INOVICE Smrt vzornega dekleta. Neizprosna jetika je pretrgala nit življenja Antoniji Zavratnik iz Stare ceste pri Ljutomeru. Rajna je dolgo časa bolehala, a vedno še upala, da spomladi ozdravi. Toda Bog jo je poklical k sebi. Počdvaj v miru! Smrtna kosa pri Sv. Juriju v Slov. gor. Dne 25. marca t. 1. je, spreviden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal Matija Knupleš, kmet in župan v Gornjem Gašteraju, star 83 let. Rajni je bil dolgo let zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Na njegovi sedmini se je nabralo 25 Din za afrikanske misijone. Njegovim preostaMm naše iskreno sožalje, rajnemu pa bodi blag spominl Požar. V Podgorju pri Pišecah je pri posestniku Kariu Šnebergerju nenadoma izbruhnil ogenj. Slamnata streha je bila takoj vsa v plamenu. Ker se je to zgodilo podnevi, se je posrečilo sosedom, da so ogenj kmalu zadušili. Zgorela je le streha in na podslrešju spravljeno žito. Škoda je precejšnja, ki pa je krita z zavarovalnino. Požar je nastal vsled slabega dimnika. Smrt železničarja med dvema lokomotivama. Na savskem kolodvoru v Zagrebu se je v torek, dne 27. marca, zjutraj pripetila grozna nesreča. Kurjač Mijo Škahar je ravno popravljal nekaj pokvarjenega v prednjem delu lokomotive in je stopil pri tem pred sprednji odbijač. Pri delu ni opazil, da se bliža druga lokomotiva, ki se je v prvo zadela. Škaharja so odbijači obeh lokomotiv popolnoma zmeč kali. Strojevodja prve lokomotive je slišal le obupni krik ponesrečenega kurjača, pomagati pa mu ni mogel. Smrtno ponesrečeni Mijo Škahar je rojen leta 1884 in zapušča ženo in dvoje majhnih otrok. Gostija s 7000 gosti. V kraju Tcso na Madžarskem se je poročil 171etni sin rabinerja (judovskega duhovnika) s 151etno hčerko drugega rabinca. Na tej gostiji se je zbralo 7000 gostov iz Cehoslovaške, Ogrske, Rumunije in celo iz Poljske. Gostje so nočevali po parmah in kozolcih, ker je bil kraj gostije premajhen za toliko število ljudi. Povabljeni so prinesli nmroporočeniima raznih darov za več stotisoč ogrskih pengov. Goslija je trajala 7 dni. Človeku nevarne školjke. V Tihem oceanu žive velikanske ostrige, ki se lotijo celo človeka. V čereh queenslandske oblasti se nahajajo ogromne školjke iz rodu ostrig, katerih ztmanji oklep tehta včasih do 100 kg. Te živali imajo kakor past nastavljeno žrelo, kamor love ribe in druge morske živali. Zgrabijo pa tudi človeka, ako jim pride preblizu. Tako se je mekoč zgodilo nekemu mornarju z ladje »Amethyst«. Ponevedoma je stopil v odprtino ikoljke in ostriga je takoj stisnila robora, ki sta segala preko členkov. Mož je bdl ujet. Njegovi spremljevalci so ga skušali oprostiti, toda zaman, žive klešče niso popustile. Bil je pa ravno čas plime in voda je hilro naraščala. Nekaj mož je pohitelo na obalo in dalo ladji znamenje za pomoč. Ko je dospelo pomožno moštvo, je segala ujetemu mornarju voda že preko ram. Sedaj iso dvignili mornarja z ost rigo vred. Žival pa tudi sedaj ni izpustila svoje žrtve in so morali z železnimi drogovi školjko razbiti. Mornar je sicer ostal živ, a dobil je težke poškodbe. Važno za veroučitelje! Prosvetni inspektor za mariborsko oblast g. dr. Franc Kolnik razglaša sledeče: Vabim veroučitelje, naj čimpopreje predložijo direktno raičunovodistvu delegacije ntinistrstva financ, odsek za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani, prijave veroučnih ur za dobo od 1. 11. 1927 do 31. 3. 1928, poseibne prijave za potnino pa za čas od 1. 9. 1927 do 31. 3. 