POROČILO
OBOGATITEV ZNANJA V BARCELONI
MEDNARODNA IZMENJAVA SOCRATES/ERASMUS
V študijskem letu 1999/2000 mije Socrates/Eras-
mus, mednarodna služba za izmenjavo študentov
znotraj EU, omogočila semester študija na Uni-
verzi v Barceloni (Escuela universitaria de traball
social de Barcelona).
V Barcelono sem odpotovala 15. 2. 2000 in
tam ostala do 30. 5. 2000. Študentsko sobo sem
si morala poiskati sama, na dokumentih za izme-
njavo sem dobila priložen le naslov nepremičnin-
ske agencije, ki pomaga študentom v Barceloni
pri najemanju sob in stanovanj. Sobo sem začela
iskati kar nekaj mesecev pred odhodom, saj je
Barcelona ciljno študentsko mesto mnogih štu-
dentov iz celega sveta in je treba čakati na sobo
tudi po pol leta. Agencija me je tik pred dogovor-
jenim odhodom obvestila, da imam sobo v stano-
vanju, ki ga bom morala deliti s tremi študenti.
Ob prihodu v mesto sem se oglasila na agenciji,
kjer je bilo treba podpisati vse potrebne doku-
mente in pogodbe za najem sobe. Uslužbenka
agencije me je nato odpeljala v stanovanje. Četrt,
kjer sem bila nastanjena, se imenuje Les Corts in
leži na severozahodu mesta. V njej se nahajata
tudi Zona Universitaria in vsem ljubiteljem nogo-
meta znan Nou camp FC Barcelone. Stanovanje
sem delila z res pisano druščino študentov iz cele-
ga sveta; Vangelis je bil študent medicine iz Krete,
ki je prišel v Barcelono na prakso po programu
Socrates/Erasmus. Pier Luigi je bil študent meteo-
rologije iz Cosenze in tam prav tako po programu
Socrates/Erasmus. Maria del Carmen, Urugvajka,
ki živi in dela v Braziliji (v državi Rio Grande du
Sul), pa v Barceloni še vedno piše doktorat iz zgo-
dovine glasbe. Je univerzitetna profesorica v
mestu Santa Maria in del leta preživi v Braziliji,
del pa na fakulteti v Barceloni. Med nami so se
spletle resnične prijateljske vezi, še zlasti med
Pierom, Carmen in menoj. Še vedno smo v stikih.
Dan po prihodu v Barcelono sem se javila na
Fakulteti za socialno delo, kjer mi je prof. Teresa
Rossell, koordinatorka študentov Socrates/Eras-
mus, predstavila delovanje fakultete in mi pove-
dala, kakšne možnosti izobraževanja imam na
njihovi šoli. Razkazala mi je šolo, ki leži v spod-
njem delu Gracie v bližini Plaze de Catalunya.
Ker je bil program tretjega letnika v večji meri
tak, kakršnega smo na Visoki šoli za socialno delo
v Ljubljani že opravili v predhodnih letih študija,
sem izbrala tri predmete, ki so se izvajali v večer-
nih urah, da sem v dopoldnevih lahko opravljala
prakso. Psihologijo okolja {psicologia ambiental)
je predaval J. Mansilla. O alkoholizmu {Valcholiz-
mo) je predavala Marta Escudero. Socialno delo
v delovnem okolju (trabajo social en el empresa)
pa je predavala R. M. Ferrer. Prof. Mansilla je
Kastiljec, tako da so bila njegova predavanja
vedno v kastiljščini. Prof. Escudero je Katalonka
in kot večina katalonskih profesorjev predava v
katalonščini (catala), vendar je zaradi mojega
obiska na fakulteti predavala v kastiljščini {cas-
tellano). To pa ni veljalo pri prof. Ferrer, ki mi je
prvo uro predavanj povedala, da smo v Kataloniji
in da se tukaj govori katalonsko. Seveda se dveh
jezikov v štirimesečnem obdobju nisem uspela
naučiti, vendar sem ob odhodu iz Barcelone lahko
brala katalonščino in razumela bistvo prebranega.
