SPOŠTOVANE 
OBCANKE IN OBCANI! 
N
eobicajno lepo vreme in nad­povprecne dnevne temperatu­re, so v zacetnem obdobju letošnjega leta tako rekoc zameglile dejstvo, da 
smo bili v meteorološki zimi. Marec pa je že tisti mesec, ki vabi k delovnim opravilom na po­ljih, vrtu in okrog hiše. Torej precej priložnosti, da se spet podrobneje zacutimo z naravo in naravnim okoljem. Ob skrbi za previdno delo pa želim opozoriti tudi na odgo­vorno ravnanje pri ravnanju z razlicnimi odpadki, ki v tem spomladanskem delu nastajajo pri razlicnih opravilih. 
Pomembno delo v teh prvih mesecih je bilo opravlje-no tudi pri delovanju naše obcine. Obcinski svet je namrec potrdil najpomembnejši dokument, to je Odlok o prora-cunu Obcine Veržej za leto 2020. S tem je potrdil razvojno usmeritev pri razvoju obcine in obcinski upravi omogocil zacetek realizacije zadanih nalog in projektov. V casu jav­ne obravnave smo mogoce pricakovali vec pobud razlicnih proracunskih porabnikov, kot tudi širše zainteresirane jav­nosti. Kljub temu smo v usklajen proracun uspeli dodatno uvrstiti kar nekaj manjših projektov, ki bodo pomembno vplivali predvsem na kakovost življenja vseh obcanov naše obcine. Osrednji projekt letošnjega proracuna ostaja prepo­trebna energetska sanacija naše osnovne šole. Pri tem pro-jektu nas je ob koncu marca dodatno razveselila še odlocba 
o sofinanciranju te investicije s strani Ministerstva za in-frastrukturo in uvrstitev projekta v Nacrt razvojnih progra­mov državnega proracuna za letošnje leto. Intenzivno na­daljujemo s konkurencnim dialogom z zasebnimi partnerji, ki bo zakljucen do zacetka maja. Tako sedaj zares iskreno upam in verjamem, da bomo s predvidenimi deli priceli v mesecu juniju, takoj pa zakljucku šolskega leta. 
Poleg projektov, ki so bili nacrtovani že v prvem branju proracuna, smo dodatno zagotovili sredstva za rekonstruk­cijo dela ceste v Banovcih, v smeri term, navoz poljskih cest in poti, dograditev šolske kuhinje, dodatna sredstva pa smo zagotovili tudi za pridobitev potrebne projektne dokumen­tacije. 
V letošnjem proracunu so prav tako zagotovljena sredstva za postopek spremembe obcinskega prostorskega nacrta naše obcine. To je priložnost za posamezne spre­membe, ki bodo v bodoce omogocile hitrejši razvoj lokalne skupnosti. Po naslednji seji obcinskega sveta bo obcina ob-javila poziv za predloge za spremembo namenske rabe, zato vabljeni, da podate tudi vaše pobude. 
Ob koncu meseca aprila se pricenjajo prireditve v pocas­titev Obcinskega praznika naše Obcine Veržej. Podrobnejši program bodo gospodinjstva pravocasno dobila, sam pa izkorišcam priložnost, da vas povabim na prireditve, še po­sebej pa na osredno prireditev ob praznovanju obcinskega praznika, ki bo tudi letos zadnjo soboto v maju. Vabljeni, da se nam cim veckrat pridružite. Pa prijetno branje nove številke Fünkešnice. 
Slavko Petovar, župan 


SPOŠTOVANI BRALCI FÜNKEŠNICE 
V
stopamo v 13. leto izdajanja našega obcinskega glasila. Ker je glasilo pri bralcih dobro sprejeto, vecjih sprememb v tem letu ne nacr­

tujemo. Vseeno pa je uredniški odbor malce prevetril rubrike – nekatere opustil, druge dodal. Tako bomo v letošnjih štirih številkah obudili predstavitev turisticnih ponudnikov v naši obcini – z veseljem ugotavlja-mo namrec, da se ta ponudba v obcini širi, oz. so posame­zni ponudniki svojo ponudbo nadgradili. Na novo uvajamo rubriko Lokalni ponudniki, kjer bomo po sklopih v vsaki 
številki glasila predstavili posamezna podrocja – ekološke kmetije, rokodelstvo, cebelarstvo ter mesnine in kmetijske pridelke. Vse z namenom, da se zavemo, da smo lahko v veliki meri samooskrbni in poudarimo pomembnost ku­povanja pridelkov in izdelkov pri lokalnih ponudnikih. V rubriki Izobraževalni utrip bomo v štirih številkah spoznali Sonjo Bertalanic, magistro varne prehrane, ki nam bo sko­zi svoje clanke približala pomembnost uživanja zdrave in kvalitetne hrane. V teh dneh je naša Fünkešnica dobila tudi svojo stran na priljubljenem socialnem omrežju Facebook, kar nam bo omogocalo še boljšo komunikacijo z vami. Po-išcite nas in nas všeckajte ter tako soustvarjate vsebino – tudi tiskane Fünkešnice! Prijetno branje. Ivan Kuhar, urednik 



ZAPIS Z 8. IN 9. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE VERŽEJ 

O
bcinski svet se je 23. decembra 2019 sestal na svoji 8. redni seji, na kateri se je posvetil eni vsebinski tocki in sicer sprejetju proracuna za leto 2020. Uvodno predsta­vitev prvega branja proracuna je pripravila racunovodkinja Mateja Gaberc, ki je povedala, da so skupni prihodki plani­rani v višini 2,426.587,47 EUR, skupni odhodki pa v višini 2,482.902,11 EUR. Bilanca prihodkov in odhodkov izkazu­je proracunski primanjkljaj v višini 56.314,64 EUR in pred­stavlja razliko med planiranimi prihodki in odhodki za leto 2020. V letu 2020 je planirano crpanje sredstev enoletnih razpoložljivih povratnih sredstev s strani MGRT v višini 12.994 EUR, ki bodo namenjena za sofinanciranje projekta »Promocijsko informacijski center NATURA 2000«. V na­daljevanju župan predstavi Nacrt razvojnih programov, ki zajema investicije in investicijsko vzdrževanje. Poudari, da Obcini Veržej ostane majhen odstotek financnih sredstev namenjenih investicijskemu delu, zato se obcina prija­vlja na razne javne razpise. S podrocja investicij izpostavi dve najpomembnejši investiciji v naslednjem letu in sicer »Energetska sanacija OŠ Veržej«, in »Promocijsko infor­macijski center NATURA 2000«. Izpostavi še zakljucevanje investicije »Obnova gasilskega doma v Veržeju«. 
9. redna seja obcinskega sveta je potekala 5. februarja 2020 in clani obcinskega sveta so se seznanili z 9. vsebin­skimi tockami. Osrednja tocka seje je bila razprava in spre­jem Odloka o proracunu obcine Veržej za leto 2020. Skupni prihodki v drugem branju proracuna so predvideni v višini 2,442.362,47 EUR in so se v primerjavi s prvo obravnavo proracuna povecali za 15.775,00 EUR, skupni odhodki so planirani v višini 2,641.504,37 EUR ali 158.602,26 EUR vec v primerjavi s prvo obravnavo proracuna. Bilanca prihod­kov in odhodkov tako izkazuje proracunski primanjkljaj v višini 199.141,90 EUR in predstavlja razliko med planirani-mi prihodki in odhodki za leto 2020. Najvecji delež v struk­turi proracuna predstavlja investicijski del, saj je v letu 2020 namenjenih 13,23 % sredstev proracuna investicijskim od­hodkom, 48,73 % pa investicijskim transferom. 
Obcinski svet Obcine Veržej je v prvi obravnavi spre­jel Odlok o dolocitvi takse za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Odloku o obcin­skem prostorskem nacrtu Obcine Veržej v prvi obravnavi. 
Zdravstveni dom Ljutomer, katerega soustanoviteljica je tudi Obcina Veržej, je obcine pozval k imenovanju novega clana v Svet javnega zdravstvenega zavoda ZD Ljutomer, saj z dnem 21. 4. 2020 obstojecim clanom potece mandat. Obcinski svet Obcine Veržej je v Svet javnega zavoda Zdra­vstveni dom Ljutomer s strani soustanovitelja Obcine Ver­žej imenoval Dominika Štrakla. 
Na poziv Javnega sklada Republike Slovenije za kultur­ne dejavnosti glede oblikovanja predloga za imenovanje clanov sveta obmocne izpostave je Obcinski svet Obcine Veržej predlagal, da se v Svet Obmocne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ljutomer imenuje Ivana Kuharja. 
Župan je clane obcinskega sveta seznani še s postopki v zvezi z energetsko sanacijo Osnovne šole Veržej. 
Vesna Ficko, Obcinska uprava Obcine Veržej 




PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 
O
bcina Veržej je v petek, 7. februarja 2020 pocastila slovenski kulturni praznik. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, Stanislav Lašic, v kulturnem programu pa so sodelovali Moška vo­kalna skupina KD Slavko Osterc Veržej ter ucenci 1. letnika Gimnazije Franca Miklošica Ljutomer – Umetniški odde­lek. Vesna Ficko, Obcinska uprava Obcine Veržej 

OBISKALI SO NAS KURENTI 
V 
petek, 14. februarja 2020, smo se Verženci in nakljuc­ni mimoidoci 14. leto zapovrstjo razveselili tradicio­nalnega prihoda ptujskih kurentov »Kurenti etno MMXV Ptuj«. S svojim plesom so napovedali prihod pomladi, dob­ro letino ter odgnali zimo in zle sile. 
Vesna Ficko, Obcinska uprava Obcine Veržej 

OBISKALE SO NAS MAŠKARE 
P
ustni cas je cas norcij, veselja in plesa. Obcinsko upravo Obcine Veržej so na pustni torek, 25. februar 2020, že tradicionalno obiskale in nas s svojim pustnim plesom raz­veselile najmlajše maškare iz Vrtca Veržej. Obljubili so, da nas naslednje leto spet obišcejo.     Obcinska uprava Obcine Veržej 



Foto: Vesna Ficko 


Vse foto: Bojan Rajk 


Fünkešnica ˜ marec 2020 




OBNOVA GASILSKEGA DOMA VERŽEJ 
G
asilsko društvo Veržej, ki spada med najstarejša društva v Sloveniji, bo letos praznovalo 140. obletnico delovanja. Clani društva so si za ta visok jubilej postavili zelo jasen in tudi precej visok cilj, to je celovita obnova Ga-silskega doma v Veržeju. Glede na pretekle izkušnje in po­znavanje zmožnosti obcinskega proracuna so se odlocili za fazno obnovo za obdobje štirih let. Po dogovoru z Obcino Veržej in vkljucitvijo projekta v Nacrt razvojnih programov so najprej pristopili k iskanju najprimernejše rešitve. Skupaj s projektivnim birojem Atrij d.o.o. so bile izdelane tri raz­licne variante obnove. Na podlagi potreb, uporabnosti in pa tudi ocenjenih stroškov obnove je bila na obcnem zboru izbrana koncna varianta, po kateri se je pristopilo k prido­bitvi projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja. 
V letu 2017 so se pricela prva gradbena dela. Ta so v prvi fazi obsegala vsa rušitvena dela v notranjosti, ko so se poru­šile vse stare predelne stene in pa strop. Nato se je po pro-jektu zacela gradnja novih predelnih sten in nove betonske plošce na delu doma, kjer je bil še prej leseni strop. Vred­nost izvedenih del je bila 39.304,28 EUR, od tega je društvo prispevalo 6.804,28 EUR lastnih sredstev, 32.500,00 EUR pa je prispevala obcina. Opravljenih je bilo tudi natanko 993 prostovoljnih delovnih ur. Ob zakljucku prve faze so clani društva kljub racionalni izvedbi in zelo skrbni izbiri izvajalcev ugotavljali, da bodo stroški obnove višji od na-crtovanih. Zato so s prošnjo za sofinanciranje obnove ga­silskega doma nagovorili vsa gospodinjstva v Veržeju. Zelo pozitiven odziv je dal clanom dodatnega elana pri izvaja­nju obnovitvenih del. V letu 2018 je sledila druga faza, ki je obsegala zamenjavo stavbnega pohištva in zamenjavo garažnih vrat, prav tako pa se je v domu v celoti zamenjala elektro in vodovodna inštalacija. Izvedbena vrednost je bila 28.515,64 EUR, od tega je bilo 20.000,00 EUR sredstev iz proracuna obcine, 4.800,00 EUR je bilo že zbranih sredstev s strani krajanov, 3.715,64 EUR je bilo sredstev društva. Opravljenih je bilo nekaj cez 350 prostovoljnih delovnih ur. V lanskem letu je gasilski dom pricel dobivati koncno podobo. Opravljena so bila naslenja dela: v celotni notran­josti so se opravila pleskarska dela, nabavila in položila se je celotna talna in nekaj stenske keramike, vgradila so se vsa nova notranja vrata, prav tako pa troje protipožarnih vrat, dokoncno se je uredilo centralno ogrevanje doma, uredi-la pa se je tudi toplotno izolacijska fasada doma. Skupna vrednost tretje faze je bila 34.865,51 EUR, od tega je bilo 20.000,00 EUR iz proracuna obcine Veržej, 9.125,00 EUR je bilo zbrano iz prispevkov krajanov, 5.740,51 EUR je društvo prispevalo lastnih sredstev. Tokrat je bilo opravljenih nekaj cez 420 prostovoljnih delovnih ur. Mocna neurja v lanskem in predlanskem letu so nam pokazala še eno pomanjklji­vost, to je streha, ki ne zagotavlja popolne varnosti pred za­makanjem. Zato se je Upravni odbor odlocil, da v letošnjem letu poleg ostalih zakljucnih del izvede še obnovo strešne konstrukcije, ki bo predvidoma izvedena v marcu ali apri­lu. Poleg obnove strehe zakljcno fazo obnove sestavljajo še nakup notranje opreme (mize, stoli, kuhinja, kuhinjski in-ventar, pisarniško pohištvo), obnova tlakov v obeh garažah, nabava garderobnih omaric za shranjevanje zašcitnih oblek in še nekaj drobnih del. Predvidena skupna vrednost zadnje faze tako znaša nekaj cez 32.000,00 EUR. Ocenjujemo, da bo do dokoncanja obnove letos skupaj opravljeno še preko 600 prostovoljnih delovnih ur. Po zakljucku gradbenih in obrtniških del sledi še postopek pridobivanja Uporabnega dovoljenja in predaja gasilskega doma svojemu namenu ob praznovanju 140. obletnice obstoja društva, ki bo v soboto, 20. junija 2020. 


