklenjen s Pokrajinskim muzejem Koper leta 1981. Na podlagi tega dogovora je SEM omogočil fotokopiranje terenskih zapi- sov in kopiranje slikovnega gradiva s področja, ki ga pokriva ta muzej- Ko bo urejena nova fototeka, pa bo SEM dobil kopije njihovega dokumen- tacijskega gradiva. 40 V informacijo naj navedemo, da je dokumentacijski oddelek samo v pr- vem polletju 1983 imel 35 zunanjih strank, za katere je bilo narejenih 76 fx)večav; številka ne vključuje študentov in sodelavcev sorodnih usta- nov.