Zal pri predavanjih profesorice Ferrer nisem
imela takega uspeha. Predmet socialno delo v
delovnem okolju, ki ga je predavala, je bil obvezen
predmet na moji študijski smeri v Sloveniji v tret-
jem letniku, zato sem se odločila za opravljanje
izpita iz tega predmeta. Zaradi jezikovne pregra-
de sem izpit opravljala na drugačen način kot
ostali študentje. Prav tako kot oni sem morala
prebrati literaturo, ki nam jo je dala profesorica,
nato pa sem napisala (v kastiljščini) seminar o
zlorabi drog in alkohola v delovnem okolju.
Seminar in vsebino prebrane literature sem nato
ustno zagovarjala. Prof. Escudero je bila pravo
nasprotje prof. Ferrer, trudila se je predavati kar
se da razločno in je govorila primerno počasi, da
sem lahko vse razumela. Velikokrat se je med
predavanjem ustavila in me vprašala, aU sem
razumela. Tudi prof. Mansilla je bil izredno
119
POROČILO
pozoren. Pri vajah me je vključil v skupino sta-
rejših študentk, ki so mi bile v veliko pomoč pri
razumevanju zapletenih tekstov. Na fakulteti sem
imela dostop do interneta in do knjižnice, ki je
približno enake velikosti kakor naša. Glede na
to, da sem v prvih dveh letih opravljala prakso
na področju zasvojenosti, sem tudi v tretjem let-
niku želela nadaljevati v isti smeri. Prof. Escudero
me je povabila na prakso v Cas Sants, v delavnice
aktivnosti. Tam sem sodelovala s tremi praktikant-
kami iste fakultete. Pozneje se nam je pridružila
še praktikantka psihologije Ana. Z obema prakti-
kantkama moje šole sem v času prakse obiskala
dnevni center za rehabilitacijo zasvojencev Cen-
tro de dia občine Barcelona. Center je po namenu
in strukturi zelo podoben Projektu Človek. Obi-
skale smo tudi zasebno komuno v mestu Lérida,
ki je eno izmed večjih mest Katalonije. Tudi ta
komuna, čeprav zasebna, se ne razlikuje veliko
od komun Don Pierina. Delavnice aktivnosti vodi
Nuria, ki je tudi koordinatorka delavnic. Pri vo-
denju delavnic ji pomaga Esther (dipl. pedago-
ginja), ki je vzgojiteljica v centru Cas Sants. Nuria
in Esther vodita vzgojne aktivnosti. Vse ostale
aktivnosti - kulturne, telesne, umetnostne - pa
prostovoljci, ki so profesionalci na teh področjih:
profesor likovne umetnosti, študent AGRFT, upo-
kojene profesorice katalonščine in književnosti,
profesorji dramaturgije in igre, inštruktorja joge,
kiropraktiki in inštruktorji reikija. Velikokrat so
v delavnice aktivnosti prišli opazovat dinamiko
delavnic različni strokovnjaki, psihologi, psihiatri,
socialni delavci, defektologi... Moje delo v delav-
nicah aktivnosti je bilo spremljanje uporabnikov
pri različnih aktivnostih, aktivno sodelovanje pri
njih, suport, pomoč, svetovanje uporabnikom ob
morebitnih problemih, pogovor z njimi, sprem-
stvo v bolnišnico ali ambulanto na preglede,
spremstvo med odmorom na malico. Tam sem
imela vlogo nadzornika, saj sem morala paziti,
da uporabniki med malico ne pijejo alkohola ali
ne kadijo trave, si ne izmenjavajo pomirjeval ali
kakšne druge droge. Če je prišlo do take situacije,
sem morala obvestiti koordinatorko ali vzgojitelji-
co. Lahko pa sem se najprej pogovorila z uporab-