Skupna vrednost obnove, ki vsebuje izdelavo projektne dokumentacije, že izvedena in še predvidena dela do kon-ca obnove, je ocenjena na 140.663,43 EUR. Obcina Veržej je v letih 2016-2020 v izdelavo projektne dokumentacije in v obnovo gasilskega doma namensko vložila 101.478,00 EUR. Pomemben del so k obnovi prispevali krajani Veržeja, ki so do sedaj zbrali že 17.925,00 EUR sredstev za obnovo. Tudi Gasilsko društvo Veržej je prispevalo znaten delež, saj je iz svojega poslovanja ter z organizacijo razlicnih prire­ditev zagotovilo 16.260,43 EUR sredstev za obnovo doma. Izjemno pomemben in težko merljiv pa je delež clanov ga­silskega društva Veržej v obliki prostovoljno opravljenega dela. Do sedaj so namrec clani opravili skupaj že cez 1500 ur prostovoljnega dela. 
Obnova Gasilskega doma je lep primer zglednega so-delovanja lokalne skupnosti, društva in lokalnega prebi­valstva pri obnovi objektov širšega pomena. Gasilski dom tako poleg doma gasilcev postaja tudi dom vseh tistih, ki so prepoznali potrebo po obnovi in jo po svojih moceh tudi podprli. Pa še enega pomembnega dejstva ne smo pozabiti. Obnova je mocno povezala clane gasilskega društva Veržej, pospešila je delovanje, vkljucevanje žensk in mladih, kar je dobra popotnica za delovanje društva tudi v prihodnje. Za obnovo gasilskega društva bi lahko rekli, da še kako drži rek: »Kjer je sloga, tam je moc, v službi ljudstva na pomoc!« 

6  Fünkešnica ˜ marec 2020 


RENE HANŽEKOVIC – REJEC IN VOZNIK DRŽAVNE PRVAKINJE DVELETNIH KASACEV LIMPETO LUNE 

Z Renejem Hanžekovicem, ki je oktobra osvojil svojo tretjo rejsko lovoriko na kasaških stezah, smo se pogovarjali 
o prvakinji Limpeto Luni, njegovih konjih in prihajajocem, že 12. memorialu Mirka Hanžekovica. Dejal je, da je prvic slavil v rejski dirki kot rejec, veliko zaslug za to pa je pripisal prijatelju Primožu Slavicu, ki je trener Limpeto Lune, in Marku Marinicu, ki je nepogrešljivi clen v verigi uspehov hleva Hanžekovic. 
Limpeto Luna je v državnem prvenstvu letos presenetila tako poznavalce kot navijace, si sam pricakoval takšen uspeh? 
Pricakoval sem, da se lahko uvrstiva med prve tri, saj je že na treningih kazala, da se je precej popravila in je spo­sobna izteci dirko, kot jo kasneje tudi je. Vse skupaj se je nato poklopilo, zato nad casom in predstavo Limpeto Lune nisem bil presenecen. Malce sem verjel, da smo lahko nekje tu. 
To je tvoja tretja osvojena rejska dirka, potem ko si z legendarnim Leonidasom OZ dvakrat zmagal Jesenski kriterij, a tokrat prvic si sam rejec zmagovalke rejske dirke. So zato obcutki kaj drugacni? 
Zagotovo mi to, da sem rejec kobile, pomeni veliko. Mo-ram pa na tem mestu izpostaviti, da ima najvec zaslug za to zmago Primož Slavic, ki za kobilo skrbi in jo trenira. Kobi-la se nahaja v njegovem hlevu na hipodromu Ljutomer, saj sem mu jo kot enoletnico dal v trening, zato je ta zmaga v veliki meri njegova. 
Koliko konjev si vzredil v svoji karieri? Si že kdaj prej, s katerim drugim, pricakoval rejsko zmago? 
Vzredil sem že veliko konj, vec kot 20. Bili so tudi konji, na katere sem vsekakor bolj racunal pred dolocenimi rej­skimi dirkami. Recimo že na sestro Limpeto Lune Liberty Luno sem v dveletnem prvenstvu bolj racunal, a na koncu se je Limpeto najbolj izkazala. Najvec pa sem seveda pri-cakoval od Leonidasa OZ pred derbijem, ceprav nisem bil njegov rejec, a je zbolel prav na dan derbija. 
Kakšni so nacrti z Limpeto Luno v prihodnje, je imela cez zimo kaj premora, kdaj zacne letos nastopati? 
Limpeto Luna trenira že od zacetka leta, na hipodromu tudi že 'hitro' trenira, verjetno pa še ne bo nastopila takoj na zacetku sezone, ampak ko bo zares dobro pripravljena, enkrat tekom leta. Seveda pa se nadejamo nadaljevati s takšnimi rezultati v njeni triletni sezoni. 
Koliko konjev imaš v hlevu in kakšni so nacrti za sezono 2020? 
Trenutno imam v hlevu sedem konjev, Limpeto je osma, torej na hipodromu Ljutomer. Doma v Veržeju treniramo štiri, dva pa sta dveletnika, ki še nista zacela s treningi. Tre­nutno stvari izgledajo kar dobro. 

Foto: Jošt Dolinšek 

Kdo ti pomaga pri treningu in delu v hlevu? 
Doma v Veržeju mi ogromno pomaga Marko Marinic. Opravlja tako pocasne, kondicijske treninge, kot tudi lon­žiranje. Marko pri nas pomaga že 20 let in je eden kljucnih clenov našega hleva. On je glavni razlog za dobro pocutje naših konjev, prihaja vsak dan, zelo pomembno vlogo pa ima tudi na dirkah, kjer skrbi za vso pripravo, tuširanje, sprehajanje konjev in ostalo, kar spada zraven. 
Kot vsako leto, boš tudi letos junija organiziral dirke v Ljutomeru z osrednjo tocko memorialom za svojega strica Mirka Hanžekovica … 
Seveda, letos bomo junija izvedli že 12. dirko v spomin na Mirka. Prav prvo, leta 2009, sem zmagal s kobilo Lady Luno, od takrat pa mi ni vec uspelo. 
Vsekakor letos znova vabim vse Veržejce na tradicional­ni tekmovalni dan v organizaciji našega podjetja in obcine Veržej, ce bo šlo vse po nacrtih, se bo memorial odvijal 21. junija 2020. 
Rene, iskrene cestitke in veliko uspeha še naprej. 
Fünkešnica ˜ marec 2020 




V TERMAH BANOVCI ZASIJALO NOVO SONCE 
T
erme Banovci od junija 2019 nismo vec del skupine Sava Hotels & Resorts. Zaceli smo novo, razgibano pot, rokave pa smo zavihali že konec poletja. Veliko dela je še pred nami, ampak z voljo, ki jo imamo in podporo novega lastnika, se Termam Banovci obeta veliko novega. 
Terme Banovci d.o.o. so zdaj mlado podjetje, prav tako imamo mlad kolektiv. Bogata tradicija in domacnost pa sta tisti vrlini, ki ju ohranjamo in širimo med našimi gosti. 
Najvecja pridobitev, ki smo jo v lanskem letu pridobili, je zagotovo nov, povecan obbazenski prostor, ki vas vabi, da nas obišcete v vsakem vremenu. Zdaj vec nismo odvis­ni od vremena, saj vas v vseh letnih casih ob notranjem bazenu caka vec kot 300 ležalnikov, svoj bazencek pa so v notranjem prostoru dobili tudi malcki. V božicnem casu smo naše goste presenetili s prenovljenimi savna prostori in novo infra savno. V termah smo zelo ponosni na naše savne, ki so v Prleškem slogu, zato vam z veseljem pred­stavljamo novo infra savno, novo pocivališce, kjer se boste zagugali po zraku, prav tako pa se pripravlja še razširitev savn zunaj. Pripravljen je že balkon, na katerem si želimo cimprej postaviti zunanjo savno, saj bi gostom s tem po­nudili še vecjo udobje, pestrost in kvaliteto storitev. V le­tošnjem letu smo sprejeli poslovno odlocitev, da kopališce FKK zaradi dviga udobja namenimo gostom, ki bivajo pri nas v hotelu, hotelskem naselju in kampu, s tem bo kopali-šce FKK zaprto za zunanje goste. Trenutno potekajo dela v kampu, ki ga prenavljamo in širimo, omogociti pa želimo, da bo na vseh parcelah dostop do elektrike in vode. Parcele se urejajo, skozi kamp je v izgradnji tudi cesta. Našim ko­palcem želimo omogociti cim vec sencnih površin, zato že inovativno delamo na zunanjih obbazenskih površinah, za vecje udobje pa vas na zunanjem delu kopališca caka 400 novih ležalnikov. Še nekaj novosti vam bomo predstavili v letošnjem letu, ki pa naj ostanejo še skrivnost. 

10% POPUST POSEBNA AKCIJA ZA VAS: popust ki ga lahko izkoristite za Wellness storitve v Termah Banovci, kopalne karte (razen vecernega kopanja) in savno. Popust velja do 25.4.2020 
Strategija novega podjetja je zagotovo dvig kvalitete sto­ritev, ki jih nudimo. Eden od rezultatov te politike podje­tja je ponudba lokalno pridelane hrane in izbira lokalnih ponudnikov ostalih storitev; cebelarskega muzeja, mlina na Muri, Centra DUO Veržej ipd. Za okoliške goste in vašcane pripravljamo v letošnjem letu kulinaricne vecere, ugodne cene kopanja in korišcenja ostalih storitev. Veseli nas tudi uspešno sodelovanje z obcino, s katero nameravamo v le­tošnjem letu obnoviti cestne površine v bližini term, prav tako pa se povezujemo z razlicnimi skupnimi projekti. 
OBIŠCITE NAS! 
VECERNO KOPANJE S KONZUMACIJO 
od 18.00 naprej, bon v vrednosti 2 €, ki ga lahko koristite 
za pijaco ali hrano v aperitiv baru. 
Ponedeljek – petek = 4,90 € 
sobota – nedelja = 5,90 € 
NEDELJSKO KOSILO – odrasli – bogat samopostrežni 
bife (dve vrsti juhe, vec glavnih jedi in prilog, 10 razlicnih 
solat, sladice in sladoled). 
OCVRT CELI PIŠCANEC S PRILOGO za domov 14,00 €. 