1928. Še enkrat: velikonočni pozdravi naših fantov vojakov in orožnikov iz južnih krajev. Ponovno povdarjamo, da smo pre jeli že zopet celo vrsto velikonočnih pozdrarov od nasih fantov vojakov in od slovenskih orožnikov iz jiužnih krajev na slovenska dekleta, starše, prijatelje in na znance. Iinen teh vrlih fantov in orožnikov ne moremo objaviti radi pomanjkanja prostora. Lep jubilej. Zadnji petek je minulo 30 let, odkar je bil proglašen za doktorja vse ga zdravilstva g. dr. Franjo Jankovič, zdTavniik v Mariboru. Jubilant je rodom iz Vitanja. Že kot visokošolec je bil član naših sloveniskih katoliških društev. Kot mlad zdravnik je deloval veliko let v Kozjem. Še pred vojno je bil izvoljen v kozjanskem okraju za deželnega in državnega poslanca. Po prevratu je zastopal imenovani okraj v privremenem predstavništvu v Beogradu in je bil ludi minister za vere. Iz Kozjega se je preselil v Maribor, kjer je sprejel službo zdravnika na moški kaznilnici. Gospodu jubilantu iskreno čestita »Slovenski Gospodar«, kojega dopisnik je bil gospod doktor v svojih mlajšiih letih! Častni občan. Občina Sv. Peter pri Mariboru je izročila dne 2. aprila diplomo častnega občanstva g. Josipu Dernjaču, ki je služboval pri Št. Petru 34 let kot učitelj. Obesil se je v soboto zvečer v Mariboru ravno pred kratkim šele vpokojeni železniški nadsprevodnik Ivan Mohorič, star 57 let. Naši rekruti. Žaloslne so mamice, ko odhajajo mjihovi fantje k 'vojakom, — a mnogi fantje se pa ne žalostijo preveč. Se napijejo in pozabijo na težko slovo od do ma. Pijani potem 'vpijejo, razbijajo in se dostikrat tudi pretepajo. Ko so prejšnji teden šH fantje k vojakom, smo imeli v Mariiboru nekaj prav žalostnih slučajev. V gostilni Vlahovič na Aleksandrovi cesti so fantje popivali in popevaili — seveda v kolikor smemo pač to vpitje in kričanje imenovati petje. Nazadnje so se pa skregali in tudi stepli. Med splošnim pretepanjein je dobil rekrot Ribič Leopold iz Oseka precej globoko rano v desno roko nad zajpestjem. Nesrečneža je za prvo silo obvezal vojaški zdravnik, nato so ga pa prepeljali z rešilmim avtom v bolnico. Zabodel ga je 2vajkart Miha iz Sv. Marjete ob Pesnioi. Ta pa je takoj po zločinskem dejanju zbežal v hlev, kjer so ga po tem aretirali. — Viničar Skrovič Ludvik iz Št. Ilja pa je na cesti slučajno prišel med večjo gručo rekrutov. Kar naenkrat je začutil, da ga roka zaboli. Pogledal je in videl, da ga je eden izmed rekrutov za bodel z nožem v roko. Moral je iti na rešilno poslajo, da so ga obvezali. — Kdaj pač se bodo naši fantje zavedli in uvideli, da s takim vpitjem in razgrajanjem pač ne delajo časti našemu narodu! Pod vlak se je vrgel. V poiideljek zjutraj db pol sedmih se je vrgel na postaji Pragersko pod osebni vlak 181etni čevljanski vajenec. Kolesa so mladostaega samomorilca popolnoma razmesarila. Vzrok samoumora je odpust od mojstea in zasluženo karanje od strani domačih. Aretacija nevamega zločinca. Pretekli petek popoldne so na Zidanem mostu are tirali Ivana Zakošeka iz Blance. Zakošek je zelo nevaren in nasilen vlomilec ter tat prve vrste. Uganjal je svoje zločine od 1. 1920 naprej, največ po Savinjski dolini, ter nastopal pod imeni: Miha Špiler, Fr. Kolar, Zakošek, Kožur, Slemenšek in dru gimi 20 imeni. Imenovani je bil tako zvit in pretkan, da je celo podedoval na ime, ki si ga je zavoljo zločina nadjal. Zakošek je vdrl leta 1924 v Ponikvi na več krajih in odnesel za nekaj tisoč dinarjev raz ličnega blaga. V Loki pri 2usmu se je po javil istega leta ter si pridobil blaga za 2490 Din. Leta 1926 se je potikal v okolici Celja m J€ pokradel perila za okroglo 3 tisoč Din. V graščimi Cerija v Podvrhu pri Braslovčah je ukradel dva gonilna jer mena. V letu 1927 se je vtihotapil v hišo Franceta žlebnika pri Sv. Vidu in je odnesel večjo množino s^vinjiine, kuhinjskega orodja in še več drugih predmetov v vrednosti 3120 Din. V aprilu lanskega leta je prišel v Belevode pri šoštanju in si v hiši posestnika Gregorja Slemenšeka prilastil harmoniko in razne obleke. Drugi dan za tem je v Radohi pri Lučah ukradel Antonu Pečenku srebrno uro, čevlje, čepico in še več drage obleke. Emalu potem je vlomil v Ljuhnem ob Savinji v hišo Alojza Kokca ter mu odnesel blaga v