nikom in mu predlagala, da sam pove odgovor-
nim, kaj je storil. Uporabnike so ob manjših kr-
šitvah pravilnika kaznovali s prepovedjo obisko-
vanja delavnic za določen čas, glede na težo kršit-
ve. Tega so se uporabniki zelo bali, saj so vedeli,
da jim nekajdnevno postopanje doma in na ulici
daje veliko priložnosti za recidivo. Vsako leto na
koncu aprila center organizira nastop uporabni-
kov in ostalih, ki sodelujejo v centru kot prosto-
voljci ali praktikantje, z imenom Juegos florales
(igre cvetja). Nastop je namenjen predstavnikom
občine Barcelone in drugim donatorjem. Z njim
poskušajo zaposleni centra in njihovi uporabniki
pokazati, kaj so dosegli v preteklem letu. Na
nastopu uporabniki berejo lastne spise in pesmi
aU recitirajo na letno temo Unicefa. Lani je bila
Unicefova tema mir. Prostovoljka Teresita, upoko-
jena profesorica književnosti, je vsakemu uporab-
niku in praktikantu dodelila dve vrstici pesmi F.
G. Lorce Marianita Pineda, ki smo jo skupaj
recitirali pred omenjenim občinstvom. Nastop je
posnela barcelonska televizija in pozneje nastop
predvajala na TV Barcelona. Praktikantje, upora-
bniki in prostovoljci smo aktivno sodelovali pri
pripravi in izvedbi nastopa na Juegos florales, kar
nas je še dodatno povezalo, tako so se tudi upo-
rabniki čutili »del normalnega sveta«, zmožni biti
ustvarjalni in kreativni. Uporabnikom je bilo veli-
kokrat lažje zaupati probleme praktikantom in
prostovoljcem, ki smo bili nekakšna vez med njimi
in profesionalci delavnic. Enkrat tedensko smo
imeli praktikantje sestanek s koordinatorko in
vzgojiteljico, kjer smo se pogovorili o morebitnih
problemih in kritičnih situacijah v delavnicah.
Velika večina praktikantk je imela probleme z
vzpostavitvijo mej in avtoriteto. Če pa je prišlo
do kakšne nezgode že med tednom oz. pred
predvidenim sestankom, smo po koncu delavnic
aktivnosti imele individualen sestanek z vzgojite-
ljico ali koordinatorko.
Delavnice aktivnosti se nahajajo v Centru za po-
moč odvisnikom Sants, ki je del plana za pomoč
odvisnikom Občine Barcelone. Namenjen je vsem
odvisnikom, ki so vključeni v programe zlorabe
drog ali odvisnosti od drog v katerem koli centru
za pomoč odvisnikom, ki se nahaja v Kataloniji.
Delavnice delujejo vsak dan od ponedeljka do
petka med 9. in 14. uro. Odvisnike poskušajo
vzgajati tako, da bi potencirali zdrave navade, ki
oddaljujejo človeka od zlorabe droge in pripomo-
rejo k socialni integraciji.
Aktivnosti se izvajajo v treh različnih prosto-
rih. Prostor A se nahaja v spodnjem nadstropju
centra v neposredni bližini ostalih strokovnjakov,
zaposlenih v centru (dveh zdravnikov, medicinske
sestre, psihologov, vzgojiteljev, socialnih delav-
120
OBOGATITEV ZNANJA V BARCELONI
cev). Največ aktivnosti se izvaja prav v tem pro-
storu, zlasti skupinski pogovori. Tukaj se srečujejo
uporabniki, prostovoljci, praktikantje in zaposleni
strokovnjaki. Prostor B se nahaja ob prostoru A.
Tam se izvajajo delavnice, ki vključujejo fizično
aktivnost (joga, refleksologija, kiropraktika, rei-
ki). Prostor C se nahaja v zgornjem nadstropju.