EKOLOŠKI PROIZVODI SO POMEMBEN DEL PONUDBE V OBCINI VERŽEJ 
V 
zadnjem desetletju smo prica povecevanju številka kmetij, ki so se preusmerila v ekološko pridelavo in predelavo hrane. Ce je pred nekaj leti veljalo, da se za takšen korak odlocajo predvsem manjše kmetije, smo v zadnjem obdobju prica preusmerjanju vecjega števila tudi po obse­gu vecjih kmetij. In kaj pravzaprav pomeni ekološki nacin kmetovanja? Poenostavljeno je to kmetovanje brez sintetic­nih gnojil in sredstev za zašcito rastlin. V praksi pa še veliko vec, predvsem skrb za rodovitnost tal, povecanje humusa in življenja v tleh, zmanjševanje negativnih vplivov neustre­zne mehanizacije in še veliko vec. Najprej je seveda to na-cin življenja, ki ga živi ekološki kmet. To je nacin življenja, ki je blizu naravi, razumevanju njenih zakonitosti in tudi zmožnosti. Tudi v Obcini Veržej ekološko kmetijstvo v zad­njem obdobju predstavlja pomemben del pridelave in tudi ponudbe. Pionir ekološkega kmetijstva je bil Alojz Sencar, ki je na svoji kmetiji prideloval predvsem samooskrbno in manj za trg. Njegovemu zgledu je najprej sledil Alojz To-polovec. Kot pravi, se je za preusmeritev odlocil iz vec ra­zlogov, glavni pa je bil pridelava zdrave hrane ter posredno skrb za zdravje ljudi ter ohranjanje rodovitnosti tal. Kmetija Topolovec obsega 6 hektarjev njivskih površin, na katerih pridelujejo krušna žita, (pira, pšenica, rž) ajdo, proso, nekaj koruze in oljne buce. 
Vsa krušna žita zmeljejo v lastnem mlinu, kaše in olje pa predelujejo pri pogodbenih predelovalcih. Vse te prede-lane proizvode tržijo izkljucno doma na kmetiji. Glavi tržni proizvodi so moke, zdrobi, kaše in bucno olje, prodajajo pa tudi nepredelana žita. 
Posebej ponosni so na moke, 
zdrobe, kaše in bucno olje, saj so vsi ti omenjeni izdelki od setve do pro-daje pridelani na njihovi kmetiji. V zadnjih letih na kmetiji uvajajo še višji nivo ekološkega kmetovanja, to je pridelava poljšcin po biodina­micnih metodah, zato na kmetiji na njivskih površinah uporabljajo iz­kljucno biodinamicne preparate. 
Pred sedmimi leti se je za preu­smeritev v ekološko kmetijstvo od-locila tudi kmetija Rozmaric Miheca iz Veržeja. Za ekološko kmetijstvo so se odlocil predvsem zaradi slabega pocutja po tretiranju s pesticidi in želje, da naredijo nekaj dobrega zase in svojo družino ter posledicno tudi za naravo. 
Kmetija Rozmaric je izrazito poljedelska in trenutno obsega 22 ha njiv, na katerih pridelujejo oljne buce, soncnice, lan, koruzo, od ozi­mnih žit pa piro in ozimni oves. Pomembno mesto ima ajda, ki jo pridelujejo kot strnišcni dosevek. Sami prede­lujejo bucno seme, soncnicno seme, laneno seme ter ajdo. 
Na kmetiji v Veržeju imajo majhno trgovinico, kjer trži­jo izdelke narejene izkljucno iz pridelkov na svoji kmetiji. 
Njihovi najpomembnejši izdelki so toplo in hladno sti­skano bio bucno olje, hladno stiskano bio soncnicno, hla­dno stiskano bio laneno olje, bucna semena in moka, la-neno seme ter ajdova moka in kaša. Poleg prodaje v lastni trgovini so prisotni tudi v manjših specializiranih ekoloških trgovinah po Sloveniji, prav tako dostavljajo svoje izdelke na dom po celotni Sloveniji. 
Za kmetijo Rozmaric so najbolj znacilna olja, predvsem bucno, ki je bilo že veckrat nagrajeno na razlicnih ocenje­vanjih. 
Ponudba ekoloških proizvodov v naši obcini je torej zelo pestra. Posebno dodano vrednost pri neposrednem obisku in nakupu na kmetiji pa predstavlja pristen pogovor z do-macimi na kmetiji, ki zelo podrobno predstavijo prednosti ekološkega kmetovanja in pa seveda izdelke, ki so produkt njihovega pridnega dela. Lahko bi rekli, da poleg odlicnih in predvsem zdravih proizvodov, kupci brezplacno dobijo še zgodbo, ki promovira izdelek, kmetijo in tudi širše oko­lje pridelave. Takšna ponudba predstavlja v celokupni tu­risticni ponudbi Obcine Veržej pomembno podrocje, saj obiskovalcu omogoca, da del dobrot, okolja in užitkov, ki jih je doživel z obiskom pri nas, ponese s sabo tudi v obliki kakovostnih in zdravih ekoloških proizvodov. 
Slavko Petovar, dipl. inž. agr. 


Fünkešnica ˜ marec 2020 









Vrtec 


PUST, PUST, NASMEJANIH UST 
P
ust nasmejanih ust je že za nami, pa vendar še malc­ki vedno radi pogledajo skupinsko sliko, na kateri smo bili našemljeni v smrkce. Na sliki išce vsak sebe in se poi-menujejo z »mkci«. 
V zacetku šol. leta sva vzgojiteljici predlagali, da bi se za pusta vsi našemili v smrkce. Starši so bili zelo navdušeni in so zamisel sprejeli. V predpustnem casu sva zato organizi­rali delavnico s starši, kjer smo izdelali pustna pokrivala in cevlje za smrkca. Delavnice so se udeležili vsi starši in bili pri izdelovanju zelo spretni. S svojimi izdelki so bili zado­voljni. Skoraj vsi otroci so za pusta kostum oblekli, le kapa je nekatere motila in si je niso želeli nadeti. Z veseljem pa so se z modro barvo mazali po obrazu. Za pusta smo veselo zaplesali. Vzgojiteljici Teja in Silva 





PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V VRTCU VERŽEJ 
T
udi v našem vrtcu smo se spomnili na našega najvecje­ga pesnika Franceta Prešerna, ki je napisal besedilo za himno »Zdravljica«. Otroke smo na njim primeren nacin seznanili s pomenom slovenskega kulturnega praznika. Ob pricetku proslave nam je Žiga Puhar zapel slovensko hi-mno, napovedovalec programa pa je bil Filip Rauter. Preb­ral je nekaj pomembnih stavkov o življenju in delu Franceta Prešerna. Kulturni program so nam popestrile ucenke in ucenci iz doma, ki so nam zapeli Prešernove pesmi, reci­tirali poezijo in zaplesali. Vse to ob spremstvu vzgojiteljic (Mateje in Jasmina) iz doma in ucitelja Zorana, ki jih je spremljal na klavirju. 
Ob koncu smo se posladkali s sladkimi suhimi figami – s takšnimi, kot jih je delil doktor Fig-fig. Gabrijela Kuhar 

NASTOP OTROK IZ VRTCA VERŽEJ NA PRIREDITVI NAJ ŠPORTNIK 
Športna zveza Ljutomer je v torek, 28. 1. 2020, že 50. raz­glasila najboljšega športnika, športnico in športno dru­štvo v letu 2019. Prireditev je potekala v Domu kulture v Ljutomeru. Otroci starejše skupine iz našega vrtca so kot edini nastopajoci pripravili krajši kulturni program ter s plesom in petjem na temo »šport« popestrili dogodek. 
Alenka Belec 


Vse foto: Arhiv OŠ Veržej 

12  Fünkešnica ˜ marec 2020 



MINI OLIMPIJADA 
O
troci starejše skupine iz vrtca Veržej – ekipo je sesta­vljalo šest predšolskih otrok z vzgojiteljico, so se ude­ležili Mini olimpijade v Ljutomeru, ki je potekala v športni dvorani ŠIC Ljutomer. Tekmovanja se je udeležilo sedem okoliških vrtcev. Otroci iz našega vrtca so imeli cast, da so 
Šola 

KULTURNI PRAZNIK V OCEH OTROK IN MLADIH 
S
lovenci kot eden izmed redkih narodov praznujemo kulturni praznik kot državni praznik in dela prost dan. S tem dajemo jasno sporocilo, da nam je kultura še kako pomembna in nenazadnje potrebna – je tista, ki nam lepša vsakdan, ki nam daje obcutke presežnega in nas povezuje. Na OŠ Veržej se zaposleni trudimo, da bi te obcutke, to zavedanje in dojemanje kulture prenesli na naše ucence in posredno tudi v vse naše domove. Na predpraznicni dan smo tako v šoli obeležili kulturni praznik in ga posveti­li našemu najvecjemu pesniku Francetu Prešernu. Ucenci predmetne stopnje so pod vodstvom mentorice Vande No­vak pripravili zanimiv in predvsem razgiban program, ki je razkrival sodobno doživljanje pesnikovega življenja in dela. Gledalci smo na nevsiljiv nacin, skozi zaigrane vsakdanje situacije, spoznali veliko novih informacij o njem, oziroma smo svoje znanje le osvežili. Recitale in dramske vložke so popestrile tudi glasbene tocke – šolskega pevskega zbora, na zacetku prinesli olimpijsko zastavo in baklo, ter prebrali prisego vseh športnikov. Tekmovali so v petih spretnostnih igrah. Otroci so lepo sodelovali, navijali in se zraven zelo zabavali. Dobili so tudi medalje in spominska darila. Na koncu so bili vsi zmagovalci, saj je bilo najbolj pomembno sodelovanje in druženje. Matejka Majeric 


Vse foto: Arhiv OŠ Veržej 




NOVOLETNE DELAVNICE 
V 
prednovoletnem praznicnem decembru smo na OŠ Veržej pripravili veliko dogodkov. Eden izmed njih so bile tudi novoletne delavnice, ki so potekale 12. 12. 2019, od 16. do 18. ure, v jedilnici šole. Vabljeni so bili ucenci razre­dne stopnje in njihovi starši. Jedilnico šole smo spremenili v pravo praznicno delavnico, saj so obiskovalce pricakale štiri velike mize z razlicnimi materiali. Tako so si ucenci ob pomoci svojih staršev izdelali okrasek za smrecico, palcka iz storža, snežaka na palcki, namizni okras in novoletno vo-šcilnico. 
Uživali smo vsi, ucenci, starši in tudi uciteljice, zato se že veselimo naslednjega ustvarjalnega dogodka!      Cvetka Puhar 


AKTIVNOSTI V TERMAH BANOVCI TUDI ZA NAŠE UCENCE 
N
a pobudo Term Banovci so se dogodkov, ki jih prip­ravljajo za svoje goste, udeležili tudi ucenci razredne stopnje OŠ Veržej. V sredo, 19. 2. 2020, smo si ogledali pri­kaz varnosti v prometu. Spremljali smo delo policistov pri iskanju in obravnavi roparja ter spoznali razlicna vozila in opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu. V cetr­tek, 20. 2. 2020, smo spremljali pristop razlicnih reševalnih služb pri prometni nesreci. Na kraj nesrece so se pripeljali reševalci, gasilci in policisti. Ucenci so z zanimanjem spre­mljali potek reševanja, saj so gasilci pri vozilu opravili teh-
Vse foto: Arhiv OŠ Veržej 

nicni poseg, da so poškodovanega voznika lahko rešili iz avtomobila. Vsa vozila in opremo so si ucenci lahko tudi ogledali. V petek, 21. 2. 2020, pa je bila predstavitev slo­venske vojske. Ucenci so izpostavili poligon in seznanitev s preživetjem v naravi kot najbolj zanimivi tocki dela po postajah. Z novimi izkušnjami in novim znanjem smo obo­gatili pouk in tudi v prihodnje se veselimo podobnih aktiv­nosti, z veseljem se bomo odzvali povabilu.         Maja Kuronja 


5. A IN 5. B RAZRED OŠ VERŽEJ V ŠOLI V NARAVI NA LIBELIŠKI GORI 
17. 2. 2020 se je 11 ucencev 5. a in 5. b razreda z ucite­ljico odpravilo v naravoslovno šolo v naravi na Libeliško Goro na Koroškem. Ob 9. uri zjutraj nas je ravnateljica, ga. Marija Ferenc, s spodbudnimi besedami in lepimi željami pozdravila in pot se je lahko zacela. Ravnine vajena »ver­ženska deca« so se cudili strmim stenam, ki so nas sprem­ljale na desni in bližini Drave na levi strani ceste, ki se je vila proti Dravogradu. Vedno bolj so bili nestrpni in polni pricakovanj. Prva zanimiva dogodivšcina se je zgodila že na poti, ko nas je navigacijski sistem popeljal malce v drugo smer. Doza smeha za tisti dan je bila s tem zagotovljena. Ob prihodu na pravi cilj, v Dom Ajda, so ucenci ostali odprtih ust. Razgled je bil namrec neverjeten. S soncem obsijani vr­hovi gora so bili prava paša za oci. Takrat še nismo vedeli, da opazujemo avstrijske gore. Najbolj nestrpno so cakali namestitev v sobe. Kje bo kdo spal, kam bodo zložili stvari in kako se bodo izmuznili iz ene sobe v drugo, so bile glav­ne teme pogovorov. Spoznali smo izjemno gostoljubno in prijazno vodjo doma, izvrstno kuharico, zgovorno cistilko ter nadvse zanimive, iznajdljive in prijazne ucitelje. Dejav­nosti, ki so jih za nas pripravili, so se vrstile ena za drugo in vse so bile izjemno zanimive in poucne. Prvi dan nas je ucitelj Rajko popeljal na razgledno tocko, kjer nam je pojas-nil, kako je leta 1920 potekal plebiscit, na katerem so ljudje odlocali o svoji usodi in pripadnosti slovenskemu oziroma avstrijskemu narodu. Pokazal nam je tudi mejo s sosednjo Avstrijo. V naslednjih dneh so se vrstile raznolike dejavno­sti, od nastavljanja pasti za drobne živali v gozdu, nabiranja vej za postavitev ognja, prižiga ognja, spoznavanja vremen­ske hišice in vremenskih meritev, ki so jih ucenci izvajali cel teden, streljanja z lokom, postavljanja bivakov v gozdu, igranja igre »Kan Jam« ter plezanja po umetni steni. Pri sle­dnji so bili ucenci zelo pogumni, saj je prav vsak izmed njih poskusil plezati in premagati strah pred višino. Ob tem sem bila na njih izjemno ponosna. Med dejavnostmi, ko so imeli nekaj prostega casa, so pokazali, da znajo gojiti dobre od-nose, so prijazni in spoštljivi drug do drugega ter da znajo sprejemati drugacnost. To je dokaz, da so »verženska deca« strpni in odprti mladi ljudje. Ob tem je na mestu pohvala staršem in uciteljem osnovne šole, ki jih vzgajajo v to smer. Kot se spodobi, je zadnji vecer bila organizirana zabava ob glasni glasbi, kjer so se ucenci še dodatno sprostili in za­plesali tudi z ucenci druge šole, ki je prav tako gostovala v Domu Ajda na Libeliški Gori. V petek, torej zadnji dan našega bivanja na Koroškem, so ucenci en za drugim po­navljali, da še ne bi šli domov. Ceprav že nekoliko utrujeni, še niso želeli zapustili prelepe Koroške. Verjamem, da jim bo teh pet prekratkih dni ostalo v lepem spominu. 