vrednosti 1030 Din. V poletju lanskega leta se je klatil v okolici Šoštanja ter je posestniku Ivanu Brišnik v Lokvici pokradel za 3250 Din razne zlatnine in obleke. Po mnogih malih tatvinah je izvedel večji vlom v stanovanje šolskega upravitelja Maksa Tvrdija v Zavodnjah pri Topolščici in mu odnesel 3600 Din gotovine in razne obleke. Pretekli mesec je vdrl v župnišče v Gotovljah in v hišo Fr. Pennovška v Pernovem pri Veliki Pirešici, kjer je ukradel mnogo mesa in več drugih predmetov. Plen je bil cenjen na 3000 Din. V petek pa se je Zakošek nameraval odpeljati gotovo v kak drugi kraj uganjat svoje lopavščine. A tokrat je pa orožnik spoznal in aretiral lopova, ki so ga orožniške patrulje po vsej štajerski zaman zasledovale celih sedem let. Še en tovariš Prpičeve bande pod ključem. Smo že poročali, da odgovarja na za tožni klopi Čarugov sodrug Prpič mali s svojimi trinajstimi tovariši, od katerih bo večina obsojena na smrt. Obravnava bo trpela še dolgo in bomo objavili njen izid. — V okolici Vršaca je padel orožnikom v roke te dni nekronani kralj vojvodinskih ciganskih tolovajev Laso Lakatoš. Ta cigan je izvršil tekom dveh let v okolici Subotice bogzna koliko razbojništev. Lakatoš je pripadal družbi zgoraj imenovanega Prpiča malega. Ko je bila prijeta pred meseci Prpičeva banda, se je posrečilo ciganu, da je ušel in uganjal razbojništva mirno naprej. Celo njegova mati in sestra sta izvršili prejšnji mesec pri belem dnevu v Subotici zločin. Prišli sta k 161etni deklici, da jej povesta po ciganski navadi srečo. Ko sta se prepričali, da je dekletce samo doma, sta ga zadavili in izropali stanovanje. Cigama Lakatoša bodo sodili najprej v Beogradu, kjer že sedi v glavjnači, zatem pa še v Zagrebu in v Subotici. Polet na severni tečaj preko Ljubljane. Italijainski general Nobile že ima pripravljen zraikoplov »Italija«, s katerim bode poletel na severni tečaj med 10. in 20. apriilom t. 1. General bo frčal na črti Rim— Trst—Ljubljana in dalje. Dr. Ahčinove Šmarnice naj gg. duhovniki naročajo v Tiskarni sv. Girila v Mariboru. Cena je 36 Din in poštnina. Žalosten pojav. Osiješka poMcija je izdala tiralico za 131etno šolarko Radonko Pavko, ki je pod vplivom slabih filmov pobegmila v družbi z neko svojo tovarišico neznanokam. Samomorilca so našli šele po 23 dneh! V Sarajevu je že pred 23 dnevi izginil gozdarski pripravnik Ratko Teklič, ki je bil nameščen pri sarajevskem okrajnem glavarstvu. V nedeljo, dne 4. marca, je bil še v službi. Ob 11. uri dopoldne, ko so se nehale uradne ure, je odšel iz pisanne. Zadnjič so ga ljudje videli ob dveh popoldne v družbi z nekim njegovim prijateljem. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled in je bilo vse iskanje za njim zaman. Polioija je izdala tiralioo za njim, in tudi družina se je obračala na vse strani, toda o njem ni bilo ne duha ne sluha. V 1<>rek, dne 27. marca, zjulraj je odšel neki sluga sarajevskega okrajnega glavarstva v klet poslopja, da poišče nekega dečka, ki je pobegnil od doma in o katerem se je govorilo, da se skriva v kleti okrajnega glavarstva. Sluga je odšel v najtemnejši oddelek v kleti, kjer se nahajajo stare vreče, prižgal vžigalioo in zapazil tu človeka, naslonjenega na vreče. Misleč, da je kak lopov, je pograbil za motiko, da bi se ubranil pred napadom. Na svoje pre- senečenje pa je spoznal, da je pred njim pogrešani Ratko Teklič. O tem je takoj obvestil policijo, ki je poslala komisijo na Hce mesta. Komisija je ugotovila, da se Tekličevo truplo nahaja že 23 dni v kleti in da se je že pričelo razkrajati. Mladi človek se je zastrupil iz napojasnjenega vzroka. Kolesa so ga zmečkala. V Subotici se je v petek, dne 30. marca t. 1., pripetila v tovanni železnega pohištva grozna nesreča. Delavec Ivan Bandin je delal pri stroju in zašel pod kolesa, ki so ga popolnoma zmečkala, tako da so izpod stroja