Tam se izvajajo delavnice šivanja, vezenja knjig,
oblikovanje revije in audiovizualne delavnice.
Intervencijsko ekipo sestavljata dve vzgojite-
ljici, ena izmed niju je tudi koordinatorka delav-
nic. Koordinatorka načrtuje urnik in aktivnosti,
ki se bodo izvajale, vodi supervizijo pedagoške
strukture delavnic (postavi cilje in oceni rezul-
tate), koordinira, izbira in nadzoruje prostovoljce,
ki sodelujejo v različnih aktivnostih, sestavlja
register resursov, sestavlja poročila o napredo-
vanju uporabnikov, opravlja pogovore s kandidati
za vstop v delavnice, koordinira med delavnicami
aktivnosti in domačim okoljem uporabnikov ter
vodi sestanke o koordinaciji delavnic.
Vzgojiteljica sodeluje pri aktivnostih delavnic
in skrbi za dinamiko skupine, opazuje obnašanje
uporabnikov in opažanja posreduje koordinatorki
delavnic, vodi vzgojne skupine za socialne veš-
čine, prevencijo na področju ponovnih recidiv in
zdravstveno vzgojo ter se udeležuje tedenskih
sestankov koordinacije delavnic aktivnosti.
Delavnice aktivnosti so namenjene tistim, ki
imajo probleme z zlorabo ali so odvisni od katere
koli droge, so zaprosili za pomoč v katerem cen-
tru za odvisnike v Kataloniji in pristajajo na to,
da ne bodo uporabljali drog v času, ko so v delav-
nicah, ki nimajo takih psihiatričnih težav, da bi
jim onemogočale slediti aktivnosti delavnic ali bi
motile dinamiko delavnic. Vsi vstopajo prostovolj-
no in morajo poznati pravilnik delavnic.
Odvisnike napotijo v delavnice aktivnosti
profesionalci, ki delajo na področju zasvojenosti
v različnih ustanovah: v centrih za pomoč odvis-
nikom, na oddelkih detoksikacije bolnišnic, na
centrih za socialno delo ... Nekateri obtoženci
zoper zlorabe in uporabe drog lahko po odločitvi
sodnika prestajajo alternativno kazen v delavni-
cah aktivnosti. Za njih je potreben le telefonski
dogovor med koordinatorko delavnic in zastopni-
kom obtoženega.
Za ostale pa velja, da morajo osebno na po-
govor s koordinatorko delavnic. Na pogovoru
kandidatu koordinatorka pojasni, kakšni so
njegovi individualni cilji, kako sodelovati v delav-
nicah, kakšen je pravilnik in kakšna je dinamika
delavnic. Po prvem skupnem pogovoru skupaj
načrtujeta prevzgojni načrt.
Delavnice aktivnosti omogočajo opustitev sla-
bih navad in ponovno osvojitev nekoč že prido-
bljenih, pa zaradi načina življenja zasvojenca
opuščenih. Delavnice aktivnosti pripomorejo k
boljšemu odnosu s sočlovekom, k ponovnemu
vrednotenju življenja brez drog in k spoštovanju
osnovnih norm sobivanja.
Bistveni cilji za posameznika pa so: pospešiti
uporabnikovo sprejemanje lastnega zdravljenja,
potencirati navade, ki olajšujejo in pospešujejo
socialno vključitev in potencirati odgovornost za
lastno zdravje.
Po pravilniku ni dovoljena uporaba nikakršnih
drog (razen dovoljenih z zakonom - kave in
tobaka). Vsakdo, ki je na zdravljenju, se mora do
sovrstnikov spoštljivo obnašati. Vse predmete in
prostore, ki jih ima v uporabi v času delavnic,
mora odgovorno uporabljati in jih po uporabi
pospraviti in počistiti.