Lidija Lukacic, razrednicarka 5.a 




ZIMSKA ŠOLA V NARAVI 
U
cenci 6. in 7. razreda so se tudi letos udeležili zimske šole v naravi, ki je, kot že nekaj let, potekala na Pohor­ju. Ucence sva spremljala ucitelj Anton Šterman in racunal­nicar Sašo Hladen. Nastanjeni smo bili v centru šolskih in obšolskih dejavnosti Planinka. Za nas so skrbele prijazne kuharice, ki so poskrbele, da smo dobili dovolj energije za vsakodnevne dejavnosti. Vsak dopoldan so se namrec ucenci ucili smucati oz. nadgrajevati svoje smucarsko zna­nje. Za pestre popoldneve in vecere so poskrbeli ucitelji tamkajšnjega doma, ki so nas peljali na pohod po bližnji okolici, nas poducili o pravilih vedenja na smucišcu in z nami igrali razlicne družabne in socialne igre. Predstavili so nam tudi igro »bejžbol«, ki je prirejena iz vec drugih iger na prostem – seveda so jo ucenci tudi preizkusili. Prav tako so svoje spretnosti preizkusili v pustolovskem parku, ki je del doma. Vecina nas je prvic to koledarsko zimo dožive-la pravo zimsko idilo, saj je v casu našega bivanja okolico smucišca pošteno pobelilo, prejšnje dni je namrec sneg bil izkljucno na smucišcu. Pet dni šole v naravi je hitro minilo, tako smo se polni novih doživetij in smucarskega znanja vrnili nazaj domov. Sašo Hladen 

Foto: Sašo Hladen Foto: Sašo Hladen 
Vse foto: Arhiv OŠ Veržej 





ZIMSKI ŠPORTNI DAN 
V 
prvem tednu nadaljevanja pouka po božicno-novo­letnih praznikih so imeli ucenci predmetne stopnje zimski športni dan »Zimske dejavnosti« v sredo, 8. 1. 2020, ucenci razredne stopnje pa v cetrtek, 9. 1. 2020. Ker je bila žal tudi letošnja zima brez snega, smo zimski športni dan izvedli na drsališcu in v športni dvorani ŠIC v Ljutomeru. Ob lepem soncnem vremenu so otroci drsali in ob gibanju uživali na svežem zraku. Pri tem so spoznavali še osnovna pravila varnosti na drsališcu. V športni dvorani ŠIC pa so se seznanjali z osnovami plezanja in ob primerni opremi ter s pomocjo vaditeljev plezanja preizkušali svoje sposobnos-ti na plezalni steni. Ucenci predmetne stopnje so se poleg plezanja preizkusili še v kikboksu, ki ga je vodil aktualni svetovni prvak David Žibrat, medtem ko so ucenci razre­dne stopnje ob razlicnih igrah z žogo premagovali razlicne ovire, vodili žoge, jih kotalili, metali na koš. Športni dan se je zakljucil s pridobljenimi novimi športnimi znanji. 
Klavdija Krajnc 

NUŠA SENCAR DRUGA NA PODROCNEM PRVENSTVU 
V 
mesecu januarju je bilo v Lendavi podrocno prvenstvo v badmintonu za posameznike. Z naše šole so se tekmovanja udeleži­li: Nuša Sencar, Rene Raj in Nejc Klemencic. Rene Raj je osvojil cetrto mesto, Nejc Klemencic je bil deveti. Nuša Sencar je osvojila dru-go mesto in se uvrstila na državno prvenstvo. Tekmo­valo je vec kot sedemdeset tekmovalcev.      Anton Šterman 


Vse foto: Arhiv OŠ Veržej 
Vse foto: Arhiv ZMV 

LETOŠNJA ZIMA 
L
etošnja zima nam res ni postregla s snegom in nas je s te plati prikrajšala za zimske radosti in vendar v Marijanišcu nismo pocivali. 
Ob prehodu iz starega v novo leto smo organizirali silvestrovanje za družine. Teden kasneje smo gostili cez 100 animatorjev iz celotne Slovenije, ki so se udeležili usposabljanja animatorjev. 
Sredi meseca januarja smo gostili že prvo skupino birmancev v letu 2020, kmalu za tem vec kot 100 otrok, ki so se udeležili pevskega vikenda, nekaj dni za njimi pa dijake gimnazije Ptuj. 
Ceprav je mesec februar najkrajši mesec v letu, to ne pomeni, da nam je bilo dolgcas. 
V zacetku meseca smo gostili kmete, ki so se tudi le­tos z veseljem udeležili programa »Lepo je res na deželi«. Poskrbeli smo, da je bilo ravno prav vsega: kakšno resno predavanje, veliko druženja, ogled kulturnih in naravnih znamenitosti ter veliko dobre volje.
Dijaki Gimnazije Želimlje so nas obiskali med 4. in 7. februarjem. Komaj so odšli, že se je hiša napolnila z za­konci, ki so se udeležili seminarja na temo »Pomagajmo nositi bremena drug drugemu«. Program sta vodila Dani in Vilma Siter. 
Sredi meseca so nas obiskale družine s koroškega konca, ki se zbirajo pod geslom »RadŽivim«. Trikrat so napolnili našo hišo, enkrat pa smo gostili tudi zakonsko skupino iz Maribora. Tudi na folkoro nismo pozabili. Za svoje priprave na nastop nas je izbrala folklorna skupina iz Zg. Ložnice. 
Med šolskimi pocitnicami pa smo, kot že vrsto let, or-ganizirali duhovne vaje za ministrantke in ministrante, ki so prišli iz Lendave, Grada, Pecarovcev, Kapele, Ra-dencev, Zrec, Ljutomera in Celja. Pri razmišljanju smo si pomagali z risanim filmom o deklici Moani. Spraševali smo se, kdo smo, kaj je naše poslanstvo, kako se spoprije-ti s težavami, o moci prijateljstva in odpušcanja, pogumu in sodelovanju. Primož Korošec, vodja Marijanišca 


16  Fünkešnica ˜ marec 2020 



SPOŠTOVANI ŽUPLJANI! 
K
o pišem prispevek, smo šele na sredini štiridesetdnev­nega posta. Razmišljam, kaj naj vam povem, ko pa je celi svet pod stresom pandemije koronavirusa COVID-19 in plen prave »smrtne stiske«. Vecina ljudi je to že dojela in se umaknila v zasebnost zaradi ukrepov, ki so preventiva pred okužbo, za katero ne vemo, kako dolgo bo še trajala in kakšne posledice bo pustila v cloveštvu, v naši domovini in našem kraju. V zgodovini poznamo primere, ko so se ljudje v svojih stiskah v molitvi obracali na Boga in svetnike in bili uslišani. Storimo tako tudi tokrat. Ne vemo, zakaj Bog do­pušca take hude preizkušnje. Morda zaradi mlacnosti nas kristjanov in naše oddaljenosti od Boga. 
Kakšna bo velika noc in kako jo bomo praznovali, še ne vemo. Želim pa, da bi jo praznovali srecni in veseli, da smo s svojo zaupno molitvijo in svojo mocno vero uspeli pre­magati ta smrtonosni virus. Jezus Kristus, ki je ponesel naše grehe na les križa (prim. 1 Pt 2,24), nas je s tem tudi odrešil. 
Program praznovanja, ce se bo dalo: 
– CVETNA NEDELJA (5. 4.) – pri obeh mašah blagos­lov presmecev, oljk in drugega zelenja. Pred drugo sv. mašo bo blagoslov na dvorišcu župnišca in slovesni vhod v cer­kev, kjer bo sv. maša. 
–
 VELIKI CETRTEK (9. 4.), ob 9.00 krizmena maša v murskosoboški stolnici. 

 OB 19.00 SLOVESNO PRAZNOVANJE JEZUSOVE ZADNJE VECERJE. Sodelujejo prvoobhajanci, birmanci in vsi veroucenci. Po maši cešcenje. Jezus krvavi pot poti, po izdajstvu Juda Iškarjota ga ugrabijo in je v jeci. 

–
 VELIKI PETEK (10. 4.), SPOMIN JEZUSOVEGA TRPLJENJA IN SMRTI: ob 15.00 molitev križevega pota v cerkvi; ob 19.00 Obredi velikega petka – poslušamo Jezuso­vo trpljenje, sledijo posebne prošnje, cešcenje križa, obhaji-lo, molitev pri Božjem grobu. 

–
 VELIKA SOBOTA (11. 4.): Jezus v grobu. Jezusa casti-mo pri Božjem grobu. Veroucenci ste povabljeni k cešcenju ob 9.00 uri. 

– 
BLAGOSLOV VELIKONOCNIH JEDIL: v Veržeju ob 13.00, 15.00 in 17.00 uri – v Buncanih ob 14.00 in v Ba-novcih ob 16.00 uri. Blagoslovljena jedila zaužijemo šele po velikonocni procesiji. 

–
 VELIKONOCNA VIGILJA ob 19.00: slavje luci, be-sedno bogoslužje in prva velikonocna maša; blagoslovimo krstno vodo, obnovimo krstne obljube. 

–
 VELIKA NOC (12. 4.): ob 7.00 obred vstajenja, veli­konocna procesija in sv. maša, druga velikonocna sv. maša bo ob 10.00 uri. 


Vabimo vas k obredom svetega tridnevja in k velikonoc­ni procesiji. Jože Pozderec, župnik 





V MARIBORU 
P
o vojni sva si z ženo Marto hotela ustvariti boljše živ­ljenje kot sva ga imela do tedaj. Zavedal sem se, da v Veržeju ne morem ostati, želel sem se uciti in napredovati. V skromnih razmerah, v katerih je živela moja družina, nisem videl bodocnosti. Ker je Marta dobila službo v Ne-govi kot uciteljica, jaz pa v Mariboru, sem se odlocil, da odidem v Maribor najprej sam, kasneje pa bi se že našla kakšna služba tudi za Marto. V Mariboru sem najprej sta­noval pri bratu in njegovi ženi, v Maistrovi ulici, v eni od velikih mešcanskih vecstanovanjskih hiš. Delovni teden je minil kot bi mignil, ob sobotah popoldne, ko sem zaklju-cil z delom, pa sem skocil na kolo in se odpeljal v Negovo na obisk, po makadamu cez Malecnik, mimo Lenarta in Svete Trojice do Cerkvenjaka, Spodnjih Ivanjcev in Ne-gove. Bil sem mlad, poln energije, z utrjenimi mišicami, in kljub temu, da moje kolo ni imelo prestav, mi vožnja ni predstavljala posebnega napora. Za pot sem potrebo-val dve uri ali nekaj vec. Kasneje se je tudi Marta preselila v Maribor, kjer je dobila službo kot uciteljica na osnovni šoli. Nekaj casa sva z otrokoma, hcerko in sinom, živela še pri mojem bratu, v eni sobi, kuhinja in ostali prostori pa so bili skupni. 
Stanovanje je imelo majhen balkon, ki je bil obrnjen na dvorišcno stran. Ta balkon in dogajanje na njem sta Mar-to skoraj stali uciteljske službe. Zgodilo se je tako. Kot že receno, je Prelogova mamika na vsak nacin želela vzgojiti verna vnuka in ce ju njuni starši že niso peljali v cerkev, ju je mamika naucila vsaj Oce naš in Sveti angel, da bi lahko molila sama. Ob tem jima je zabicala tudi, da morata vsak dan, ko v bližnji franciškanski cerkvi zazvoni poldne, na balkonu poklekniti in zmoliti, kar pac znata. Otroka, ki sta bila sama doma, ker vrtca še ni bilo, sta si to zapomnila in ob cerkvenem zvonjenju stopila ven, pokleknila, sklenila roke in molila. To pocetje je trajalo kar nekaj casa, dok­ler ni ena od sosed Marte previdno povprašala, ali kaj ve 
o tem. Marta seveda ni imela pojma, otrokoma je strogo prepovedala še kdaj moliti na balkonu, mamiki pa je ob naslednjem obisku v Veržeju tudi povedala svoje. 
V Mariboru sem delal najprej v trgovini Plavi 9 kot tr-govski pomocnik, saj sem bil za to delo izucen. Vendar me je želja po znanju gnala naprej. Tako sem se ob delu najprej vpisal v srednjo ekonomsko šolo, ker ljutomer-ska mešcanska šola ni zadostovala za morebitni kasnejši študij. Poleg ekonomije sta me zanimala tudi slikarstvo in aranžerstvo. Prikljucil sem se skupini mladih slikarjev, ki jim je bil znan slovenski slikar Oton Polak pripravljen posredovati svoje slikarsko znanje. Ustvaril sem nekaj kra­jinskih akvarelov, tihožitij in portret Marte s kitami v teh­niki olje na platnu. Tega imam še zdaj. Moje navdušenje nad slikarstvom je brzdala Marta, ki ji moj hobi ni bil všec, sumnicavo in ljubosumno je pregledovala moje slike, da bi videla, ali mi ni kot model pozirala kakšna gola mla­denka. Ob vseh delovnih obveznostih mi je na sreco ali na žalost za slikanje zmanjkalo casa. 