potegnili potem eno samo veliko in krvavo kepo. 0 nesreči je bila takoj obveščena policija. V tovarno je prišla tudi mati ponesrečenega delavca. Ko je videla zgmečeno telo svojega ubogega isina, je od žalos-ti zblaznela. Priznanje pred izvršitvijo smrtne obsodbe. V Rouenu na Francoskem je bil te dni giljotiniran (glavo so mu odsekali) na glavnem trgu 321etni zlooinec Paul Emil Laspi. Obsojen je bil na smrt radi tega, ker je umoril 741etnega posestoika in njegovega 771etnega služabnika. Po zločinu je hišo zažgal z umorjenima vred. Pri preiskavi in med razpravo je molčal trdovratno na vsa mu stavljena vprašanja. Zjutraj pred i_?vršitvijo smrtne kazni je prišel paznik v njegovo celico in mu naznanil, da mora na moriš-če. Mirno je še p-opil skodelico kave, si pustil zvezati ixxke in se peljati na morišče. Predno je porinil glavo pod sekiro, je izpregovoril sledeče: »Doslej sem molčal na vsa stavljena vprašanja, a sedaj pa izpovem, da je umoril posestnika moj pomagač, ki je tudi užgal hišo. Jaz imam na vesti samo smrt posestnikovega služabnika. Po zločinu sva si oibljubila s tovarišem, da ne bova izdala pred sodiščem eden drugega.« Kljub tej izpovedi niso odložili izvršitve smrtne kazmi, ker so bili uverjeni, da je to izpoved podal nalašč, da bi si podaljšal življenje. Šestnajst dni med inrliči. V Te Zmtlanu (Mehika) je prišlo po nesreči v rudokopu »Antora« do eksplozije. Delavci, ki so bili v bližini nesreče, so bili zasuti in so umrli pod mševinami. Trupla smrtino ponesreče nih rudarjev so izvlekli iz rudnika šele po preteku 16 dni. Med žrtvami, ki so bile že močno v razkroju, so zapazili človeka, katerega je bila samo kost in koža, a je.dajal znake življenja. Oživilni poiskusi so uspeli, revež je prišel do zavesti in bo najibrže ostal pri življenju. Ležal je med mrtvimi sotovariši 16 dni in mo&i brez vsake hrane. Najstarejši mož na svetu obolel! Sporočili smo že našim čitateljem, da živi v Garigradu najstarejši mož na celem#vetu — 1561etni Zaro Agha. Svojčas je bil v turški prestolici postrešček, a sedaj mu daje mesilna občina starostno pokojnino. Ta najstarejši možakar je sedaj oibolel in vse čaka radovedno, kako in kaj bode z njegovo boleznijo. V smrt radi jetike. Na Dunaju so našli te dni 291e.no šiviljo Adelo Molikavo z iijenimi tremi otroci: sedemletno Adelo, triletno Otilijo in dveletnim Karlom, mrt vo v njenem, s plinom napolnjeniim stanovanjem. Molikovi je umrl po dolgem bolehanju lani meseca avgusta mož Oton Molik, po poklicu krojaški pomočmik, in sicer na jetiki. Ker so ji nenadoma zboleli m jeliko tudi njeni otroci, ki so ji bili e- dino veselje, je nesrečna žena sklenila, da odiide prostovoljno v smrt. Silen potres na Turškem. V gla^nem mestu nove Turčije v Angori v M-ali Aziji je bil dne 1. aprila itako močan potres, da je 250 družin brez strehe in 15 oseb ranjenih. V maloazijskem mestu Smyrna je bilo pokopanih med razvalkiami, katere je povzročil potres, 40 oseb. Potresne sun ke so občutili omenjenega dne po grš-kih otokih in v Carigradu. Romanje na Trsat se vrši letos o Binkoštih, t. j. od 26. do 28. maja. Izkaznice so se vsem prijavljencem že odposlale. — Prijave prejema »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski masip št. 10, ki na vsako v^prašanje tafeoj odgovarja. Pomoč gladujočemu ljudstvu. Maiuborski oblastni odbor razpisuje na podlagi pooblastila ministrstva socijalne politike pismeno ofertno licitacijo za nakup 30 vagonov koruze. Ponudniki se morajo ob enem s predložitvijo svojih ofert zaveza,ti, da bodo čisto, zdravo ter popolnoma suho koruzo postavili na železniško postajo svojega 'bivališča in jo tudi natovorili v vagone. Koruza bo nakupljena po borznih cenah. Ponudbe se lahko stavi za celo, pa tiudi za delno dobavo. Pravilno kolekovane oferte je vložiti najkasneje do dne 8. aprila pri velikem županu marib. oblasti.