Dinamika, ki poteka v delavnicah, je zasnova-
na na učenju prek različnih aktivnosti. Aktivnosti
so grupirane v štiri skupine: vzgojne, kulturne,
telesne in umetnostne aktivnosti.
Vzgojne aktivnosti vodijo profesionalci, vse
ostale pa prostovoljci. Poglavitna značilnost delav-
nic aktivnosti je sodelovanje med njimi, prostovolj-
ci (profesorji različnih strok, kiropraktiki, igralci
...) in praktikanti - študenti različnih profilov
(socialnimi delavci, socialnimi pedagogi, psiho-
logi, psihiatri). Ta konstanten stik z ljudmi, ki niso
»člani narkomanske scene«, je eden izmed opor-
nih stebrov, ki olajšuje osvajanje novih, zdravih
vrednot, saj se uporabnik nenehno srečuje z
drugačnimi načini obnašanja od tistih, ki jih je
sam uporabljal v času zlorabljanja drog.
Vsak uporabnik ima poleg skupinske terapije
tudi individualno. Ta se načrtuje za vsakega
posameznika posebej. Individualna intervencija
ima dva cilja: pomagati pri situacijah in težavah,
kjer se skupinska dinamika ne izkaže kot dovolj
učinkovita, in izpeljati posameznikove cilje in
pričakovanja, kakor si jih je zastavil.
Vzgojne aktivnosti obsegajo tri področja:
zdravo življenje, socialne veščine in preprečevanje
recidive. Vse vzgojne aktivnosti vodita vzgoji-
teljici.
Cilji vzgojnih aktivnosti na zdravstvenem po-
dročju so tile: pospeševati in usmerjati že osvojene
navade v smeri prevencije oz. zdravljenju bolezni;
pospeševati osvajanje navad samooskrbe, inter-
121
POROČILO
vencije pri najpogostejših boleznih zasvojencev;
zmanjšati ali odpraviti nezdrave navade na zdrav-
stvenem področju.
Te cilje uporabniki osvojijo na delavnicah o
varni spolnosti, kjer se učijo, kako pravilno upo-
rabljati kondome, o mitih in tabujih, povezanih s
spolnostjo, ter kateri so načini preprečevanja
okužbe z virusom HIV, in delavnicah o zdravih
navadah, kjer se učijo o potrebni količini spanca,
o zobni higieni, o zdravi prehrani, o športu, o
virusu HIV in o priboru za intravenozno uporabo
droge.
Delavnice aktivnosti potekajo vsak dan od po-
nedeljka do petka od devetih zjutraj do dveh
popoldan.
Intervencijska ekipa delavnic aktivnosti se se-
staja enkrat tedensko za 90 minut, kjer obravna-
vajo vsak teden tri različne primere uporabnikov,
imajo intervizijo, pogovorijo se o morebitnih
kritičnih dogodkih, ki so se pripetili v delavnicah,
pogovorijo se tudi o delu praktikantov in prosto-
voljcev.
Med študijem v Barceloni sem se poskušala čim
bolj približati španski in katalonski kulturi. Obi-
skala sem veliko muzejev in drugih kulturnih usta-
nov, ki so pričale o bogati kulturi španskega in
katalonskega naroda. Teresita me je navdušila za
špansko literaturo in mi tako olajšala pot do zna-
nja španščine. Med drugim sem imela priložnost
za druženje s študenti iz različnih držav, s katerimi
sem preživljala prosti čas ter izmenjavala izkušnje
o življenju in načinu študija drugod po svetu.
Študij v Barceloni me je izredno navdušil,
seznanil me je z novo kulturo in z drugačnim
načinom življenja. Barcelona ponuja širok spekter
možnosti na vseh področjih, prav tako barcelon-
ska državna univerza (Universitad de Barcelona).
Zaradi vsega tega in bogatih izkušenj, ki sem si
jih pridobila, priporočam študentom tako obliko
študija in strokovnega izpopolnjevanja.
Maša Široka
122