Aranžerstvo je bila moja druga strast. Zavzemal sem se za lepo urejene izložbe, naj je šlo za prehrambne izdel­ke ali metražno blago in konfekcijo. Nekoc sem v izložbi trgovine Kvik oblekel lutko v lep ženski kostim, da pa bi kupce privabil v trgovino, sem lutko obrnil tako, da je pro-ti ulici kazala hrbet. To je ucinkovalo kot magnet, ženske so bile radovedne, kakšen neki je kostim s sprednje strani in so kar drle v trgovino. Seveda so potem tudi kaj kupile, ce ne kostima, pa kaj drugega. 
Z nostalgijo se spominjam tudi Zagrebškega velesejma, kjer so mariborska podjetja vsako pomlad in jesen razsta­vljala svoje izdelke. Na velesejmu je bilo ogromno dela s postavljanjem »štantov« in estetsko in smiselno razpore­ditvijo izdelkov. Bil sem vedno zraven, tudi še potem, ko sem aranžerstvo zamenjal za druge poklice. Ce ne zaradi drugega, so me klicali zaradi idej, teh pa sem imel veliko, posebno po letu dni aranžerske prakse v mestu Kleve na severu Nemcije. Tam sem se naucil mnogih tehnik, tudi tehnike pisanja crk s plošcatim copicem, ki sem jo kasneje s pridom uporabljal pri ustvarjanju plakatov. Takrat smo osnutke plakatov delali rocno, niti v sanjah si nismo mog­li zamisliti oblikovanja z racunalnikom. Z Zagrebškega velesejma pa se spominjam tudi smešne epizode, namrec nepravilne izgovarjave mojega priimka, zaradi katere sem za nekaj trenutkov v življenju postal znameniti ameriški igralec. Nekega dopoldneva so me med delom po zvocni­ku poklicali: »Drug Mel Ferrer neka se odmah javi u re-cepciji!« Takoj sem vedel, da klicejo mene. Kdo pa bi znal pravilno izgovoriti priimek Milfelner? 
Po pripovedovanju Rudija Milfelnerja zapisala hcerka Metka Brkan 




OBNOVA GASILSKEGA DOMA 
Z
a nami je še eno uspešno leto obnove gasilskega doma v Veržeju. Ob vsem prostovoljnem delu, smo uspeli po celotnem gasilskem domu položiti keramiko. Po zakljuc­ku keramicarskih del je štafeto prevzel pleskar in v celoti prepleskal gasilski dom, tudi veliko garažo. Ob tem smo v celotnem gasilskem domu zamenjali vsa notranja vrata. V zacetku meseca septembra smo zaceli z obnovo fasade. Ob tem smo veckrat slišali vprašanje, zakaj smo izbrali belo barvo fasade. Takšno nam je predpisal Zavod za varstvo kul­turne dedišcine (spomeniško varstvo), saj se stavba nahaja v zašcitenem obmocju. S tem je dom tudi od zunaj zacel dobivati novo, lepšo podobo. Posodobili smo tudi notranjo opremo. Tako smo nabavili nove stole in mize za veliko sej-no sobo, opremili novo kuhinjo, pisarno pa osvežili z novo pisalno mizo in omaro za shranjevanje dokumentov. 
V letu 2020 nas caka še veliko izzivov, da bo dom dobil vse, kar smo nacrtovali in kar je potrebno, da bo cim dlje rabljen svojemu namenu. Pri pripravi na obnovo nismo predvideli zamenjave strehe, oz. kritine na stavbi. Žal pa se je izkazalo, da streha na nekaterih mestih pušca in je smi­selno, da v tem trenutku rešimo še to pomanjkljivost. Prav tako bomo na dom namestili strelovod. Na novo bomo uredili tlake v garaži in namestili garderobne omarice za shranjevanje zašcitnih oblek za gasilce. Prav tako pa bi radi kuhinjo napolnili s kuhinjskim inventarjem. Na koncu še nas caka seveda generalno cišcenja vseh prostorov in opre-me, da bo dom za praznovanje 140-letnice res pripravljen, kot mora biti. 
Seveda nam vse to, kar smo dosegli do sedaj, ne bi uspe-lo brez financne pomoci obcine in seveda vaših prispevkov, ki jih namenjate za obnovo doma. Zato se iskreno zahvalju­jemo vsem, ki ste se odzvali na našo prošnjo in nas financ­no podprli pri naših prizadevanjih za lepši gasilski dom. Do sedaj smo vam poslali 5 obrokov, v kratkem boste preje­li še šestega, zadnjega. Obenem vas obvešcamo, da se bo na zadnji položnici videlo, do kdaj bo potrebno poravnati obrok. Prosimo vas za tocnost placila, saj bi radi, da se do takrat poplaca vse mojstre in dobavitelje, prav tako pa se bo na banki zaprl racun, ki je bil odprt z namenom za zbi­ranje sredstev za obnovo. Prepricani smo, da se boste tudi pri zadnjem obroku odzvali in poravnali znesek ter nam tako pomagali pri dokoncanju naših del. Seveda ne smemo pozabiti, da sami gasilci vložimo pri obnovi ogromno pro-stovoljnih ur dela, prav tako pa zbrana sredstva od zbiranja starega železa namenimo za obnovo. 
Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej 

OBCNI ZBOR PGD VERŽEJ 
Z
adnja sobota v mesecu januarju je že zadnjih nekaj let rezervirana za obcni zbor PGD Veržej, in tako je bilo tudi letos, ko smo pripravili jubilejni 140. obcni zbor. 
Letošnji obcni zbor je bil tako za društvo poseben iz dveh razlogov. Prvi je prav gotovo ta, da je bil to že 140. jubilejni obcni zbor. Drugi je bil ta, da se je prvic odvijal v prenovljeni veliki sejni dvorani gasilskega doma. Za uvod nam je Moška vokalna skupina KD Slavko Osterc Veržej zapela slovensko himno in pesem iz njihovega bogatega re-pertoarja, nakar se je zacel uraden del. Obcnega zbora se je udeležilo veliko število clanov in gostov, ki so napolnili dvorano do zadnjega koticka. Prav posebej smo bili veseli, da so se obcnega zbora udeležili nekateri svetniki obcine, ki so se lahko prepricali o delu društva. 
Na obcnem zboru smo pregledali opravljeno delo v pre­teklem letu, prav tako pa smo se že ozrli v jubilejno leto 2020, ko bomo praznovali 140 let delovanja našega društva. Po podanih porocilih je bilo razvidno, da je društvo na vseh podrocjih delalo zelo dobro, saj so se clani pionirske dese-tine že drugic uvrstili na državno tekmovanje, ki bo letos maja v Celju. Prav tako se dobro dela z ostalimi desetinami. Prav gotovo se je najvec naredilo na podrocju obnove doma. Vsi prisotni, ki so do zadnjega sedeža (105) napolnili gasil-ski dom, so pohvalili prizadevnost in zagnanost gasilcev na 




Vse foto: Arhiv PGD Veržej 


vseh podrocjih, saj skoraj ne mine vecja prireditev v Verže­ju, na kateri ne bi pomagali domaci gasilci. Pri planu dela za leto 2020 je bilo vsekakor najvec poudarka na dva dogodka, in sicer na državno tekmovanje pionirjev v Celju in osre­dnjo praznovanje 140-letnice delovanja. Osrednjo prazno­vanje se bo zacelo že v sredo, 18. 6. 2020, ko bomo od 16. do 
18. ure pripravili za vse krajane dan odprtih vrat gasilskega doma. Ob 18 uri istega dne bo društvo pripravilo svecano sejo, na kateri bo pregledalo zgodovino društva, podelilo nekaj priznanj in zahval ter predstavilo knjigo o 140-letni zgodovini društva. Osrednja proslava v cast 140-letnice pa bo 20. 6. 2020, ob 18 uri, ki se bo odvila pri gasilskem domu. Na tej prireditvi bomo tudi svecano predali svojemu namenu obnovljen gasilski dom, zato vas že sedaj vse prav prisrcno in iskreno vabimo, da se nam pridružite na vseh omenjenih prireditvah in se skupaj z nami poveselite ob tem visokem jubileju in pomembni pridobitvi. 
Na koncu obcnega zbora smo podelili tudi nekaj pri­znanj za dolgoletno delo in za opravljene specialnosti, ki jih zahteva gasilska služba. Po koncu je sledilo prijetno druže­nje še pozno v noc. 
Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej 


OBCNI ZBOR CD VERŽEJ 
V 
nedeljo, 19. 01., smo se cebelarji CD Veržej zbrali v prostorih Zavoda Marianum na svojem 83. obcnem zboru. Poleg clanov CD Veržej so se obcnega zbora udele­žili podpredsednik CZS g. Janez Vencelj, predsednik CZDP g. Janko Rožman in župan Slavko Petovar. Opravicila se je svetovalka na NVI, ga. Mateja Ratiznojnik, ki pa nam je poslala porocilo o delu NVI. Porocilo je v nadaljevanju predsednik prebral. V porocilu predsednika je bilo pred­stavljeno delo preteklega leta, iz katerega je bilo razvidno, da društvo dela dobro. Tako smo se clani društva udeležili sejma v Celju, dan odprtih vrat smo imeli v okviru projek­ta 24 ur z reko Muro, na nogometnem igrišcu, predstavili smo se na kulinaricni razstavi in na Miholovem sejmu v Veržeju, udeležili smo se dneva cebelarjev na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, ki ga organizira CZS. Na ta dan so bile podeljene medalje iz ocenjevanja medu. Zlato medaljo za akacijev med je prejel tudi naš clan Alojz Novak. Cebelar­ji smo uspešno preselili šolski cebelnjak, ga prepleskali in uredili okolico. Sodelovali smo v akciji, ki jo organizira CZS in ministrstvo za kmetijstvo v Sloveniji Tradicionalni zajtrk v vrtcih in osnovnih šolah. Cebelarji smo naši šoli in vrtcu podarili 8 kg medu. V mesecu decembru smo se udeleži­li Dneva medu, ki ga vsako leto organizira CZDP v BTC Murska Sobota. V razpravo so se vkljucili tudi gostje. Tako je podpredsednik CZS pohvalil delo društva in orisal delo zveze ter med drugim navedel prizadevanja zveze, da bi se medovi na kozarce v bodoce oznacevali z nazivom drža­ve, kjer so bili pridelani. Zveza se skupaj z ministrstvom za kmetijstvo trudi, da bi tudi cebelarji glede na ogroženost cebel vsako leto dobili delno povrnjene stroške. Predse­dnik CZDP je pohvalil delo društva in v nadaljevanju orisal delo CZDP. Župan je pohvalil delo društva, še posebej pa prizadevanja pri selitvi šolskega cebelnjaka, kjer je posebej pohvalil Marka Štajnerja in Alojza Novaka. Glede skro­mnih financnih sredstev, ki jih obcina namenja za društvo je obljubil, da se bo potrudil, da bo v bodoce vec sredstev namenjenih za delo CD. V nadaljevanju smo podelili pri­znanja. Za 20 let uspešnega cebelarjenja so prejeli priznanja Alojz Novak ml., Mirko Trstenjak in Jože Vohar, za 30 let Janko Erjavec, za 50 let in listino cebelarskega veterana pa je prejel Alojz Novak. Obcni zbor smo zakljucili ob dobri hrani in pijaci v jedilnici Zavoda Marianum. 

Alojz Novak in Mirko Trstenjak 
Foto: Mirko Trstenjak 


Fünkešnica ˜ marec 2020 
21 



72. OBCNI ZBOR RK VERŽEJ 
31. januarja 2020 smo se zbrali na 72. letnem obcnem zboru, ki se ga je udeležilo 42 clanov. Gospod Ivan Veberic je od Rdecega križa Slovenije prejel ZLATI ZNAK za dolgo­letno delovanje v društvu. 
Ob tej priliki bi se radi še enkrat zahvalili Prostovolj­nemu gasilskemu društvu Veržej, da smo si v tamkajšnjih prostorih lahko uredili društveno sobo.  
13. junija 2020 bo v Veržeju 31. srecanje krvodajalcev Slovenije. Vabimo vas, da se ga v cim vecjem številu udele­žite. Marica Legen, predsednica RK Veržej 

OBCNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA SLAVKO OSTERC VERŽEJ 
V 
soboto, 1. februarja 2020, je v prostorih gostilne Bob-njar potekal Obcni zbor Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej. 
Na tokratnem obcnem zboru, ki je bil med drugim tudi volilni obcni zbor, se je poleg župana g. Slavka Petovarja in ostalih clanov obcinskega sveta Obcine Veržej ter predstav­nikov društev, zbralo predvsem veliko clanov kulturnega društva, ki so v letu 2019 delovali v 5 skupinah oz. sekcijah: Vokalna skupina Lešcecek, Folklorna skupina Lešcecek, Moška vokalna skupina, Starejša folklorna skupina in Klek­ljarska skupina Mürske ribice. Prisotni na obcnem zboru so bili seznanjeni z bogatim delom kulturnega društva. Sekcije kulturnega društva so namrec v preteklem letu v vsebin­skem delu izvedle zelo veliko krajših nastopov na priredi­tvah v Veržeju, okolici in širše, sodelovale z drugimi društvi in organizacijami ter se udeležile obmocnih, regijskih in državnih srecanj v organizaciji JSKD. Skupine so v letu 2019 organizirale tudi vec samostojnih koncertov, klekljar-ska skupina Mürske ribice pa je razstavljala na razstavah v Rokodelskem centru DUO v Veržeju. V letu 2019 je kul­turno društvo obeležilo ali izpeljalo kar nekaj pomembnih dogodkov, ki so potrebni, da jih omenimo: 
V zacetku leta 2019 je KD »Slavko Osterc » skupaj z Ob­cino Veržej pripravilo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila posvecena v spomin nekdanjemu clanu kulturnega društva in direktorju obcinske uprave Bojanu Ferencu. Na kulturni prireditvi so nastopile pevske zasedbe katerih clan je bil Bojan Ferenc. 
Sledil je samostojni koncert ob 20. obletnici delovanja, ki ga je pripravila Moška vokalna skupina KD »Slavko Osterc« pod vodstvom ga. Tatjane Rozmaric Poštrak. Ob omenje­nem jubileju so clani Moške vokalne skupine s strani JSKD prejeli bronaste, srebrne, zlate in castne Gallusove znacke. 
Poleg Moške vokalne skupine je bilo leto 2019 jubilejno tudi za clane Starejše folklorne skupine. Folklorna dejavnost v Veržeju je obeležila 50-letnico neprekinjenega delovanja, ob cemer pa velja izpostaviti, da so nekateri clani Starejše folklorne skupine plesalci že vec kot 50 let, pa tudi ostali clani Starejše folklorne skupine negujejo folklorno dejav­nost v Veržeju že vrsto let. Ob tej priložnosti je bila Starej­ša folklorna skupina prejemnica Plakete Obcine Veržej za leto 2019. Clanom Starejše folklorne skupine so bile s strani JSKD podeljene tudi bronaste, srebrne, zlate in castne Ma-roltove znacke. S strani obmocne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je bilo folklor­ni skupini podeljeno tudi Jubilejno priznanje obmocne iz­postave sklada za vec kot 50–letno neprekinjeno delovanje. 
Sekcija Lešcecek je v letu 2019 gostovala na Folklornem festivalu Folk Nuance v Bolgariji - Folklore festival of Folk Art. Folklorna skupina Lešcecek pa se je tudi v preteklem letu uvrstila na državno srecanje odraslih folklornih skupin v Žalcu in prejela Plaketo za najboljši program po izboru publike. 
Seveda pa so bile misli clanov društva na obcnem zbo­ru že zazrte tudi v leto 2020, ko Kulturno društvo Slavko Osterc obeležuje 130. obletnico delovanja društva. Ob tem visokem jubileju bo društvo pripravilo raznovrstno in ka­kovostno ponudbo kulturnih vsebin, ki bodo predstavljene na lastnih prireditvah in koncertih, ter tudi na prireditvah v sodelovanju z drugimi društvi in organizacijami ter Obcino Veržej. 
Ker pa je bil omenjeni obcni zbor tudi volilni obcni zbor, so clani kulturnega društva izvolili novo vodstvo v sestavi: Ksenija Seršen (predsednica), Ivan Kuhar (podpredsednik), Natalija Rozmaric (blagajnicarka), Jožica Vohar (tajnica) in ostali clani UO: Vinko Kapun, Mateja Žalik Rus, Tatjana Rozmaric – Poštrak, Jasmina Lubi in Tatjana Prelog. 
Na obcnem zboru so svoje misli o delovanju društva strnili tudi župan g. Slavko Petovar in podžupan g. Drago Legen ter ostali gostje. Za dobro medsebojno sodelovanje pa se jim je zahvalila tudi predsednica društva Ksenija Ser­šen. Clani KD Slavko Osterc Veržej 

LEŠCECKI SO AKTIVNI 
Popestritev vecera v Zdravilišcu Radenci 
V 
ponedeljek, 2. 12. 2019, smo Lešcecki nastopili v zdra­vilišcu Radenci. S plesom in krajšo predstavitvijo naših folklornih noš smo popestrili vecer tamkajšnjih ho-telskih gostov. Odplesali smo Staro polko in nato gostom podrobneje predstavili delavsko in pražnjo nošo ter oble­ke, ki predstavljajo cas po 2. svetovni vojni. Ob koncu smo odplesali še splet trojk in prijeten vecer zakljucili s skupno Cindaro. Povabilu smo se z veseljem odzvali, kajti veseli smo, da lahko naš ples in dobro voljo širimo med goste, ki vtise odnesejo na svoje domove, tako po Sloveniji kot tudi v tujino. Nastja Borko 
Obisk vrtca Veržej 
Za zadnji nastop v letu 2019 smo imeli posebno cast, da predstavimo samo skupino in našo kulturno dedišcino 

22  Fünkešnica ˜ marec 2020 



Vse foto: Arhiv Lešceckov 
najmlajši generaciji v naši obcini, in sicer otrokom v Vrt-cu Veržej. V torek, 10. decembra, v dopoldanskih urah, so nas najmlajši že nestrpno pricakovali. Posebej za njih smo pripravili kratek nastop, nato pa smo skupaj še zaplesali in zapeli. Njihove oci so bile vecino casa usmerjene v noše, ki smo jih tudi podrobneje predstavili, seveda na njim zani­miv nacin. Vecina malih radovednežev je zelo dobro vedela kaj predstavlja ime naše skupine, kar nas je pozitivno prese­netilo. Tako smo jim polepšali praznicni december, sami pa obujali spomine na brezskrbne otroške dni. Aleš Maric 
Lešceckov zakljucek 
Veliko vloženega truda, veliko prostega casa, veliko ve­selja do petja in plesa smo vložili v minulo leto, ki je bilo vec kot uspešno. Za nami je veliko preizkušenj in trenutkov, ki so nam dali vedeti, da je življenje dano za to, da ga krojimo po svoji želji in da nobenega trenutka ne prepušcamo na­kljucju. Na zakljucku smo se spomnili vseh trenutkov, ki so oblikovali našo skupino in nas naredili mocnejše. Saj veste 
– vez plesa je tista, ki povezuje vse nas in nas je združila, da smo danes tako dobri prijatelji. Jožica Vohar 
Intenzivni vikend na Pohorju 
Od 10. do 12. januarja smo se clani FS Lešcecek odpravi­li, na sedaj že vsakoletni tradicionalni intenzivni vikend na Pohorje, v Dominikov dom. Seveda smo šli z namenom, da se naucimo in utrdimo nove plesne korake zato smo v petek kar takoj priceli s kondicijskimi vajami. Ker je dogodek po-leg resnega dela namenjen tudi zabavi, smo si kot vsako leto organizirali tematski vecer, letošnji z naslovom Grimmove in Andersenove pravljice. Tako smo se pokazali v svoji iz­virnosti in kreativnosti. Plesali in peli smo dolgo v noc. 
V soboto smo dan priceli zgodaj zjutraj in že nestrpno pricakovali našega vsakoletnega folklornega mojstra Mirka Ramovša, ki nas s svojo vztrajnostjo vedno znova navduši in nauci novih plesnih korakov, ki jih kasneje z veseljem uporabimo na naših nastopih. Tako smo cel dan preživeli v ucenju novih plesov iz vseh koncev Slovenije. Po napornih vajah smo najbolj nestrpno pricakovali krst novincev, ki se je odvijal še isti vecer. Naslov vecera se je glasil: “Mala šola Lešcecek” in tako so se naši novinci morali preizkusiti v na­logah, ki jih je zadala komisija. Veselje je trajalo še dolgo v noc. V nedeljo smo plesne korake še utrdili in se popoldne odpravili nazaj proti Veržeju. Romina Erjavec 

Lešceckov ples 
Clani Folklorne skupine Lešcecek smo v soboto, 29. fe­bruarja, že petic zapored pripravili Lešceckov ples. V so-delovanju s Termami Banovci smo za goste pripravili še en nepozaben vecer plesa in dobre volje. Iz kuhinje je dišalo po izbranem meniju, za dobro glasbo in polno plesišce pa so poskrbeli clani ansambla Opoj. Kot otvoritveni ples smo Lešcecki letos zaplesali nežni, lahkotni valcek. Poleg doma-cih, prijateljev, podpornikov in drugih udeležencev, so se tudi letošnjega plesa udeležili clani drugih folklornih sku-pin. Glede na vse pozitivne odzive se Lešcecki že veselimo naslednjega plesa. Ajda Weis 
Nastop na dnevu žena v Bakovcih 
V mesecu marcu smo FS Lešcecek nastopili tudi v Ba-kovcih. Dogodek, ki ga že vec let organizira Krajevna skup­nost Bakovci, je posvecen izkljucno ženskam ob njiho­vem prazniku žena. Letos smo ga obiskali prvic in se tako predstavili tudi publiki, ki nas do sedaj še ni imela prilož­nosti pobližje spoznati. Nastopili smo z dvema postavitva-ma in predstavili tako delavski kostum kot tudi sodobnejši, ki predstavlja cas po 2. svetovni vojni. Oder smo si delili še s Tamburaškim orkestrom KD Ivan Kaucic Ljutomer in ljudskimi pevkami. Ob zakljucku prireditve so tudi naše dame prejele v dar majhno pozornost, ki jim jo je poklo-nil organizator. Sledila je zakuska in druženje s cedalje šte­vilcnejšo publiko, ki jo navdušujemo s svojimi nastopi po naši majhni Sloveniji. Aleš Žalar 




VECER FOLKLORE Z GOSTI IZ ARGENTINE 
V 
petek, 21. februarja 2020, se je v Kulturni dvorani Janeza Ferenca v Veržeju odvijala prireditev Vecer folklore. Organizator prireditve je bilo Kulturno društvo Slavko Osterc, osrednja gostja prireditve pa Folklorna sku­pina Maribor iz Argentine. 
Folklorna skupina Maribor je v Veržeju gostovala že pred petimi leti. Ob ponovnem obisku Slovenije pa so si clani skupine ob Sticni, Jurovskem Dolu, Ribnici in Petrov-cah, Veržej ponovno izbrali za kraj gostovanja. 
Folklorna skupina Maribor deluje od leta 1994 pod vod­stvom ga. Ani Senovršnik. Vsi clani skupine so potomci Slovencev, ki so prišli v Argentino pred nekaj desetletji. Re-pertoar skupine obsega plese skoraj vseh slovenskih pokra­jin. Vsako leto organizirajo folklorni festival pod naslovom “Evropski Vecer”, kjer se predstavijo tudi skupine razlicnih narodnosti, obcasno pa sodelujejo s slovenskim veleposla­ništvom in mestnimi oblastmi. Skupina izvaja nastope za argentinsko publiko na raznih festivalih in srecanjih. V programu plešejo koroške in gorenjske svatbene plese ter argentinsko “zambo” (sambo) in “chacarero” (cakarero). Tudi na Veceru folklore v Veržeju so se nam predstavili z omenjenimi plesi. Poleg Folklorne skupine Maribor iz Ar­gentine so na Veceru folklore nastopile tudi skupine na­šega društva. Starejša folklorna skupina se je predstavila s »Spletom štajerskih plesov« pod umetniškim vodstvom g. Ivana Kuharja, Folklorna skupina Lešcecek pod umetni­škim vodstvom g. Marka Rusa s Staro polko, ljudskima pri­redbama »Moj fantic je prijezdil« in »Kaj sem prislužil?«, glasbena zasedba FS Lešcecek pa s »Snehinim maršom«. Vecer folklore je z ljudskimi pesmimi Sanjarila je deklica, Slovensko dekle, Kje so tiste stezice in Na svetu lepše rož'ce 

Vse foto: Danilo Ivancic 

ni popestrila tudi Moška vokalna skupina pod umetniškim vodstvom ga. Tatjane Rozmaric – Poštrak. 
Z Vecerom folklore smo clani Kulturnega društva Slav-ko Osterc priceli z nizom kulturnih prireditev ob visokem jubileju društva, 130. obletnici delovanja društva. Ob tej priložnosti bralce Fünkešnice že sedaj vabimo na naše na­daljnje kulturne dogodke v letu 2020! Ksenija Seršen 




»ŠOPEK PESMI ZA DAN ŽENA« 
O
smi marec - dan žena je mednarodni praznik žensk. Je dan praznovanja ekonomske, politicne in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Je dan spomina na vse ženske, zaradi katerih je svet lepši. 
V preteklosti so ženskam ob tej priložnosti podarili kakšen cvet, najveckrat nageljcek ali vrtnico. Pevci Moške vokalne skupine KD Slavko Osterc Veržej pa smo se letos odlociti ženskam ob njihovem prazniku podariti nekaj za dušo. Zato smo 6. marca v kulturni dvorani Janeza Feren-ca v Veržeju pripravili koncert z naslovom »Šopek pesmi za dan žena«. Medse smo povabili goste: tamburaško sku­pino Bosi.si in Tamburaški orkester Sv. Jurij ob Šcavnici. Obe glasbeni skupini delujeta v okviru glasbenega društva "Malo polek, malo mimo". Skupina Bosi.si je unikatna tako po izgledu kot instrumentalni zasedbi in imenu. Vedno in povsod nastopajo bosonogi in z glasbo, pesmijo ter radostjo v srcu vzpodbujajo ljudi, da se obrnejo nazaj h glasbeni tra­diciji, naravi in zdravemu nacinu življenja. 
Na koncertu so se zvrstili nastopi posamezne skupine, z razlicnimi skladbami in pesmimi. Moška vokalna skupina je v svoj »šopek« povezala slovenske narodne ljubezenske pesmi, nekaj tudi ob klavirski spremljavi. Pevci smo namrec mnenja, da ubrano in z veseljem zapeta pesem, ki crpa moc iz srca, najde pot do srca tistega ali tiste, ki mu je namenje­na. Bosi.si so odigrali in zapeli avtorske pesmi, Tamburaški orkester pa znani tuji skladbi in domaco Mamica je kakor zarja. Vecer smo zakljucili s skupnim nastopom Moške vo­kalne skupine in Bosi.si s pesmimi Dere sen jaz mali bija, dalmatinsko Ružo crvena in slovensko ljudsko Nocoj je ena luštna noc. 

Vse foto: Danilo Ivancic 
Ženske s svojo energijo, voljo, odlocnostjo in obcutkom zmoremo marsikaj. Ker zdržimo današnji pritisk življe­nja, si zaslužimo spoštovanje. Velikokrat smo poplacane z drobnimi pozornostmi, prijaznim pogledom, nasmehom, stiskom roke ali objemom; hvaležnost se lahko izkaže na razlicne nacine, vsak dan. 
Upamo, da so pesmi, ki smo jo vam, drage ženske, na­menili nastopajoci ob dnevu žena, pricarale nasmeh na ob-raz in našle pot do vašega srca. 
Tatjana Rozmaric – Poštrak, vodja MVS KD Slavko Osterc Veržej 





OB IZTEKU MANDATA 
U
speli zakljucek leta smo upokojenci proslavili v Ter­mah Banovci, ki je pravšnja lokacija za takšna prazno­vanja. Lepo okrašeni ambient, okusna hrana, dobra glasba in odlicni udeleženci so pripomogli k pravemu vzdušju. Tradicionalno obdarovanje starejših in bolnih obcanov smo ob financni podpori sodelujocih društev in župana naše obcine ter prostovoljcev organizirali nekaj dni pred božicem. Zopet smo pokazali, da lahko stopimo skupaj in zacrtano naredimo z veseljem in brez ovir. Na vec ovir pa smo naleteli, ko smo zaceli iskati novo vodstvo. Namrec šti­riletno mandatno obdobje se je zakljucilo in vecini clanov je potekel mandat. Minilo je veliko casa, vendar smo sedaj na tem, da smo kandidatno listo poslali clanom v potrditev. Zaradi znanega zdravstvenega stanja v državi smo morali odpovedati Obcni zbor in ubrati drugo priporoceno pot. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem clanom in clanicam, od­hajajocemu UO in NO, prav tako poverjenikom, kakor tudi zastavonoši DU Veržej za vso delo in podporo v preteklih no na predpriprave na praznovanje visoke obletnice v letu 2020 in na nakup rabljene gasilske avtocisterne. Poveljnik društva Denis Trstenjak pa je za tem predstavil delo opera­tive in podrobneje predstavil eno intervencijo, ki se je zgo­dila v preteklem letu. 



Prostovoljno gasilsko društvo Banovci vse moci usmerja na praznovanje 120. obletnice društva in k nabavi novejše­ga gasilskega vozila s cisterno. V tej smeri so bili predsta­vljeni tudi plani za leto 2020. Obcnega zbora se je udeležil tudi podžupan Obcine Veržej Drago Legen, udeležili pa so se ga tudi predstavniki Gasilske zveze Ljutomer, prijatelji iz Oplotnice, ter predstavniki ostalih okoliških društev. 
Na zboru clanstva so bila podeljena tudi odlikovanja za dolgoletno delo v gasilskem društvu, mladinca Alen P. in Peter Š. pa sta prejela tudi Mladinsko priznanje gasilske zveze. Vsem dobitnikom v imenu PGD Banovci iskreno cestitam in želim, da še naprej zavzeto pomagate našemu društvu. Denis Trstenjak 
KONFERENCA OBMOCNEGA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH CASTNIKOV LJUTOMER 
L
jutomerski castniki so se konec februarja sestali na redni letni konferenci v Biotermah Mala Nedelja. Ob množicni udeležbi clanov združenja je konferenci pri­sostvovalo veliko število eminentnih gostov, med njimi tudi brigadir Franc Koracin, namestnik poveljnika Poveljstva sil Slovenske vojske. V svojem krajšem nastopu je predstavil organiziranost Slovenske vojske, njeno namestitev, naloge in kadrovsko popolnjenost. Posebej je poudaril potrebo po civilno-vojaškem sodelovanju, pri cemer je nakazal vsebine 


Foto: Damir Skuhala 
Vse oto: Branko Košti 
Foto: Jelica Jerebic

26  Fünkešnica ˜ marec 2020 

sodelovanja med združenji slovenskih castnikov in Slo­vensko vojsko. Temeljna vsebina sodelovanja je promo-cija vojaškega poklica in kadrovanje v Slovensko vojsko. Predsednik ljutomerskih castnikov je ob predstavitvi letnega programa dela združenja predstavil kar nekaj aktivnosti, ki so vezane na vzajemno sodelovanje s Slo­vensko vojsko. 
Na konferenci so bile obravnavane obicajne vsebine, ki sodijo na obcne zbore društev. Tako je konferenca po­trdila vsa podana porocila o delu združenja v preteklem letu in sprejela planske dokumente za leto 2020. 
Ob koncu konference je sledila svecana podelitev priznanj Zveze slovenskih castnikov. Priznanja sta po­delila clan Predsedstva Zveze slovenskih castnikov, šta­bni vodnik Jože Vaupotic in predsednik Obmocnega združenja slovenskih castnikov Ljutomer, major Anton Kosi. Podeljenih je bilo 9 priznanj. Med prejemniki so bilo tudi trije clani iz obcine Veržej: vodnik Zvonko Hladnjak je prejel pisno priznanje ZSC, štabni vodnik Drago Osterc in podpolkovnik Alojz Novak sta prejela bronasti medalji ZSC. 
Anton Kosi, predsednik OZSC Ljutomer 


JOŽE OSTERC PREJEL NAGRADO ZA ŽIVLJENJSKO DELO NA PODROCJU KASAŠTVA 
K
asaška zveza Slovenije je na Fužinskem gradu v Lju­bljani 5. marca letos priredila že 7. kasaško akademijo, na njej pa so znova podelili tudi nagrade za življenjsko delo. Letos je bil med prejemniki tudi naš obcan Jože Osterc iz Buncanov. Za nagrado ga je predlagal njegov maticni klub Kasaški klub Ljutomer, kateremu je Jože zvest že vec kot pol stoletja. V obrazložitvi predloga je predsednik kluba mag. Janez Slavic zapisal: 
Jože Osterc, rojen leta 1949 v Buncanih, nadaljuje boga-to tradicijo svojega oceta Jožeta Osterca, ki je bil znan rejec ljutomerskih kasacev in tekmovalec. Ljubezen do kasacev je podedoval po ocetu, ki je vzredil odlicne konje: Pastorja, Prinza, Mozarta, Mušo, Muco, Milvo, itd. 
Jože Osterc ja zacel tekmovati na kasaških dirkah 4. junija 1967 na hipodromu v Ljutomeru. S kobilo Milvo je v prvem letu dosegel dve cetrti mesti, drugo mesto na dr­žavnem prvenstvu 2-letnih kasacev 24. septembra 1967 v Gornji Radgoni, le teden dni kasneje, 1. oktobra 1967 pa je v Ljutomeru dosegel tudi prvo zmago. Prav tako z Milvo je drugo mesto dosegel tudi naslednje leto na državnem pr-venstvu 3-letnikov 19. septembra 1968 v Mariboru. Kobila Milva je bila tudi zmagovalka v Krožni dirki Slovenije. 

V svoji dolgoletni 53-letni kasaški karieri je Jože Os-terc dosegel 28 zmag, 29 drugih mest in 35 tretjih. Najpo­membnejše zmage mu je prinesla kobila Perla. Zmagala sta slovensko državno prvenstvo 2-letnikov 12. 10. 2003 v Ljutomeru ter državno prvenstvo 3-letnikov 12. septembra 2004, prav tako v Ljutomeru. V derbiju sta 14. avgusta 2005 osvojila drugo mesto. 
Jože Osterc s svojo družino uspešno gospodari na svo­ji domaciji. Z dobro rejo kasaških konj svojih prednikov je nadaljeval in tako vzredil veliko uspešnih ljutomerskih kasacev, ki so merili svoje sposobnosti na kasaških dirkah. Številni njegovi konji, ki so mu prinašali veselje in zado-voljstvo v reji, treningu in tekmovanju, so se pomerjali na dirkališcih in s svojimi rezultati prispevali k uspešni selek­cijski reji. Ob konjereji je bila glavna gospodarska dejavnost reja molznic slovenske lisaste pasme. Tako je govedoreja s svojimi prihodki pospeševala razvoj konjereje. Tak nacin gospodarjenja, da so se dohodki iz drugih gospodarskih dejavnosti vlagali v ljubiteljsko rejo kasaških konj in kasa­ških dirk, je bil na prleških kmetijah pogost. 



Jože je poleg reje, treninga in dirkanja, veliko casa posvetil tudi delu v Kasaškem klubu Ljutomer. S svojim ustvarjalnim razmišljanjem je veliko prispeval k uspešne-mu napredku razvoja Kasaškega kluba Ljutomer. 
Ob 140-letnici praznovanja reje kasaških konj in prire­janja kasaških dirk Kasaškega kluba Ljutomer je Jože Osterc za uspešno rejo prejel posebno priznanje, kipec kasaškega konja. 

Kasaški konji so mu dajali veselje in energijo v življenju. Bila so tudi razocaranja, kadar vložen trud ni prinesel žele­nega rezultata, a uspehi v reji in na dirkah so premagali vse težave. Tako je bil vedno dobro razpoložen in vesel vsake uvrstitve na kasaških dirkah. Že vec kot 50 let živi s konji in za njih, kar so mu z uspehi tudi bogato poplacali. 
Vito Šadl 

ROK BRUNEC PREJEL PRIZNANJE KASAŠKE ZVEZE ZA PRVO ZMAGO 
N
a kasaški akademiji v Ljubljani so se poklonili tudi Veržejcu Roku Bruncu, ki je v letu 2019 dosegel svojo prvo zmago. V obrazložitvi priznanja so zapisali: 
Rok Brunec je strast do kasaških dirk podedoval po svojem ocetu Jožetu. Prav z ocetovim konjem, zimzelenim Dantejem MS je tudi prvic nastopil na kasaških dirkah. To je bilo na lanskih aprilskih dirkah v Ljutomeru. V krstnem nastopu je zasedel peto mesto. 
Svojo prvo zmago pa je docakal le dva meseca kasneje, 
25. junija v Lenartu. Uspeh je že v naslednjem nastopu, ju­lija v Ljubljani, nadgradil z novo zmago. Skupaj z enajstlet­nim Dantejem sta ob dveh zmagah že v Rokovi krstni sezo­ni na kasaškem sedežu dosegla še tri tretja mesta. 
Vito Šadl 



Foto: Boris Vranic 
Nagrajenci za življenjsko delo, Jože Osterc (drugi z desne) 

28 Fünkešnica ˜ marec 2020 
POST IN UCINKI POSTENJA 
Vsestransko ucinkovitost posta potrdila magistrska raziskava Sonje Bertalanic, mag. varne prehrane 
S
onjo Bertalanic so ucinki 21-dnevnega posta tako nav­dušili, da je na podiplomskem študiju Varnost hrane v prehrambeni verigi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistem­ske vede v Mariboru, v sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Mariboru na temo svojega pocetja leta 2016 magistrira-la. V monografiji Post in celostna hrana cloveka, ki je izšla leta 2017, je predstavila izsledke magistrske raziskave o vsestranskih ucinkih posta. 
Sama si je s postenjem pozdravila hipertirozo oz. cez­merno delovanje žleze šcitnice. Zdravniki so jo ''obsodili'' na doživljenjsko terapijo z zdravili, a je z ozdravitvijo s po­mocjo posta in zdravega življenjskega sloga zavarovalnici prihranila veliko denarja. Tako kot na stotine ''neozdravlji­vih'' bolnikov, ki so vzeli odgovornost za zdravje v svoje roke. Ob tem se poraja vprašanje cemu torej zdravstvena zavarovalnica ne pokrije stroške postenja na recept? 
Sonjina postna zgodba 
Leta 2009, preden je diplomirala na Fakulteti za zdra­vstvene vede v Mariboru, je zbolela za hipertirozo, cez­merno delovanje šcitnice. Zdravnik ji je zaradi povišane­ga srcnega utripa predpisal beta blokatorje. Vsega skupaj je zaužila kakih deset tablet. Medtem je pospešeno iskala vse možne nacine, da bi ozdravela na naraven nacin. Brez farmacevtikov in kemije. Napoved zdravljenja ni bila ravno obetavna - radijod in doživljenjska terapija. Zanesla se je na informacije, ki jih pred nekaj leti pred boleznijo našla v knjigi Ernsta Günterja z naslovom Živeti brez bolezni. Knjigo ji je priporocil znanec, ki je zbolel za rakom na pros-tati in si je s postom ter s programom, ki je opisan v njeni knjigi, uspešno pomagal k ozdravitvi. Nato si je prebrala še drugo literaturo na temo posta: Post ob sokovih avtorja Paavo Airole, Zdravljenje raka in levkemije avtorja Rudolfa Breussa, Post za zdravje - 300 izkušenj ozdravljenih avtorja Marjana Videnška, Živa hrana - 200 receptov za pripravo presne hrane avtorja Marjana Videnška. 
Kako je potekal post? 
Najprej se je psihicno in telesno dobro pripravila. Zacela je uživati presna, rastlinsko temeljeca živila, se vec gibala v naravi in se ukvarjala s športom. Spomladi leta 2010 je v lastni režiji izvedla 21-dnevni post s presnimi sadnimi, ze­lenjavnimi in sadno-zelenjavnimi sokovi. Izvajala je celoten priporoceni program: krtacenje kože, izmenicno prhanje s hladno in toplo vodo, strganje jezika, klistiranje, vsaj eno uro telesne dejavnosti v obliki lahkega teka ali sprehoda v hrib. 
Pocutje na postu je bilo fantasticno, telo je bilo izjemno lahko, cutila je polno zagona, energije in optimizma. Zdrav-je pa se ji je izboljšalo že pred postom, ko je nekaj mesecev pred postom preklopila na uživanje presnih, rastlinsko te­meljecih živil, se veliko gibala v naravi in v splošnem skrbe-la za zdrav življenjski slog. Na postu je dokoncno ozdravela in tudi po postu je precej casa nadaljevala s presno, rastlin­sko temeljeco hrano. Pocutje je bilo res enkratno. Od tedaj ni imela nobenih zdravstvenih težav vec. Nobenih prehla­dov in viroz, niti nobenih težav za cas nosecnosti. Imunski sistem je s pomocjo posta in zdravega življenjskega sloga bil v celoti regeneriran. 


Spremembe ki jih je opazila po postu 
Koža se ji je izredno izboljšala. Pred tem je namrec dolga leta trpela zaradi nodulocisticnih aken, ki so bila posledica uživanja kontracepcijskih tablet. Med postom se jim je od­rekla za vedno. Lasje ji niso vec izpadali. Bila je kot prero­jena, ne le telesno temvec tudi duševno oz. na vseh ravneh biti. Dobesedno se je prerodila. 
Namen magistrske raziskave 
Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv ter rezultate razlicno dolgo trajajocega terapevtskega posta s presnimi sadnimi, zelenjavnimi in sadno-zelenjavnimi sokovi po metodi, ki jo izvajajo v Zavodu Preporod; pomen hrane iz ekološke oziroma biodinamicne pridelave ter presne hra­ne za anketirance. Raziskovala je na študijskem programu Varnost hrane v prehrambeni verigi. Na Fakulteti za kme­tijstvo in biosistemske vede, v sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Mariboru. Naslov magistrskega dela je Post in ucinki postenja. Prebrati ga je mogoce na povezavi goo.gl/ vpZCd7. 
Rezultati raziskave 
Ugotovila je, da imajo anketiranci ne glede na spol in starost izredno pozitivne izkušnje s postom in presno hra-no na vseh ravneh biti ter da dajejo prednost živilom eko­loškega izvora. V raziskavi je sodelovalo 271 ljudi, starostna meja se je gibala med 20-im in 83-im letom. Kar 98 odstot­kov anketirancev je trdilo, da sta post in presna hrana ucin­kovita in primerna ter da jim je ta nacin življenja pomagal k izboljšanju zdravstvenega stanja in pocutja. 97 odstotkov anketirancem se je zdelo pomembno, da so živila, ki jih uži­vajo, ekološkega izvora. 98 odstotkov anketirancev je bilo mnenja, da so ostale tehnike, kot so npr. joga, meditacija, gibanje v naravi in drugo, zelo pozitivno vplivale in še bolj pripomogle k pozitivnim rezultatom ter dobrim izkušnjam postenja. 



Pozitivni rezultati posta so se pokazali tudi na duševnem podrocju 
Skoraj vsi anketiranci so imeli pozitivne izkušnje s pos­tenjem in presno hrano tudi na duhovno-duševnem po­drocju. Velika vecina anketirancev bi terapevtsko postenje po metodi, ki jo izvajajo v Zavodu Preporod, na podlagi lastnih izjemno pozitivnih izkušenj priporocala tudi osta­lim ljudem. 
Kaj se med postom dogaja v telesu? 
Telo med postenjem v prvih treh dneh živi tako rekoc samo od sebe. Ko organizmu za nemoteno in normalno delovanje primanjkuje potrebnih hranil, še posebej mašcob in beljakovin, si potrebno hrano priskrbi tako, da po na­tancnem vrstnem redu raztaplja in prebavlja lastna tkiva. Najprej razgraja in raztaplja bolne, stare, poškodovane, od­mrle celice, kar je razlog za hitro izboljšanje zdravstvenega stanja v casu posta. Dr. Otto Buchinger, pionir medicinske­ga oziroma terapevtskega postenja, je postenje poimeno-val izgorevanje odpadkov. Med postenjem clovek porablja odmrle celice in nezdrava tkiva, medtem ko pusti vitalne organe, žleze, živcni sistem in možgane nedotaknjene. Naše telo je namrec izredno inteligentno, vse kar rabi je, da mu omogocimo primerne okolišcine za samoregenaracijo! 
To je potrdil japonski znanstvenik Jošinori Osumi, ki je leta 2016, malo pred zagovorom Sonjinega magistrske­ga dela, prejel Nobelovo nagrado za medicino – za odkritje in potrditev avtofagije – samorazgradnje recikliranih delov celice, v pogojih pomanjkanja dostopa do hrane. 
Dolgorocno bi clovek s postom moral priti do tega, da se ne bi hranil s strupenimi in škodljivimi snovmi, ki se posle-dicno nalagajo v telesu. 



VARUJMO CEBELE 
S
vetovno znani fizik in dobitnik Nobelove nagrade za fi­ziko Albert Einstein naj bi ob neki priliki izjavil: »Ce bi cebela izginila z oblicja sveta, bi cloveku ostala ne vec kot štiri leta življenja. Nic vec cebel, nic vec opraševa­nja, nic vec rastlin, nic vec živali, nic vec cloveka.« 
Ce bi cebele izginile po vsem svetu, bi prišlo do pomanj­kanja hrane, saj cebelje družine ne bi vec opraševale rastlin, od katerih pridobivamo sadje, zelenjavo, orešcke itd . Med bi izginil s tržišca in raznovrstni uporabniki voska bi mora­li zaceti uporabljati dražje nadomestke. Pretresi v svetovni ekonomiji bi bili globoki in dolgotrajni. 
Da se nam ne bi zgodile te crnoglede napovedi, cebelarji vse uporabnike FFS prosimo, da te uporabljajo  v skladu  z naceli dobre kmetijske prakse in varstva okolja.  Posebno pozornost  naj posvetijo cebelam  s sledecimi ukrepi: 
- da pred nacrtovano uporabo FFS natancno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opo­zorilo, ali je sredstvo strupeno za cebele. V glavnem so za cebele škodljivi vsi insekticidi  in imajo to tudi napi­sano na etiketi, 
-da priporocena sredstva uporabljajo v najnižjih priporo-
cenih odmerkih, -da uporabljajo za cebele manj nevarne pripravke, -da pred nacrtovanim škropljenjem pokosijo podrast v 
sadovnjaku ali vinogradu, -da škropijo v vecernih urah ali ponoci in v brezvetrju, -da pravocasno obvestijo cebelarja o nameravanem 
škropljenju s FFS strupenimi ali škodljivimi za cebele. 
Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvokov brencecih cebel, ter da bodo cvetoca sadna dreve­sa oprašena, slovenski cebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da  so pri njihovi uporabi skrajno previdni. 
CEBELARSKO DRUŠTVO VERŽEJ organizira dan 
odprtih vrat, ki bo pri šolskem cebelnjaku (bivše 
teniško igrišce), v sredo, 22. 04., od 9.00 do 13.00 ure. 
V tem casu bo obnovljen šolski cebelnjak predan v 
uporabo cebelarskemu krožku Osnovne šole Veržej. 
Vabljeni! 

30  Fünkešnica ˜ marec 2020 

DOGODKI V OBCINI VERŽEJ :: APRIL ˜ JUNIJ 2020 


DATUM  URA  DOGODEK  VSEBINA  LOKACIJA  ORGANIZATOR  
22. 4. 2020  9.00­13.00  Dan odprtih vrat  Dan odprtih vrat CD Veržej  Pri šolskem cebelnjaku (bivše teniško igrišce)  CD Veržej  
30. 4. 2020  18.00  Postavitev majniškega drevesa  Postavitev majniškega drevesa  Pred trgovino Narcisa  TD Veržej  
30. 4. 2020  19.30  Postavitev majniškega drevesa  Postavitev majniškega drevesa  Za Termami Banovci, smer Zg. Krapje  TD Banovci  
30. 4. 2020  20.00  Kresovanje  Kresovanje  Za Termami Banovci, smer Zg. Krapje  PGD Banovci  
Prvomajska budnica  
12. 5. 2020  18.00  Nastop ucencev Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer ob 50-letnici delovanja dislociranega oddelka Veržej  Nastop ucencev Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer  Kulturna dvorana Janeza Ferenca v Veržeju  Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer  
7. 5. 2020  19.30  Razstava rocnih del  Razstava rocnih del  Rokodelski center DUO Veržej  DU Veržej, KD Slavko Osterc Veržej , Zavod Marianum Veržej  
17. 5. 2020  10.30  Kulinaricna razstava  Dobrote naših gospodinj: kulinaricna razstava  Prostori Gasilskega doma Buncani  Gospodinje Buncan  
16. 5. 2020  20.00  Romarski shod ob prazniku Marije Pomocnice  Sv. maša v Marijanišcu in procesija z luckami v župnijsko cerkev  Marijanišce  Župnija Veržej  
17. 5. 2020  15.00  Romarski shod ob prazniku Marije Pomocnice  Romarski shod ob prazniku Marije pomocnice in slovesna maša  Dvorišce Salezijanskega zavoda Veržej  Župnija Veržej  
30. 5. 2020  19.00  Slovesna prireditev ob obcinskem prazniku ter tradicionalni Ostercev vecer  Slovesna prireditev ob obcinskem prazniku s podelitvijo priznanj in nagrad ter tradicionalni Ostercev vecer  Kulturna dvorana Janeza Ferenca Veržej  Obcina Veržej  
31. 5. 2020  9.30  Prvo sveto obhajilo  Prvo sveto obhajilo  Cerkev sv. Mihaela Veržej  Župnija Veržej  
13. 6. 2020  9.00  31. srecanje krvodajalcev Slovenije  31. srecanje krvodajalcev Slovenije  Veržej  Rdeci križ Veržej  
18. 6. 2020  18.00  Svecana seja PGD Veržej  Svecana seja PGD Veržej ob 140-letnici društva  Gasilski dom Veržej  PGD Veržej  
20. 6. 2020  18.00  Osrednja proslava PGD Veržej  Osrednja proslava ob 140-letnici PGD Veržej  Pri Domu kulture v Veržeju  PGD Veržej  
20. 6. 2020  19.30  Gasilska veselica  Gasilska veselica ob 140-letnici PGD Veržej s Tanjo Žagar  Pri Domu kulture v Veržeju  PGD Veržej  


TIC Veržej T: +386 51 654 778 
Za podrobnejše informacije nas lahko 
obišcete tudi na sedežu TIC-a Veržej 
Pušcenjakova 1 E: ticverzej@gmail.com 
SI - 9241 Veržej FB: tic.verzej 
(pon–pet: 9.00–15.00, sob: 9.00–12.00). 
Fünkešnica ˜ marec 2020